Sa„,o KROPIVNIK- ČLANEK TIPI INTERESNIH SKUPIN GLEDE NA POGOSTOST IZVAJANJA IZBRANIH AKTIVNOSTI Povzetek. Različne načine vplivanja na oblikovanje in izvajanje konkretnih politik lahko razumemo kot lastnosti akterjev policy mrež in /tosredno tudi fmlicy mrež samih. Zato smo v raziskavi iztnerili in preučih kako pogosto izbrane slovenske interesne skupine izt'ajajo Štirinajst različnih aktivnosti, s katerimi skuSajo vplivati na oblikovanje in izvajanje različnih politik. Izdelali smo empirično tipologijo interesnih skupin ter prepoznali štiri tipe interesnih skupin. Za vsak lip smo opisali specifični način vplivanja na oblikovanje in izvajanje politik. Tipologijo smo nato l>ovezali z usfwSnostjo delovanja interesnih skupin, z vrstami interesov, kijih zastopajo, ter z njihovimi organizacijskimi značilnostmi. Ključni pojmi: vplivanje na oblikovanje in izvajanje konkretnih politik, ftolicy mreže, sloivnske interesne skupine, empirična tilmlogija, uspešnost delovanja interesnih skupin, vrste interesov, organizacijske značilnosti. Uvod Interesne skupine kot akterji policy omrežij .sku.šajo na različne načine uveljavljali .svoje interese. Načine uveljavljanja organiziranih intere.sov, oziroma po.sku.se vplivanja na oblikovanje in izvajanje konkretnih politik, lahko nekoliko poenostavljeno razJikujemo glede na |X)gostost izvajanja različnih aktivno.sti. Aktivnosti lahko definiramo na .širokem vsebin.skem spektru, od npr javnega delovanja preko množičnih medijev ali organizacij demonstracij do npr tihe diplomacije' v obliki stikov z voditelji političnih .strank ali vi.sokimi vladnimi uradniki. Tako opredeljeni načini vplivanja na oblikovanje in izvajanje konkretnih politik -so la.stno.st akterjev |X)lic\' omrežij in |X)sredno tudi omrežij samih. Njihovo empirično preučevanje je zato del preučev-anja celote policy omrežij in del preučevanja lastnosti njihovih akterjev. V razi.skavi smo izmerili in preučili kako pogosto izbrane interesne skupine izvajajo .štirinajstih različnih aktivno.sti. Izdelali smo empirično tipologijo interesnih skupin ter prepoznali štiri lipe interesnih .skupin. Za vsak lip smo opisali specifični način vplivanja na oblikovanje in izvajanje konkretnih politik. Tipologijo smo • Dr Stmut Kni/iiviiib. nalsleitl iiii /iikiillell zti ilrtiihvne ivilf. TEORIJA IN PRAKSA let 35. 5/1998. str 850-860 nato |X)vc2ali z uspešnostjo delovanja interesnih skupin, z vrstami interesov, ki jih zastopajo, ter z njihovimi organizacijskimi značilnostmi. Pogostost izvajanja aktivnosti Pogostost izvajanja določenih aktivnosti je bila v raziskavi merjena na petstopenjski lestvici s kategorijami: 1 - nikoli, 2 - redko, 3 - včasih, -i - pogosto in 5 - stalno. Merjene aktivnosti, njihova |X)vprečna pogostost izvajanja (x), standardna napaka (SE x) in standardni odklon (s) povprečne |X)gostosti izvajanja .so prikazani v spodnji tabeli. V vsaki vrstici je navedeno šte\ ilo interesnih .skupin (N), ki so ocenile pogostost izvajanja določene aktivnosti. Aktivnosti .so urejene po pogostosti izvajanja, od najpogostejše do najmanj pogoste. Tabela 1 AKTIVNOST X SH X s N .sodelovanje s strokovnjaki 3.92 .13 1.06 67 delovanje preko množiCnih medijev 3.7« ,12 1,03 70 .sodck)van|e s .skupinami s .skupininii interesi 3.53 .12 ,99 69 srečanja z vi.sokimi vladnimi uradniki 3.31 .13 1.07 70 organiziranje javnih prireditev 3.09 .13 1.13 70 .stiki s pcKijetji, gospodarskimi organizacijami 3.00 .16 1.34 69 stiki s poslanci ali parlamentarnimi komisijami 2.97 .13 1.05 70 srečanja z ministri 2.8« ,14 1.14 69 kolektivna pogajanja 2.54 ,21 1,62 62 srečanja s predstavniki državnih agcncij, skladov 2.46 ,15 1,27 70 stiki s predstavniki lokalnih obla.sti 2.45 .12 1,00 70 .stiki s .skupinami z n:Lsproinimi interesi 2,11 .12 1.01 66 demonstracije, prote.sti ali druge neposredne akciie 1,82 .13 1.07 69 .stiki z vcKlitelji političnih strank 1,81 .12 1,00 70 Iz povprečnih vrednosti pogostosti izvajanaja aktivnosti je razvidno, da interesne organizacije najpogosteje sodelujejo s strokovnjaki, delujejo preko nuio-žičnih medijev in .scnlelujejo s skupinanu s .skupnimi interesi (prve tri aktivnosti, povprečne ocene so najbližje kategoriji pogosto), najmanj |X)gosto pa imajo stike z voditelji političnih strank, organizirajo demonstracije, proteste in druge neix)-sredne akcije ter so v stiku s skvipinami z nasprotnimi interesi (zadnje tri aktivnosti, po\'prečne ocene so najbližje kategoriji redko). Nasploh pa velja, da povprečna pogostost izvajanja aktivnosti enakomerno pada od naj|X)gostejših do najredkej-■ših, zato aktivnosti na osnovi povprečnih vrednosti ni mogoče jasno razdeliti na izrazito pogoste in izrazito redke. Nobena aktivnost v povprečju ni ocenjena kot '.stalna' ali kot 'nikoli izvajana'. Standartine napake in standardni odkloni povprečij .so relativno nizki. Ocene ptjgostosti izvajanja izbranih aktivnosti torej ni.so preveč razpršene, da povprečja ne bi dobro opisovala danili ocen. Hkrati pa so dovolj razpršene, da lahko trdimo, da so različne interesne organizacije različno ocenjevale pogostost izvajanja izbranih aktivnosti. Nekoliko večjo razpršenost najdemo le pri kolektivnih pogajanjih. To je hkrati tudi edina aktivnost, ki je ne izvaja nekoliko večje število interesnih organizacij, to je osem organizacij. Druge aktivnosti izvajajo vse ali skoraj vse interesne organizacije. Tipi interesnih skupin Glede na to, da različne organizacije različno ocenjujejo pogostost izvajanja izbranih aktivnosti, jih laliko poskusimo razvrstiti v skupine oziroma lahko preučimo strukturo podatkov o izvajanju izbranih ;iktivnosti. Če v podatkih obstaja razpoznavna struktura, lahko organizacije, ki so si po pogostosti izvajanja izbranih aktivnosti podobne med seboj in hkrati različne od drugih organizacij, obravnavamo skupaj kot skupino oziroma lip organizacij in se tako izognemo preučevanju vsake organiz;icije posebej. Preučevanje tipov organizacij omogoča jasnejši in bolj analitičen ix)gled na pogostost izvajanja izbranih aktivnosti. Interesne organizacije smo razvrstili v skupine s pomočjo hierarhične Wardove metode za združevanje v skupine. Različnost med enotami (organizacijami) je bila izračunana kol evklidska razdalja. Upoštevali smo vse v zgornji tabeli opisane aktivnosti in le tiste interesne organizacije, ki izvajajo vse aktivnosti, to je skupaj 57 interesnih organizacij. Struktura je razvidna iz drevesnega prikaza poteka združe\'anja enot (Slika 1). Slika 1 I I I I ■H I I I I I I I I -* I I I I I I -»I ■Hll I I +11 I I I I -^111 'I I I H-1- I I I I -K-+ I I I I +1 I I II I II I -H^ II I I 853 Interesne skupine je mogoče razdelili na Sliri jasno prepoznavne (dobro ločene in homogene) skupine. Razvrstitev je na Sliki I nakazana z navpično prekinjeno črto. Obstajajo torej štirje tipi interesnih .skupin. Interesne .skupine istega lipa so si po |X)gostosii izvajanja merjenih aktivnosti med seboj podobne in hkrati različne od dnigih lipov interesnih .skupin. V nadaljevanju bomo preučili še različne značilnosti vsakega od štirih ii|xjv interesnih .skupin in v.sak tip u.strezno opisali. Značilnosti tipov intercsnili skupin Pogostost izvajanja aktivnosti Značilnosti tipov interesnih organizacij glede j>ogostosti izvajanja izbranih aktivnosti so razvidne iz njihovih profilov v Grafu 1. Na navpični osi grafa je prikazana pogostost izvajanja izbranih aktivnosti na v začetku opisani merski lestvici. Izbrane aktivnosti so navegajanja in podpovprečnega uporabnika množičnih medijev in javnih prireditev. Enaindvajset interesnih skupin, ki sc.siavljajo drugi tip organizacij, zato lahko poenostavljeno označimo kot pogajalski tip, saj resna pogajanja običajno izključujejo intenzivno javno predstavljanje stališč in javno konfrontacijo. Oznako iipravičujejo tudi druga manjša odstopanja profila pogajalskega tipa interesnih skupin od povprečja, raz\'iclna iz Grafa 1. Ce izpostavimo samo največja odstopanja od |X)vprečja in hkrati razlike od pogajalskega tipa, potem lahko opišemo tretji lip interesnih organizacij kol tip, ki nadpovprečno deluje preko množičnih medijev (enako pogosto kot najaktivnejši tip) in javnih prireditev, najredkeje od vseh pa uporablja kolektivna pogajanja. Hkraii ima podpovprečno pogoste slike s .skupinami z nasprotnimi ali .skupnimi interesi, nad|X)vprečno pogoste Slike pa s podjetji, gospotlarskimi organizacijami in pred.slavniki lokalne oblasti. Štirinajst interesnih skupin, ki sestavljajo tretji tip organizacij, zato lahko poenostavljeno označimo kot nepogajalski lip, saj podpovprečno uporablja pogajanja in stike z drugimi skupinami, nadpovprečno pa javno delovanje (mediji, prireditve) in lokalne .stike (lokalna oblasi, podjetja). Oznako upravičujejo tudi druga manjša odstopanja profila nepogajalskcga tipa interesnih skupin od povprečja, razvidna iz Grafa 1. Struktura tipov {m vrstah itUeresov Struktura tipov interesnih skupin po vrstah interesov, za in^esničitev katerih si prizadevajo, je razvidna iz Grafa 2. Na Grafu 2 je struktura vsakega od štirih tipov interesnih skupin predstavljena glede na štiri vrste interesov, to je glede na ekonomske interese (interese dela, poslovnega sveta, kmetijstva in poklicne interese), situacijske interese (izhajajo iz skupne izkušnje, iz družbenega položaja, povezanega z biološkimi značilnostmi), vzročne interese (single-issue skupine, ideološko opredeljene skupine, o|X)Zicijske skupine v zvezi z določetio tematiko) in javne interese (skupno dobro, organizacije oziroma skupine za uveljavljanje človekovih pravic, ekološke, za zaščito potrošnikov...). Klasifikacija vrst interesov in interesnih skupin glede na vrste interesov je delo avtorjev projekta. Vsaki interesni skupini je bila pripisana natanko ena vrsta interesov, zato je mogoče predstaviti strukturo tipov skupin v odstotkih. Prvi štirje stolpci opisujejo strukturo .štirih tipov interesnih .skupin, zadnji stolpec pa opisuje strukturo vseh interesnih skupin skupaj (strukturo vzorca). najaktNTMiii pogajalski VRSTA INTERESOV nepogajalski naipasivnejii vsi tipi javni Interesi vzročni interesi situacijski interesi ekonomski interesi Iz Grafa 2 je razvidno predvsem naslednje: - v najaktivnejšem in v pogajalskem tipu so nadpovprečno prisotni ekonomski interesi. |X>vprečno (oziroma v najaktivnejšem tipu nekoliko podpovprečno) situacijski interesi, podpovprečno p;i javni in vzročni interesi, - v obeh tipih prevladujejo ekonomski interesi (približno 3/4), - v najpasivnejšem in v nef>ogajalskem tipu so ekonomski interesi prisotni izrazito podpovprečno (posebej še v nepogajalskem tipu), situacijski interesi so prisotni nadpovprečno v nepogajalskem tipu, vzročni interesi so v obeh prisotni nadpovprečno (|X)sebej še v najpasivnejšem tipu), javni interesi pa so nekoliko nadpovprečno prisotni v nepogajalskem tipu in nekoliko podj^ovprečno v najpasivnejšem tipu, - v obeh tipih ne prevladujejo interesi ene vrste. Organizacijske ztiačUnosti tijx)v Med tipi interesnili skupin ni značilnih razlik glede na: - leto ustanovitve, - obstoj predhodne organizacije (da/ne), - obstoj zaposlenih v interesni organiz;iciji (da/ne), - število zaposlenih, - status prostorov (lastni, najeti, nima), - organiziranost na lokali ravni (da/ne). Načini uveljavljanja interesov so torej popolnoma neodvisni od organizacijskih značilnosti interesnih organizacij! 'Uspešnost' tipov Kot uspešnost smo upoštevali vpliv organizacij oziroma .skupin na delovanje političnih ustanov, konkretno na to, ali je DZ, DS ali vlada uvrstila ali umaknila kako zadevo na .svoj dnevni red ali iz svojega dnevnega reda na predlog skupine oziroma organizacije določenega tipa. Usj>eSnosi štirih tipov interesnih skupin je razvidna iz Grafa 3. Na Grafu tri so na navpični osi navedeni odstotki pozitivnih odgovorov. Pozitivni otigovor pomeni, da je določena politična ustanova na zahtevo interesne skupine določenega tipa neko zadevo uvrstila na dneni red ali umaknila iz dnevnega reda. 100% pomeni, da je določena ix)litična ustanova že upoštevala zahtevo vsake od interesnih skupin določenega tipa, 0% pa, da ni upoštevala zahteve nobene od interesnih skupin določenega tipa. Politične ustanove .so navetlene na vodoravni osi, vsaka dvakrat, enkrat glede uvrščanja zadeve na dnevni red in enkrat glede umika zadeve iz dnevnega reda. Tipi skupin so predstavljeni z barvnimi profili, črn profil pa predstavlja jK^vprečno uspešnost vseh interesnih skupin. 0.0 co N Q i5 > co ■D i5 > co Q C co E D N Q -= 'E jst: co E D co > najaktivnejši tip najpasivnejši tip povprečje pogajalski tip nepogajalski tip C co E co Q Iz povprečnega profila je razvidno predvsem nasletinje: - vse navedene politične ustanove na osnovi zahtev interesnih skupin pogosteje uvrščajo zadeve na dnevni red kot pa jih iz dnevnega reda umikajo, - po dovzetnosti za zahteve interesnijj skupin si sledijo DZ na prvem mestu (najbolj dovzeten), vlada na drugem mestu in DS na tretjem mestu, ne glede na to, ali gre za uvrščanje ali umikanje zadev, - več kot 50% interesnih skupin je že doseglo, da sta DZ (75%) ali vlada (60%) na njihovo zahtevo uvrstila določeno zadevo na dnevni retl. Iz profilov tipov skupin je razvidno predvseiii naslednje: - najaktivnejši in pogajalski tip interesnih organizacija sta najuspešnejša, to je nadpovprečno uspešna in uspešnejša od drugih dveh ti|x>v, - najaktivnejši tip je nekoliko uspešnejši od pogajalskega tipa, - najpasivnejši in nepogajalski tip sta najmanj uspešna, to je podpovprečno uspešna in manj uspešna od prvih dveh tipov, - najpasivnejši tip je manj uspešen kot nepogajalski tip, razen pri uvrščanju zadev na dnevni red DS, kjer je uspešnejši (a še vedno podpovprečno uspešen), - največje razlike pri uspešnosti najdemo med najaktivnejšim in najpasivnejšim tipom, še posebej pri uvrščanju zadev na dnevni red vlade ali pri umikanju zadev iz dnevnega reda vlade. Povzetek Interesne skupine je glede na |X)gostost izvajanja aktivnosti: - sodelonauje s strokovnjaki - delovanje preko množičnih medijev - sodelovanje s skiipinami s skupinimi interesi - srečanja z visokimi vladnimi uradniki - organiziranje javnih prireditev - stiki s podjetji, gospodarskimi organizacijami - stiki s poslanci ali parlamentarnimi komisijami - srečanja z ministri - kolektivna Jmgajanja - srečanja s predstavniki državnih agencij, skladov - stiki s predstavniki lokalnih oblasti - Sliki s skupinami z nasprotnimi inteivsi - demonstracije, protesti aH druge neposredne akcije - stiki z voditelji političnih strank, smi.selno razvrstiti v štiri tipe: - najaktivnejši tip (v grobem izvajajo vse aktivnosti nadpovprečno pogosto); - najpasivnejši lipCvgrolwm izvajajo vse aktivnostipodpovpivčno fwgosto); - pogajalski tip (v grobem izvajajo vse aktitmosti povpreCno pogosto, pogajanja pa med vsemi tipi največkrat); - nepogajalski tip (v grobem izvajajo vse aktivnosti povprečno pogosto, pogajanja pa med vsemi tipi najmanjkrat) Tipi so povezani z interesi, ki jili organizacije zastopajo. V groliein velja: - v tiajaklivtieJSem in pogajalskem lipii prevladujejo ekonomski interesi; - v naJlHisitmeJšetn in nepogajalskem tipu prevladujejo javni, vzročni in situacijski interesi. Tipi so povezani z uspeSnostjo vplivanja na parlament in vlado: - najaktivnejši in pogajalski tip sta nadpovprečno uspešna; - najpasivnejši in ne{>ogaJalski tip sta podpovprečno uspešna. Tipi niso povezani z organiz;icijskimi značilnostmi interesnih skupin: - letom ustanovitve; - obstojem predhodne organizacije; - stalno zaposlenimi; - številom zaposlenih; - lastništvom prostorov; - lokalno organiziranostjo. LITERATURA Andcrbcrg, M. R. 1973. Clastcr Analysis for Applications. New York: Academic Pre.ss. lilaluck, H. M. Jr. i960. .S