i J
Katolški cerkveni list-
V četertik 5. Rožnika.	/*.»#.
Hratka zavernitev.
\cjcverski češki časnik ..Slovan" v nekim pi-škavim dokazovanju terdi, dc bi nc bila nobena vera p r a v a in c d i n o z v e I i č a v n a. Xa to m u pošteni „Vidensky Dennik" odgovori in pravi med drugim: „Tako terdijo tudi protestanti, pa sko/. in skoz ncravnosledno" — (inconscijucnt, to se pravi po slovensko, de sami sebi bunke po glavi dajejo). .,Ker, če je temu tako, čenni razpošiljajo misjonarje in biblije, čenni toliko ropočejo, kadar kdo od njih odpade? To bi ne imelo nikakoršniga pomena, ako bi vsaka vera bila prava, ker zmota in resnica bi bile eno.4- i. t. d.
Halje „l)enniku terdo rSlovanuu do kože gre. ker poslednji sanjari, de jc naključenje, dc so katoličani ravno za katoličane rojeni. Xe naključenja, ampak previdnost vidi pošteni llcnnik v tem, de sta nas ss. Ciril in Metod v 9. stoletju tako slavno v Cerkev spravila: terdi, dc zamorejo priti časi, v kterili bodo, kakor v Afriki, kjer so cvetli Avguštini in Ciprijani, tudi na nas V and al i udarili, nikakor pa ne po naključbi, ampak v strahovanje; in mogoče je, de bi si to šibo božjo sami spletli, ako bi množina našiga slovanskiga ljudstva za keršanstvo nehvaležna bila, kakor se v „Slovanuu (Bogu bodi potoženoJ nekterikrat razodeva.
I)alje dokazuje „l)enniku z neoveržljivimi razlogi, de je resnica Ic ena, in de se ona v katoliški cerkvi znajde. Ile so resnice sv. katoliške cerkve vesoljne, jc labko od tod spoznati, dc se njili sledi, akoravno kterikrat temne, v verskih dozdevali vsili narodov najdejo (p. od presv. Trojice. od zagrešenja človeka v raju. od obnovljenja človeka, od sprave, daril, od nebes i. t. d.) — Veliko razdertje, storjeno z greliam. je zbudilo hrepenenje po vtelčsenji Besede (Logos). kakor sta po njem zdihovala Platon in Jezaija v imenu paganstva in judovstva.
Ako bi bilo pred Bogam eno. kar si g. vrednik „Slovanau terditi nc sramuje, je Ii kilo katoličan, kristjan, mohametnii. budbista i.t.d.: bi moglo tudi eno hiti, ako jc kdo očitin nebdžnik ali ateist, kar si pa „I)cnnik" nc upa terditi. Ako bi
bila vsaka vera dobra, bi bili (kar nas Hog vari reči!) Kristus in apostelni neziiasljivi (intolcrantni) in neinodri, dc so poderali grajo judovstva iu paganstva. \cmodri tudi Avguštin in Ambrož, dc so namočili pero, in niso krivovcrcam pokoja dali: Janez Zlatoust, de je ganil za vero jezik, in Ksavcrjan, dc jc ganil za vero nogo zoper neznaboge! Naj b: si bili (po spcbtanim „Slovanovim~ modrikanju) rajši sladki pokoj dali, sej je to eno (pravi on), kakšne misli de ima kdo o začetku sveta, svojih dolžnostih i. t. d.
Poslednjič rllenniku še popraša g. vrednika ..Slovana'*, s kakošnim namenani on svoje versko spoznanje ra/.glasujc, če nc morebiti s tem. ker bi rad, dc bi v bravcu njegovo spoznanje mesto zasedlo, ter pregnalo uno apostolsko spoznanje, v kterim je tista katoliška hierarhija (duhovna vladija ) ktera je njemu žc toliko žolča napravila? i. t. d. -Cerkev — pravi „l)cnniku dalje- - rečemo s Klocclaiu, prava je le ena, druge zamorejo biti Ic odpadki od nje, začasni odpori, s kterimi previdnost bo/.ja svoji pravi nevesti spričevanje daje."
Opomba. Platon, nar imciiitiiiši modrijan nekdaj-nosti.pa tudi vsih časov, je bil nekako 429 let pred Krisliisam na (ireškim v Atenah rojen. Njegov nar imenitniši ucenik je bil Sokrat kaeili H ali 9 let. Ko jc bila dcrhal f demokracija) Sokrata umorila, je Platon mogel iz domačije pobegniti, in sc jc po svojih, daljnih popotvanjih skušinj, učenost in znanj navzcl, ktere so v njegovih pismih ohranjene iu sc jim še vselej ves učeni svet čudi. S svojim j a s n i m d uhani, učenostjo in n eo ui a d c /. a-nim, torej brezstrastnim sercam jc poderl vse dotistihdanje modrovanja, ter začel vedro iu jasno modrost učiti. Platon je povsod resnico zasledil, iu sc sledi nepremakljivo dcržal, vender jc ni mogel (brez razodenja) prav do jasniga dognati. Pod-slomha njegoviga modrovanja, ktero si je sam zoper poprešnjc napčne uiiienc utcrdil, je bila, dc mora biti neko vikši bilje, kter« jc bistvo iu gibanje (histna osebna pričujočiiost in povsodpričujoč-nost). edinost iu m nožno s t ob enim. \ njem se najde nauk od ne u m c r j o c n o s t i duše, od
nar viksi dobrote, od zgube začetne nedolžnosti po lastnim zadolženji i. t. d. Tem znanskim vedam so umerjeni njegovi djanski nauki. Pod^lomba vsiga djanja (etike) je nar vikši Doli r« ali Bog. in vdeleženje te nar vikši dobrote jr človekov namen in konce. Prizadevanje, zgubljene dobrote poprejšniga cisto dubovniga življenja, ktere jc človek z lastnim zadolženjem zapravil, vnovič doseči, je Platonu modrija (filozofija); in tako iiMulrijo v človeku zbuditi, je bistvo (dolžnost) ljubezni. Vidimo tedaj, koliko srečnih dozdev keršanskiga razodenja se v Platonu skoz in skoz razodeva. kako se trudi indihti, se iz poglavitnih zmot ne/nahoskiga verstva popolnama izmotati, desiravno se mu to ni moglo do čistiga vsrečiti. ker je pogrešal razodenja. V Platonovim niodrovanstvu je za posvelujake, slepe nemarnoverce, korenjake posvetne učenosti pa verske zaničevavee obilno žarkov . kteri bi jih močno opekali, ako bi njih koža m* bila preterda. Nobedin naslednjih modrijanov ni do kersanstva tako blizo peršel in tolikrat nanj zadri. kakor Platon, ker mende nobedin ni bil z osebno cisto nravnostjo tega toliko vredin kakor Platon, zakaj njegova osebnost, dokler zanesljive naznanila sežejo, je brez madeža, se le poznejši iievošljivci so mu nektere pregrehe natvezali, pa kakor je rečeno: ..poznejši iievošljivci.u — Beseda v njegovih spisih je blaziga in čistiga duha, torej sc tudi od le strani štejejo k popolnamastim greškiga -Iva. ..Platonova ljubezin" ( kakoršno on v svojim modrijaiistvii tirja) sc jc v pregovoru obranila, ili pomeni duhovno ljubezin do resnice, dobrote io l*> po te. po kterih mora človek po vsaki ceni živeti, de bo v resnici djansko dober in svoj visoki namen dosegel.	J.
/med pl*cin *%. Heriiarcla.
I h) Sofiji' »Jerice.
.!•» hvali zavolj zaničevanja posvetne slave: |i ča-stitljivost pravice, plačilo iu lepoto pobožnih devic raz-l«/i. ter jo k stanovitnosti opominja.
To pismo poslovenjeno očitno razglasimo zavolj tega. ker je posebno za nune in drage take osebe ob-dvomiga spola, ki v deviškim stanu pobožna živijo, podueljivo in podbudljivo. ter jim praznoto sveta, časno in vemo plačilo devištva. in njega neminljivo lepoto in t a-iitljivu-t prav v živo dokaže, naj bi jih to za deviško in bogidjubno življenje še bolj vnelo in poterdilo. Vsi dru«ri kristjani pa se iz tega zamorejo učiti, lepoto in visoko vrednost devištva nad vsakim človekam, pri kterim se najde, spoštovati in obrajtati. ali pa z^bo devištva toliko sert neji obžalovati. Ta list se tako glasi:
Bernard opat v Klara - valle (Bistrim dolu) »So/V/ ifrrici (priporoča) ohraniti čast devištva in njega sad zadobiti.
..I.a/.njiva jr lepota, in prazna je brehkota: žena, ktera se liospoda boji. ona bo hvaljena-' ( Pri po v. 31. 30). Ob vesel iijem se. hei. slave tvoje kreposti, ker slišim, de lažnjivo slavo sveta zaničuješ. Res zasluži, de se zaničuie: tode. ker jih veliko drugači modruje, in v čislu te slave nori. tebe po pravici hvalijo, de sc motiti nc daš. Ona jc zvenjena cvetlica, dim. ki se za kratko pokaže. \li lo in takšno njeno stanje nima več hritkosti. kot prijetnosti? Cene te posvetne slave polak-nuješ. re jo hraniš, ce jo zaviduješ. če jo na -umu imaš. ce vedno po tem hlepiš, kar nimaš: in k . /e kaj dosežeš, v rocozeljnost. >c več pridobili, ne < nc./nu ,e kakšni pokoj v svoji slavi boš imela0 Ko li ga ,c\ci.-
der kaj bilo, prejde prijetnost; ki se več ne poverue, in ostane britkost, ki več ne odide. Pri tem glej, de jih je prav veliko, kteri te prijetnosti ne dosežejo, prav malo pa, kteri jo zaničujejo. Zakaj to? Gotovo zato, ker si jih veliko njo v potrebo, malo pa v čednost naredi. Malo, pravim, malo, posebno zmed plemenitnih t^žlahtniga rodu). Pa saj ..ne, kar je blaziga. temuč kar je zaničljiviga pred svetam, si je Bog izvolil." Zatorej hvala tebi med blagorodnimi. ker, ko se drugi za slavo poganjajo, sc ti po zaničevanju slave toliko slavniši povikšaš, in toliko vikši slavo imaš. Imcnitniši res in častitljivši si zato, ker si zmed majhniga števila, kakor pa zato. ker si visociga rodu. Ciio namreč je po božjim darilu tvoje, to tvojih rodovineov. Dalje, kar je tvojiga, je toliko drajši, kolikor redkejši je. Zakaj ce se pri moških krepost redko najde: koliko manj pri slabotni in blagorodni ženski? ..Serčno ženo kdo bo našel" (Pri po v. 31. 10.)? Toliko bolj — kdo serčno in bla-gorodno? Nikakor sicer B »g nc gleda in ne sprejema oseb; vender pa ne vem, kako jc to. dc pri blagorod-tiiin krepost bolj dopade. Ali morebiti, ker se ocitniši kaže ? ker neblagorodui t nežiahtniga rodii), ki slave nima, ne pride lahko na svitlo, ali zato, ker noče. ali pa ker ne more. Hvalim krepost, ki se iz potrebe izhaja: še bolj pa tisto, ki se svobodno izvoli, ne pa ki jo potreba odkaže.
Naj se tedaj druge, ki nobeniga upanja nimajo, za mcrvico neciinerne in kratke slave minljivih in laz-njivih reči poganjajo: ti se opiraj na upanje, ki nikdar ne osramoti. Ti pa, pravim, se za tisto tehtno slavo prihrani, ktero ta tvoja kratka in mciiiogredoča nadloga če/, mero zvikšuje. Ako ti bodo Belialove (posvetne) hčere — tiste /. nategnjeiiini vrataiu, h prevzetno hoio, omikane in nališpane kot maliki - tvojo obuašo očitale,
jim odgovori: ...Moje kraljestvo ni tega sveta" _ jim
odgovori: rMoj čas šc ni dosel, vaš pa je zmirain pripravljen" — odgovori: ...Moja slava je s Kristusam v Bogu skrita: kadar se bo pa Kristus, moje življenje, prikazal, tedej se bom tudi jez z njim prikazala v vc-licastvu" (Kološ. 3,4.). Vender, ako se je hvaliti treba, se smeš tudi ti blagoserčno in nesirahljivo pohvaliti, samo v Gospodu. Pa nc omenim šc krone, ktero ti je Gospod pripravil vekomej. Molčim od obljub ktere te v prihodnje čakajo: ker boš srečna nevesta vpeljana, obličje v obličje gledati slavo Ženina tvojiga; ker te bo sebi častitljivo skazal. brez vsiga madeža ali gerbe ali kaj taciga; ker bo z večnim objetjein te sprejemši rsvojo levo pod tvojo glavo položil, in s svojo desno se te oklenil." Nič ne opomnim od nautenjeniga posebniga mesta, kteriga boš s pravico devištva mem druzih sinov in hčer v njegovim kraljestvu nedvomljivo dosegla. Molčim tudi od tiste nove pe-oni, ktero bos devica z devicami, vender s posebnim in sladkim lepoglasjem prepevala, se v njem veselila, iu razveselovala mesto Božje, spevajc in tekaje in Jagnje spremIjevaje, kamor koii gre. Tega sicer oko ni vidilo. uho ni slišalo, in v nobeniga človeka seree ni prišlo, kar ti je pripravljeno, in za kar sc ti je pripravljati treba.
Vse to tedaj, kar ti je v prihodnjim prihranjeno, spustim zdaj spred oči: le od sedanjiga govorim, kar od pervine duha že imaš, ženinove darila, zaroeinske zastave, sladkostne blagre, s kteri mi ti je naproti prišel. kteriga tudi doseči, in kar manka. zadobiti pričakuješ. Prikaže naj se tista, tista z nar veči krasoto znamljiva. elo od angelov občudovana ozaljšba : in pokažejo nuj kaj enaciga. če imajo, hčere Babilonske, kter.h slava je zares v sramotnosti. Oblačijo sevškcrlat in tančico, patent pa v njih raztergaua vest tiči; blišč z obviatniki, v zaderžanju pa so nagnjusne. Nasproti pa si ti zuikj revna, znolrej pa se vsa lepa svetiš,
tode pred božjimi, ne človeškimi očmi. Znotrej je, kar povcseluje, ker je znotrej tisti, kteri razveseluje: drugači ko bi dvomila, de Kristus po veri v tvojim sercu prebiva. Potem „vsa veličast hčere kraljeve je vznotrej" (_ps. 44, I4.y Veseli se, hči Sionska, in poskakuj od veselja, hči Jeruzalemska, ,,ker Kralj je poželel tvoje lepote" : ako se le „s hvalo in krasoto oblečeš, s svit-lobo kot oblačilam ogernjena.u Ker „hvala in lepota je pred njegovim obličjem ' (j>s. 95, 6 ). Pred čigavim obličjem? Tistiga, ki je sprelep po podobi pred človeškimi otroci, kteriga angeli gledati silno žele.
Slišiš, komu dopadeš : torej ljubi, s čimur dopa-des, ljubi hvalo, zavolj ktere si ljubljena; ljubi spoznanje, če hrepeniš po brehkoti. Spoznanju se pridruži brehkota, se pridruži lepota. Imaš obdvojc. ,,si hvalo in brehkoto oblekla" (ps. 103, I.), in ,,hvala in lepota je pred njegovim obličjem" (_ps. 95, 6.). Resnično, kjer je spoznanje, ondi je lepota, ondi brehkota. Ako so grehi, se v spoznanju omijejo; ako ho dobre dela. se h spoznanjem priporočajo. Ko svoje napake spoznaš, je daritev pred Bogam žalosti poln duh; ko dobrote Božje spoznaš. Bogu hvalilo daritev daruješ. I.epa ozaljšba duše je spoznanje, ktero grešnika očišujc. in pravičniga čistejšiga dela. Brez spoznanja se pravični za nehva-ležniga sodi. in grešnik za mertviga ima. ,,0d mer-tviga, kteri je, kakor bi ga ne bilo. zgine spoznanje" ^Sir. 17. 2f>.). Spoznanje torej je grešniku življenje, pravični mu slava: je grešniku potrebno, pravičnimi! pa vsaj dostojno. Tedaj ..pravednim sc spodobi hvaljenje" ( ps. 1. ). Svila (žida) iu škcrlat in lepotična maža brehkoto imajo, pa je ne dajo. Kar koli taciga za svoje telo porabiš, svojo lepotijo razkaže, pa jc ne podeli; jo spet seboj odnese, kadar jc samo odneseno. Potem se brehkota, ki se z oblačilam obleče, z oblačilam tudi sleče: tedaj brehkoto lc oblačilo ima, ne pa tisti, ki ga nosi.
Ti tedej se nikar ne poskušaj z malopridnimi in tistimi, ki ptuje lepote beračijo, ko svojo zapravijo. Ilazodenejo sc namreč gole vse prirojene iu notranje brehkote, ker si tako skerbljivo in drago od raznih in mnogoterih reči minljive blišave tega sveta zunaj kaj napraviti prizadevajo, s čimur se očem neumnih zale pokažejo. Ti pa za nevredno imej, de bi si od mišjih kožic in červovih izdelkov podobo izposoje vala; s svojo bodi dovoljna. Tista jc prava in vsaki reči lastna brehkota, ktera se brez vse pridjanc reči v njej najde. Os kako mično rudečico se krasota prirojene srainljivosti po deviških licih razlije ! Kteri kraljiški kitic se nji primeriti da? Ravno tolikošno lepoto tudi pokorilstvo oazna-nujc. O kako pokorilstvo vso postavo dekliškiga telesa, kakor tudi počutje serca sporavna ! Ono glavo ponižuje, čmcruost odpravlja, obličje vravnuje, oči varuje, krohot zaderzuje. jezik berzda. samogoltnost uganja, jezo kroti, hojo vreduje. S tacimi biseri grč obleko sramežljivosti zaztiamnjati. Kakšne slave s takšno mnogoterostjo obdane bi koli devištvo po pravici nc preseglo? iMar angelske? Angel ima devištvo, pa nc mesa: je zastran tega gotovo srečniši, pa nc serčnejši. Naj boljši in posebno zaželjiva je torej tista ozaljšba. ki še angelam zavidljiva biti zamore.
Pa čuj še kaj druziga od te lepotijc. Ona resnično tebi tolikanj gotova, kakor lastna ostane. Vidiš namreč druge z zlatarn in srebram, z drazimi kamni, ter z vsim kraljevim kinčem ne toliko ozaljšane, kot obtežane. Vidiš jih dolgo in silno drage jadre za sabo vleči, in goste oblake prahu v zrak zaganjati. To naj tc nikar ne mika. One bodo tisto vsaj ob smerti odložile: tebe pa tvoja svetost ne bo zapustila. Kar na sebi imajo, ni njim lastno. Ko bodo konec storile, ne bodo vsiga sabo vzele, in njih slava ne pojde z njimi. Svet. kte-
rimu služijo, bo njih gole zapustivši tisto prideržal. de bo s temi nečimernostini drage ravno tako nečimerne zapeljeval. Z uno tvojo lepotijo pa ni taka. Stanovitno, kakor sim rekel, ti ostane, zatorej zvesta, ker tvoja lastina. Ona se nikakoršnim krivicam lahko ne ukloni, nikakoršnim zadergam ne izpostavi. Zoper takšno ne zvijačnost tatu. ne razdivjanost noroglavca nič ne premore. Nje molji ne razgrudijo. starost ne spridi, raba ne pokonča. Ona tudi ob smerti živi. Ona je lastnina duše, ne telesa: zatorej z dušo vred iz telesa odide, pa ne pogine s telesam. Potem pa tudi, kteri telo umore, duši storiti kaj ne morejo. —
C edili k da lep zglcil kersanske ljubezni.
Blizo vasi Blumenhagcn v Nemcih je naletel srenjski čednik ubožčika, kteri je bil na potu neprevidama obnemogel, in v snegu za vasjo obležal. Pastir ga ugleda, in v serce se mu zasmili. Neutegama teče v vas v žu-panijo, oznani, kaj de se mu jc naključilo. in prosi župana, de bi se usmilil ubožčika. Ali bogatinu se k temu ni /.ljubilo, in odreče pomoč. Pošteni služabnik si ne pomišljuje dolgo, skoči domu. vzame sainotcžui voz, hiti za vas, naloži berača, in pripelje na pol mertviga v svojo pastirsko bajtico. Ubogi revček sc je kmalo spet zavedel. Ker je bilo pa na njem mnogotere nesnage obilno, jc skerbljivi služabnik nesnažne cunje odplavil. iu mu dal čisto belo srajco in mu je postlal posteljo nič slabši ne. kakor bi bil njegov lastni brat. Ko je ta usmiljeni Sarnarijan beraču telo oskerbel. tudi njegove duše ni pozabil. Tolika priljudnost in ljubezin t ednika ni ostala brez moči: beračevo serce sc je toliko omečilo. dc je spoznal svojimu dobrotniku, kako že več let nerodno živi. de nič ni za Buga maral, iu je bil potopljen v požrešnosti in druzih pregrehah: zdaj pa de občuti grozno serčno žalost nad »cm. in bi se rad z Bogam spravil. — Čedni k oskerbi za bolnika, in se svoj pot poda v Kdemisten k katoliškimu duhovnu, ter ga prosi, dc bi drugi dan prišel bolnika previdit. Duhoven mu rad obljubi, in dobri posel jo zopet po snegu domu udari. - Ali g!cj! zjutraj na vse zgodaj jo nas pošteni Saramijan že vnovič primaha. Duhovin. ga uglc-davši, mu naproti gre iu skerbljivo popraša. če je morebiti revčik po noči umeri. ..O nc !" odgovori posel. .,Moj gost je živ. in se veseli današnjiga jutra, veseli sc na vas. duhovni oče. Pa snega se jc zopet po noči nasulo, in vse pota in gazi jc zamedlo. tako dc ne stopnje ni poznati. Bal sim se. dc bi nc zašli — torej pridem vam pot kazat." - Duhoven se zahvali do-brimu farmanu, hitro odmašuje. da konja o«edlati. vzame najsvetejši Zakrament, in se p"da ..z Gospod - Bogam v daljno vas. IJogaboječi služabnik je pa pred njim ko-račil. in sc veselil v Bogu. svojim Zvcličarju. kterim« je naklonil zveličavno delo doprinesti. — Poslednjič prideta srečno do bajticc (uticc^. kjer so se bili boljši va-šanje že zbrali Najsvetejsiga počastit. Bolni berač se je z vidnim obžalovanjem spovedal. in je s skesanim sercam prejel Zvcličarja. — Duhoven opravi svojo dolžnost, prisei čno slovo vzame od bolnika in njegoviga moški ga skerbnika ter odide. Nekaj ur sc je spreober-njeni berač še pripravljal potolažen k smertni uri, — in je umeri v rokah usmiljeniga Samarijana. z očmi v britko martro vpertimi je dušo izdihnil, t Blahovest )
Xekaj za ratlofedne.
V časnikih je bilo poslednje leta večkrat govorjenje in prašanje: zakaj dc ljudje konjskiga mesa ne jedo? Na tem je bila nekdanja cerkvena zapoved vzrok
Stari Nemci in Slovcni so namreč svojim malikam posebno konje darovali; černim ali hudim bogovam so Ali černi. belim ali dobrim pa beli konji. Tako so se tudi pri nas na Krasu bogu Belinu beli konji darovali. Ker so se zastran konj. njih opravljanja in jedi njih me*a tudi po prihodu kristjanstv a mnoge vraže obderžati hode. zato je cerkev jed konjskiga mesa prepovedala, kakor se iz več cerkvenih zborov vidi. na primero iz zborov s. Bonifacja v Nemčii in iz Kalhutskiga zbora v Anglii I. 7S7. Današnje dni tinta zapoved ali prepoved cerkve zastran konjskiga mesa več ne velja, ker so sc časi spremenili.	H.
Hazglct! |»o kcrsaiiMkim svetu.
Amerika. Pervi škof v Baltimori je bil Carrol. in dolgo easa edini škof v zediujenih deržavah. Konec pretečeniga stoletja je imel pod seboj 22 duhovnov in 24.500 vernikov. I.eta 1849 pa je bilo v sedmim Bal-tirnorskim zboru 23 škofov zbranih in število vernikov — šestnajst sto tavžent. — Čast. gosp. O T on ne I (sin velikiga Daniela) je v Šent-Frančišku v Kalifornii. ka-mur jc bil od škofa Aicmanni-ta v mision poklican, srečno stopil na suho.
Rim. Kn sin slavniga Friderika Ilurterja jc bil unidan v Iii mu. kjer je bogoslovske šole dokončal, v mašnika posvečen.
V	Vodah (Aachcn) na Nemškim je mision bogat blagoslov izlil na to mesto, v kterim sc okoli 50.000 prebivavcov šteje. Zmagovavna luč večne resnice je ma-lokje tako hitro in močno ser« a poslušavcov presunila kakor tukej. K pervi in naslednjim 58 pridigam v cerkvi sv. Nikolaja je derlo iz mesta iu iz okrajne več tavžent vernih poslušat cov. Per zadnji pridigi v veliki cerkvi sc jih jc z najdi o gotovo eez 10.000. per sv. Nikolaju pa fiOOO. Občudovanje in spoštovanje sc je skazovalo očeiam.lezuiiam iz serca od vsih .-tanov. od bogatih in revnih. od visokih in nizkih, od učenih in ncucenih. O polnoči, ob eni čez polnoč so ležale že velike trume ljudi pred obema cerkvama na terdim kamnu, de bi pred prišli k spovedniei. Pridige od posvečevanja nedelje so se tako sere prijele, de je bilo precej prihodnjo nedeljo tri sto štacun r.aperlih, v kterih se je sicer tudi ob nedeljah prodajalo. Tudi peki se sklenili, nedeljo posvečevati, 'er poprej potrehuiga kruha napeči.
Solii ograd. Poprejšnjo nedeljo t. j. 1. rožnika t. I. so prečast. Kardinal - nadškof Svarcenberg Solno-graškiga nadškofa Maksimiliana Jožefa Tarnoczv-ta z veliko slovesnostjo posvečevali.
V	K r a I j e v i m grad cu so v cerkvi škofijske du-hovsiuec. ktera je sv. Janezu Nepomučanu posvečena, god tega svetli ka letaš praznično obhajali. Bogoslovci četertiga leta so ga skoz ce!o osmino, v kteri je bila cerkev tudi za u na nje ljudi odperta. v pridigah kakor zgled vsih duhovskih krepost tudi iicduhovniin poslušavcam pred oči slavili.— Ze zvečer pred praznikam se je slovesnost s pridigo zaeela. po kteri so bile litanije od sv. Janeza Nep. iu žegen s sv. rešnjim Telcsam. Na dan praznika je bila ob osmih ena pridiga v nemškim, ob desetih pa dve v češkim jeziku na enkrat . ena v cerkvi, druga ua prostornim dvnrišu. Potem je bila velika peta ma-a. Ob petih popoldne je bila spet pridiga z žegnam. Druge dni skoz leden je bila vselej ob desetih dopoldne peta ma*a, ob petih popoldne pa prid ga z žegnam. Končala se je la slovesnost spet s primerno pridigo in z žegnam.
Iz Prage. IG. veliciga travna. Vsaciga kato-ličana mora veseliti, de je leta* veliko več pobožnih
romarjev ko druge leta k grobu svetiga Janeza Nepomučana peršlo. Ker se je toliko pobožnih iz nar bolj daljnih krajev na to božjo pot podalo in inarsikakim težavam podverglo, je lepo znamnje, de se keršanstvo oživlja. Duhov ni tudi niso nič opustili, kar bi pobožniga duha bolj obuditi utegnilo. V več cerkvah je bila že pred ta dan uka željnimu ljudstvu prilika dana. besedo božjo poslušati. V neki cerkv i je g. Stulc pridigval, kteriga je sila slovanskih poslušavcov prav zvesto poslušalo. Sto in sto vernih se je pobožnosti vdeležilo , ki je bila sinoč pred podobo sv. Janeza na mostu čez Moldavo. Dans pa so velike množice posebno v veliko cerkev sv. Vida vrele, ua grobu sv. inarternika molit in sv. zakramente prejet. De bi tudi vsi romarji v veri in v sklepu resničniga po-boljšanja poterjeni bili! De bi pa tudi tukajšnimu ljudstvu današnja pobožnost v spominu in v sercu dolgo dolgo ostala! Ni ga kmalo mesta na Av strianskim. ktero bi tolikanj svetinj, cerkev, samostanov in pobožnih zakladnij imelo, kakor Praga. Z žalostjo sc pa mora spoznati, de ljudstvo, ktero izgledi svetnikov in častitljivi spominki v veri vko-reninjeiie ljubezni obdajajo, misli na znanje daje, ki temu bogastvu zveličavnih perpomočkov nasprotvajo. Kakor pa povsod, je tudi tukej vzrok dušne sprideuosti v preteklih časih iskati. Brez vere ni keršanskiga življenja; ravno v veri jih je pa tukaj veliko opešalo. To spoznanje je žalostno; pa je upati veselši prihodnosti. Že zdaj se kaže bolj keršansko življenje; skerbljivi duhovni se vedno trudijo za zveličanje ljudstva, in ljudstvo se okoli svojih duhovnih pastirjev zbira ter mu je skerb za zveličanje neumerjočih duš. O de bi tudi tisti, ki so zunej svete cerkve. spoznali, kaj de jim je v zveličanje !
Gradec. V letašnjim svetim letu so v Gradcu v jetnišniei /.a jetnike duhovnu vaje v podobi inisiona napravili, ktere so pod vodstvam č. P. Dominika Satori-ta pel dni terpclc in rodovitin sad za jetnike prinesle. Poslednji dan so jih tudi milosti ji vi knezoškof s svojoprič-nostjo počastili; z milo besedo sojetnikam na serce govorili, v njih lepo okinčani kapeli sv. mašo brali in jih obhajali.
Krajnska. Na Verhniki zidanje nove cerkve lepo napreduje; desna stena cerkve je bila vlani dozidana. leva bo v kratkim do verha; konec rožnika ali v začetku mal. serpana bo že vse zidanje pod streho. Pred končam tera leta se bo že zamogla božja služba v novi cerkvi obhajati; za čas velja cerkev sv. Trojice za poglavitno cerkev. — Spomina vredno je. de so pri kopanji za podlogo ali grunt nove cerkve še talne zidove od več starjih cerkev našli. Nar starji je imela bolj velikost kapele, ker je bila komaj dolga kakor kor ali svetišč zadnje podertc cerkve; ostale stene niso bile bele. ampak per tleh rudcčoiijave. višje pa zelene z rudečimi tablami vmes. Druga cerkev, ktera je bila pred ko ne o pogoriši I. 1<»I>2 opušena pri zidanji tretje, je nekoliko čez polovico letiste segla. Po takim je zdaj zidana cerkev na tem mestu žc čerteta.	H.
Ljubljana. ^Moravski katoliški list" piše. de je misionar go*p. Dr. Knobleher pretečeni mesec Dunaj zapustil in se v Afriko vernil. Šestnajst duhovnov se je per njem za mision oglasilo, od kterih bo pa zdej le polovico seboj vzel. Vsiga vkupej ga bo 12 oseb v Afriko spremilo.
— 1. Rožnika so šli skoz Ljubljano Cincinatiški nadškof iz severne Amerike s svojim tajnikam. Nadškof so rojeni na Irskim, tajnik pa v I.ionu. Prideta iz Rima in se podasta na Dunaj. Per sv. maši . ktero so ta dan nadškof v stolni cerkvi brali, so jim štirje mladi duhovni iz tukajšnje duhovšnice stregli.