List 22.
t
Ali zadostuje dandanes kmetovalcu,
da le po stari navadi kmetuje?
Spisal prof. Fr. Po v še.
(Konec.)
4. O četrti točki sem obširneje uže razpravljal in dostavljam le, da tu mora vlada državna in deželna pripomoči, gospodarji se pa podučiti in tudi če treba po posebnih strokovnjakih (Wiesenbauingenieur) podpirati.
Vsakako pa bi svetoval, da izprosi kmetijska družba nekoliko subvencije, s katero bo mogla nekoliko umnih kmečkih , nekoliko izobraženih, najbolje izšolanih kmetijskih učencev poslati na kako šolo za obdelovanje travnikov (Wiesenbauschule), kakoršne se nahajajo na Nemškem in ena tudi na Ceskem na grajščini kneza Schwarzenberga.    Poduk  traja 3 mesece  in  taki  mla-
172
denči bodo potem sposobni za praktične izvrševalce umne obdelave travnikov po navodu spretnega kmetijskega strokovnjaka, ki bo v porazumu z dotičnimi lastniki izdelal načrt, na pr., za napeljevanje ali odpelje-vanje vode na senožeti.
Tudi v tem oziru bi bilo velike dobrote in silnega vpliva, če bi kmetijske družbe zamogle gospodarjem prodajati po zmerni ceni zanesljivo travno seme, ker v tem blagu pa sleparstvo presega uže vse meje! In vendar je silno mnogo travnikov tako opešanih in pokritih se slabo revno trato, da bo neobhodno potreba misliti na obnovitev nekaterih travnikov, ki se bodo morali preorati, potem posejati z ovsem, v katerega bo prišlo travno seme.
5.     O peti točki nekateri hribovski gospodarji uže dovolj storć, frodelj je dovolj poznat po hribih.
6.     K šesti točki bi le toliko dovolil si reči, da bo zelo težavno, naše kmetovalce do tega pripraviti, da bi „po vojaško" krmo vagali in dajali govedi. Dobro je, pa težavno izvršiti. Sicer pa naj umni gospodar pazi na to, da bo s pomočjo slamoreznic vso slabejšo slamnato pičo porabil, ne da bi živina celo vlekla iz jasel podse na dno, kakor se pozimi godi, ko se navadno meša slama med seno, katero posebno zbirčna živina zbira izmed slame. Pa še neko drugo zdatno sredstvo bi priporočal si. kmetijskemu ministerstvu, s katerim bo še najbolje pomagano, da bo vsa piČa, tudi slama, dobro izkoristena. Jaz mislim na živinsko sol. O njeni veliki koristi je slehern prepričan, tako da lahko opustim veliko dobroto soli pri živinskem krmenji po-vdarjati, in naše „Novice" so uže mnogokrat o tej važni soli pisale. Naj tedaj si. ministerstvo za to skrbi, da se bo živinska sol po nekdanji nizki ceni kmetovalcem razprodajala in uverjeno sme biti, da bo zdatno pomogla vspešni živinoreji na noge in da bo prav s tem najbolje mogoče popolnoma izkoristiti razne krmenske tvarine.
Sicer bo tu tudi poduk neobhodno potreben, pa varovati se bo treba vsem in povsod enakih vodil za skladanje raznih pič podajati, ampak vedno bo treba gledati na krajne in celo na razmere posamesnih gospodarjev. Tu ne bodo šablone nič koristile, le posvetovanje s posamesnimi bo dalo podlogo za take nasvete.
7.    Prav važna je sedma točka, in tu bi izrazil željo, da bi si. kmetijsko ministerstvo odločilo se in tudi na to delalo , da bi od državnega zbora doseglo, da se vsaj za 20 let v redni vsakoletni proračun zdatne svote vvrstijo, namenjene za nakup žlahnih plemenskih bikov. Pisal sem uže enkrat v „Novicah", kako neobhodno potrebno je, da se rod za rodom vedno z isto krvjo požlahnuje, ker še le 6. rod je popolnoma požlahnen, in ko bi res ministerstvo ne hotelo ali ne moglo deliti takih subvencij , nikar ne opustimo pričetega zboljsevanja, in če bi tudi deželni zbor ne podelil podpore za to, pa skrbimo občinarji, da kupimo bika žlahne krvi, s katerim bomo požlahnovali rod za rodom, dokler ne preide, rekel bi, popolnoma domaČi naš rod v žlahnišo kri. Sicer pa bi smeli vendar ali vsaj toliko upati pa tudi zahtevati od državne vlade, da bo ono stroko vstrajno podpirala, od katere je uže dosedaj prepričana, da je uže dokaj koristila in s katero bo dosegla, da se bo v nekoliko letih smela ponašati, da ^ Avstrija ima izvrstno govedo, nič manj dobro kakor Svajca. Zato neumorno merodajni krogi, državni poslanci, skrbite, da se tako srečno pričeto po-žlahnovanje goveđe ne opusti, ker to bi bilo polovičarsko delo, kakoršno nikdar veliko ne velja. Tudi naj se vestno izvršujejo ali uvedejo postave, katere določujejo število bikov  za vsako   občino,   kakor je   bila po
nasvetu c. kr. kmetijske družbe sestavljena.    Le po tej postavi ravnati in 7. in 8. točka boste dobro izvršeni.
8. K 8. točki bi le to dostavil, da preveč tednov se ne sme zahtevati za starost telet namenjenih za mesarja, ker gospodar škodo trpi, če predolgo časa teleta sesati pusti, mleko se mu zelo slabo izplača. Bolje pa bomo storili, da več živine izrejamo, katero bomo lahko prodajali takim krajem, kateri sami skoro nič mlade živine ne odgojujejo doma, ampak vse voliče kupujejo na trgih. Tako ravnajo posebno Furlani po Goriškem in drugi, ki hodijo na Kranjsko in Stajarsko po vole. Ministerstvo naj le pospešuje nameravane sejme in delitev premij za to, našli se bodo gospodarji večih posestev, kateri bodo radi izrejevaii mlado ple-menno živino.
Isto bi veljalo za poslednje 3 točke. K sklepu pa še to, da naj bi vlada skrbela tudi za to, da naši gospodarji najdejo posojila po poštenih nizkih obrestih, da ne zapadejo v roke oderuštvu, ker s pomnožitvijo goved bodo imeli denarne potrebe, ter tudi če ne bodo kupovali goved, ampak vso domačo mladino izpod-rejevali, ne bodo imeli ničesar za prodaj v prvi dobi in v zadregi bodo za davke in druge potrebščine. Državna posojilnica bi tu izdala silno veliko in če so se bankam milijoni iz državne blagajne posodili, naj se poštenemu živinorejcu ne odrekajo. Z dobro voljo se vse na svetu storiti di in če je vladi istinito mar povzdigniti govedorejo, naj se ne straši majhnih težav, ampak naj čvrsto nastopi in delo korenito prične in stanovitno izvede. Naša ljuba domovina kranjska ima izvrstne naravne pogoje za vspešno govedorejo , in sposobna je, da vstopi s časom s požlahneno svojo govedo v kolo onih pokrajin, katere druge sosedne dežele oskrbujejo zžlahno govedo, s finim maslom in sirom. Domoljubom pa naj velja moj poziv: Vsi, ki imate priliko naš narod podučevati in mu svetovati, podučujte ga in podpirajte, da bo jaaša lepa Krajina postala v svoji govedoreji avstrijska Svajca, in da, kakor je ta postala mogočna, bogata in srečna le po svoji žlahni govedoreji, tudi naša Krajina postane bolj srečna in bogatejša, v kar Bog pomozi!