Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Štev. 32.	Celje dne 6. avgusta 1949.	Cena 2 din.
_______________.	^^^^	1 IIIIIIIIIIIIIIIM^M
Poštnina plačana v gotovim
Zgraditev socializma zahteva na tisoče novih rok.
Priključi se tudi ti veliki armadi delavcev — bor-
cev za lepše življenje. S tem si bos izboljšal gmotni
položaj in pomagal svojemu narodu zgraditi lepšo
bodočnost
Ob 5. obletnici osvoboditve
Zgornje Savinjske doline
Komu -izmed boTcev XIV. divizije, bor-
•ev Šlandrove in Pohorske brigade, ba-
taljonov VDV ni poznana Zgornja Savinj-
ska dolina s svojo naravno lepoto in
slavno zgodovino izza Narodnoosvobodil-
ne borbe? Poznajo jo mnogi politični
delavci širom Slovenije. Mnogim našim
»ajzaslužnejšim prvoborcem je dobro
znana vsaka stezica in hiša na Dobrov-
Jjah, Menini planini in Mozirskih plani-
nah, ki obkrožajo to našo lepo dolino,
koder je vsa leta Narodnoosvobodilne
borbe odmevala smela partizanska pe-
sem.
Že t letu 1941 so se v vaseh po
Zgornji Savinski dolini osnovali Narod-
noosvobodilni odbori. Na Dobrovljah so
se zbirali prvi borci Savinjskega bata-
ljona in od tam pripravljali prve akcije
proti okupatorju. Prebivalstvo Zgornje
Savinjske doline je že v prvih letih
okupacije vedelo in verjelo, da bo nekoč
konec okupatorjevega nasilja in, da bo
napočil dan svobode. To so jim v tistih
nočeh pripovedovali partizani, katerim
so mnogi dajali vse kar so mogli. Oku-
pator pa je po svojih agentih in izda-
jalcih zvedel za njihovo narodnoosvo-
bodilno gibanje, zato je hotel s svojim
terorjem, streljanjem talcev in pošilja-
njem zavednih Savinčanov v koncentra-
eijska taborišča to preprečiti. Vendar se
mu to ni posrečilo. Najsi je še tako
strogo kontroliral ozemlje Zgornje Sa-
vinjske doline, so partizani sredi belega
dne delali drzne akcije in pobijali so-
vražnika, mladinci in mladinke pa so mu
prav pod nos natrosili partizanske lite-
rature. Že v maju leta 1942 so partizani
napadli in uničili postojanko na Črnevcu,
ki <je štela okoli 50 Švabov. Prav tako
so izvedli napad na trg Ljubno in Re-
čico ob Savinji. Ljudstvo Zgornje Sa-
vinjske doline je ljubilo partizane, zato
so ga in vse kraje Zgornje Savinjske
doline, ljubili tudi partizani. Tam so po
težkih borbah in pohodih z Dolenjske ter
Pohorja našli vedno počitka in okrep-
čila. Zgornjesavinjčani pa so jih bili ved-
no veseli.
Začetkom meseca avgusta 1944 leta so
se Zgornjesavinjčani še bolj uverili o
zmagi nad okupatorjem, o zmagi parti-
zanov nad do zob oboroženimi fašisti.
Videli so, kako so se dobro oborožene
in disciplinirane partizaske edinice XIV.
divizije Pohorske in Šlandrove brigade ter
VDV bataljona pripravljale na pravi na-
pad na sovražnikove utrjene postojanke
v Gornjem gradu. Lučah, Ljubnem in Mo-
zirju. Po nekaj dneh so od tam sovraž-
nika pregnali, zajeli mnogo njegovih vo-
jakov in orožja. Iz nekaterih postojank
pa so Švabi sami zbežali. Vse prebival-
stvo Zgornje Savinjske in sploh Savinj-
ske doline je navdušeno spremljalo bor-
bo za osvoboditev Zg. Savinjske doline.
Sredi takratnega Hitlerjevega rajha je
bilo osvobojeno prvo mesto na Štajer-
skem — Gornji grad in ozemlje Zgornje
Savinjske doline.
Za Zgornjo Savinjsko dolino se je za-
•elo novo življenje. Kmalu po osvoboditvi
si je ljudstvo izvolilo svoje Krajevne-
narodnoosvobodilne odbore — prve od-
bore ljudske oblasti. Po dolgih letih so
v šolah v naši lepi slovenski besedi go-
vorili naši slovenski učitelji pionirjem in
mladincem o partizanski borbi in straš-
nem okupatorjevem nasilju. O našem
Vrhovnem komandantu maršalu Titu, ki
so ga vsi, najbolj pa najmlajši že takoj
ob začetku zelo vzljubili.
Partizani so prinesli med prebivalstvo
duh novega človeka, nove, boljše, na-
prednejše-socialistične družbe. Povsod se
je razgibalo kulturno prosvetno delo, ka-
mor so ravno portizani vnašali največ
pestrosti in truda. Vršili so se mnogi
tečaji, zborovanja in predavanja. V Gor-
njem gradu je bila v dneh od 19. do 20.
nov. 1944 leta skrbno pripravljena in
obiskana razstava partizanskega tiska.
Vršilo se je veliko zborovanje propa-
gandistov z vse Štajerske. V Gornjem
gradu in v drugih krajih Zgornje Savinjske
doline so bili sedeži Pokrajinskega ko-
miteta za Štajersko, Celjskega okrožja,
katerega takratni sekretar je bil tov.
Sergej Krajgher in štaba IV. operativne
zone.
V Homu pri Bočni se je dne 1. okto-
bra 1944 leta vršilo veliko zborovanje
vsega prebivastva Zgornje Savinjske do-
line in ostalih krajev vse Savinjske do-
line. Na zborovanju je ljudstvu govoril
o pomenu partizanske borbe takratni se-
kretar Pokrajinskega komiteta za Šta-
jersko tov. Franc Leskovšek — Luka
in tov. Jurančič. Govor tov. Leskovška
je napravil na vse zborovalce globok
vtis. Vrnili so se na svoje domove z
zavestjo v srcih, da je pot, ki si jo je
izbralo slovensko ljudstvo za osvobodi-
tev izpod fašističnega suženjstva in za
fraditev boljšega — srečnejšega življe-
nja edino pravilna in častna.
V	dneh od 23. do 24. oktobra 1944 leta
so za Zgornje Savinčane nastopili težki
in žalostni dnevi. Sovražne dobro oboro-
žene enote so preko Lipe z Vranske,
Črnevca s Kranjske in Železne Kaplje s
Koroške nepričakovano vdrle v Solčavo,
Novo Štifto, Bočno in Šmartno ob Dreti
ter do tal požgale in izropale te vasi.
Vendar to sovražnikovo zločinsko delo
našim ljudem ni strlo volje do nadaljnje
borbe za osvoboditev, temveč jih je v
njej še bolj utrdilo.
Švabom je ostala osvobojena Zgornja
Savinjska dolina čedalje ostrejši trn v
peti. Hoteli so na vsak način prodreti
nazaj v njeno ozemlje in se maščevati
za velike izgube, ki so jim jih prizadele
naše hrabre — v borbi prekaljene enote
NOV. Pripravljali so deset tisoče svojih
vojakov za napad in veliko ofenzivo
koncem novembra 1944. V zimi, mrazu
in globokem snegu so naši borci bili
težko neenako borbo, da bi zadržali silni
naval sovražnika na osvobojeno ozemlje.
Kljub veliki sovražnikovi premoči in mno-
gim drugim težavam so tedne zadrževali
vdor na osvobojeno ozemlje. Prizadevali
so mu mnogo izgub, vendar je sovražnik
v večtisočkratni premoči vdrl v Zgornjo
Savinjsko. Tu je potem začel s svojim
barbarskim ropanjem, nasiljem in po-
žiganjem. Odgnal je tisoče glav živine in
mnogo Savinjčanov v celjske, mariborske
in druge zapore.
V	tej veliki sovražnikovi ofenzivi je
dalo mnogo najboljših borcev svoja živ-
ljenja. Junaško so padali po gozdovih
Menine, Velike in Male planine, Dobro-
velj ter Mozirskih planin. Preko 400 nji-
hovih grobov čuvajo naši gozdovi, tihe
grape in samotne planinske jase. Skrbno
jih sedaj negujejo in čuvajo zavedni Sa-
vinjčani. Krajevne organizacije Zveze
borcev se pripravljajo na prekop vseh
padlih partizanov v skupne grobove, kjer
jim bodo postavili častne spomenike.
O nečloveškemu naporu hrabrili par-
tizanov v mrazu, snegu in pomanjkanju
ter stalnem zasledovanju od sovražnika
bi lahko danes pripovedovale naše Sa-
vinjske planine, saj je le malokje kraj,
kamor ne bi stopila partizanova noga.
Spregovorile bi skale v Beli, v Podvo-
lovjeku, kjer so Nemci pomešani z be-
logardističnimi izdajalci izsledili parti-
zanski bolnici in ju z nepokretnimi bol-
niki vred zažgali, ostale po odgnali v
Ljubno in jih tam na Fludernikovem
travniku in drugod zverinsko pobili.
Slavna in častna je zgodovina Zgor-
nje Savinjske doline in njenih prebival-
cev za časa Narodnoosvobodilne bor-
be. Mnogo so dali žrtev, mnogo prispe-
vali za skupno zmago nad fašističnim
osvajalcem. Danes v Titovi Jugoslaviji
še naprej častno izvršujejo vse naloge in
doprinašajo mnogo naporov za izpolni-
tev petletnega plana — za izgradnjo
socializma. Po Savinjiskih planinah in
bogatih gozdovih Zgornje Savinjske od-
mevajo sekire in pojejo žage; gozdni de-
lavci z največjo zavestjo vodijo borbo
za popolno izvršitev plana ▼ gozdarstvu.
Vasi Šmartno, Bočna, Nova Štifta in
Solčava so obnovljene, lepše kakor pred
vojno. V njih, kakor v vsej Zgornji Savinj_
ski je novo življenje. V Bočni in v
Šmartno ob Dreti sta ustanovljeni Kme-
tijski obdelovalni zadrugi. Njeni člani
so zaživeli lepše in lažje življenje, saj
so ga tudi zaslužili ker so zanj toliko
žrtvovali.
Prebivalci Zgornje Savinjske doline so
ostali zvesti tradicijam NOB in so izšli
iz nje prekaljeni. Danes gredo z neomaj-
no voljo in zavestjo v nadaljnjo borbo
za izgradnjo socializma. Ljudi, kateri so
šli skozi težko šolo NOB, katero je
vodila slavna Komunistična partija Ju-
goslavije danes ne more nihče odvrniti
od nadaljnega zaupanja v njegovo vod-
stvo in maršala Tita, kajti samo tako
lahko gradimo in bomo izgradili sociali-
zem. Naše vztrajne volje za to ne mo-
re omajati nobena informbirojevska gonja
držav ljudske demokracije s Sovjetsko
zvezo na čelu, v katero so imeli naši
borci in vse ostalo ljudstvo največje za-
upanje v težkih časih NOB. Toda danes
nam je jasno, da njihovo prijateljstvo
že tedaj ni bilo popolnoma iskreno. Nik-
dar ne bomo dovolili, da bi nam kdor-
koli najmanj pa še informbirojevski kle-
vetniki omalovaževali našo težko pot
skozi Narodnoosvobodilno borbo. Znali
bomo čuvati in naprej razvijati neomajno
voljo do ustvarjanja boljšega življenja,
do končne zmage na poti v socializem.
Neizmerno srečni pa bi bili, če bi
lahko v naši sredi sredi pozdravili tudi
brate s Koroške, saj so se v teku Na-
rodnoosvobodilne borbe skupno z nami
borili za osvoboditev izpod nemškega na-
silja. Manifestirali bomo našo trdno vez
med njimi in obsodili podlo pariško ba-
rantijo za naše najosnovnejše pravice, za
priključitev Slovenske Koroške k ma-
tični domovini FLRJ.
Član politbirca CK KPJ, minister težke industrije
Franc Leskovšek je obiskal Laško
Ze dolgo časa se nahaja med nami.
Tu je na dupuistu. Vendar pa svoj do-
pust uporablja predvsem zato, da na-
šemu ljuidstvu, posebno našim politič-
nim in oblastnim funkcionarjem poma-
ga pri njih delu za zgraditev socializ-
ma. Vsak dan zadnjih štirinajsit dni je
imel po dve konferenci po terenu na-
šega okraja. Političen vpliv teh konfe-
renc se že sedaj kaže na našem terenu.
Na Vranskem je bila v sredo ustanov-
ljena Kmetijsko obdelovalna zadruga.
Delo političnih in oblastnih organiza-
cij se zboljšuje.
»V četrtek ob 10. uri pride v Laško«,
se je zvedelo že v torek. Prebivalci La-
škega so takoj začeli krasiti mesto. Ve-
lika množica je čakala tov. ministra
pred slavolokom, ki so ga postavili ru-
darji Hudejame.
Točno Ob 10. uri je prišel med nas.
Ko je godba odigrala »Hej brigade« je
tov. ministra v imenu pionirjev pozdra-
vil Vidali Pavlek. Nato je pevski zbor
zapel pesem »Zdravo«, potem pa so v
imenu prebivalstva Laškega in okolice
pozdravili tov. ministra Pirnat Anica,
Hartman Zvonko in tovarišica Rado-
savljevičeva.
Tov. minister se je nato v spremstvu
prebivalstva napotil preko mosta do
dvorane, kjer je imel konferenco s po-
litičnimi in oblastnimi funkcionarji. Ob
vstopu v lepo okrašeno dvorano je de-
jal, da je bil prav tu leta 1940 z marša-
lom Titom.
Ko je organizacijski sekretar OK KPS
tov. Kovač Ivan nakazal o čem naj se
razvije diskusija, da je namen današnje
konference predvsem pogovor o poli-
tični situaciji na naši vasi v zvezi z
ustanavljanjem kmetijskih obdeSloval-
nih zadrug, o delu KLO-jev in politič-
nih organizacij, so poročali tovariši iz
terena.
Najprej je poročala Pirnat Anica iz
Laškega, ki je med drugim dejala, da
se je z odvzemom legitimacij OF ne-
katerim našim nasprotnikom, ki se
jim je posrečilo vriniti v vrste OF, ter
z vztrajnim političnim delom z dosled-
nim izvajanjem linije OF politična si-
tuacija v Laškem mnoge izboljšala. Vse
naloge, ki se postaVljaju pred OF se
izvrše. Za mobilizacijo, v frontne bri-
gade so obakrat prekoračili plan, for-
mirane so brigade za delo na vasi, pro-
stovoljno delo za odpravljanje ruševin
dobro napredujejo itd. Posebno je po-
hvalila organizacijo AFZ, ki ima v pla-
nu, da do 1. oktobra ustanovi otročje
jasli in ki uspešno izvršuje vse ostale
naloge, ki se pred njo postavljajo. Tudi
mladina postaja bolj agilna.
Referent iz Rimskih Toplic je pouda-
ril, da je bila povezava KLO-jev z ma-
sovnimi organizacijami zelo slaba, pač
pa se je v zadnjem času izboljšala.
V KLO-ju Št Lenart nad Laškim je
povezava KLO-ja z masovnimi organi-
zacijami slaba, v odbor so se vrinili
nekateri vaški špekulanti, katere je
treba nujno odstraniti, kajti naši raz-
redni sovražniki ne morejo biti v KLO-
ju. Oni pomenijo rano v naši ljudski
oblasti, ki jo je treba operirati in KLO-
bo ozdravel. Nadalje je poročal, da bo
v Št. Lenartu do jeseni ustanovljena
Kmetijsko obdelovalna zadruga.
Kmetijska obdelovalna zadruga v Št.
Jederti kar dobro napreduje. Primanj-
kuje ji le moških delovnih moči. Kmet-
je danes drugače gledajo na to zadru-
go kalkotr ob ustanovitvi. Drnovšek iz
Marija gradca je lepo nakazal politično
situacijo in poudaril, da se Krajevni od-
bor OF premalo trudi in da je vaški
odbor OF Lažiše zelo slab. Nekateri od-
borniki KLO-jev bi se morali bolj za-
vedati, da so od ljudstva izvoljeni in
da morajo kot talki tudi za ljudstvo de-
lati. Za Kmetijsko obdelovalno zadrugo
v Marija gradcu obstojijo že nekateri
pogoji. Potrebno pa bo intenzivnejše
politično delo med kmeti.
Nadalje so poročali še predsedniki
KLO-jev Rifengozd, Kuretno in Re-
čica. Graje vredno je, da KLO Debro
ni bil udeležen na konferenci.
Ko je tov. Kajtna Zvonko poročal o
delu sindikalne organizacije rudnika
Laško, se je ugotovilo, da vpliv delav-
stva premalo prihaja na našo vas, am-
pak se v gotovih primerih kaže celo
vpliv vaških špekulantov na delavce,
ki na ta način pljujejo v svojo lastno
skledo.
Ko so bila poročila končana je pre-
vzel besedo tov. minister, ki je govoril
predvsem o ustanavljanju kmetijsko
obdelovalnih zadrug, o delu KLO, •
Informbiroju. »Pri nas s hitrim tempom
gradimo socializem,« je dejal, »in vsi
moramo z vsemi svojimi močmi dopri-
našati k tej borbi. Vse, kar je o okvira
naših meja in nad nami je naše. Pri
nas, ko gradimo socializem, je potrebno,
da načrtno delamo. Kakor danes velja
načrt za našo industrijo, tako bo mo-
ralo postati načrtno tudi naše kmetij-
stvo. Kaj bi se zgodilo, če bi delavci v
rudniku delali kar bi hoteli in kjer bi
hoteli, kakšen bi bil efekt tega dela?
Prav tako je nujno uvesti načrtnost v
našem kmetijstvu, kajti samo na ta na-
čin bomo lahko več, boljše in na lažji
način pridelali toliko, da bomo imeli
vsi dovolj.« Navajal je razne prednosti
zadružnega gospodarjenja. Če bi samo
Slovenija obdelala vso zemljo, ki jo za-
vzemajo nepotrebne poti med njivami,
meje itd., bi samo na teh površinah lah-
ko pridelali letno 33,000.000 kg žita. Y
LR Makedoniji je danes 90% zemlje v
socialističnem sektorju. Nekatere za-
druge se izključno bavijo s tobakom,
druge s sočivjem, žitom itd.
Govoril je še o pomenu meloracijskih
del v Vojvodini, o izsuševanju Skader-
skega jezera, kjer bodo plantaže bom-
baža in riža. S konkretnimi primeri je
nakazal ogromno delo na področju gra-
ditve težke industrije. V Strnišču se
gradi tovarna aluminija, ki bo letno
proizvajala 30.000 ton aluminija, kar bo
pomenilo pravo revolucijo v našem go-
spodarstvu.
V Zenici se gradi ogromna železarna.
Za ilustracijo obsega te tovarne je de-
jal, da bo v območju tovarne 75 km že-
lezniškega tira. Železne rude imamo
po dosedanjih izsledkih še najmanj za
50 let naprej. Jugoslavija je na suro-
vinah najbogatejša država v Evropi. In
zaradi tega imamo vse pogoje, da z
lastnimi silami zgradimo socializem
kljub vsem oviram od strani SZ in dr-
žav Ljudskih demokracij.
Ob zaključku izvajanja tov. ministra
je tov. Sorič predlagal, da sprejme kon-
ferenca sklep, da bodo vsi pristopili še
z večjim elanom k izpolnjevanju nalog,
ki nam jih nalaga Partija, Fronta is
tov. Tito.
Priprava za pravočasno obiranje hmelja
je pravkar ena najvažnejših nalog
irontnih organizacij
Mi se dobro zavedamo, da je hmelj
za pridelovalca samega, pa tudi za
skupnost važen produkt, ki nam prina-
ša dragocene devize. Posebno velja to
še letos, ko je drugod hmelj slab in se
pričakuje ' slab svetovni pridelek. Naš
hmelj ski pridelek bo normalen in je
zato važno, da hmelj pravočasno obere-
mo in pravilno posušimo, da bo tudi
kakovost prvovrstna. Naloga štabov za
pravočasno izvedbo obiranja, ki so jih
postavili <po vseh krajevnih ljudskih
odborih je, da preskrbe vse potrebno,
da se hmelj začne pravočasno obirati in
da se celotno obiranje izvrši čimprej.
Priprava sušilnic, načrt za njihovo ra-
cionalno izrabljanje in skrb za namesti-
tev in prehrano obiralcev mora biti se-
daj najvažnejša skrb naših hmeljarjev.
Štabi po krajevnih ljudskih odborih bo-
do takoj pristopili k mobilizaciji vseh
sil za obiranje in sušenje hmelja. V
kraju samem ne sme biti človeka, ki ne
bi sodeloval pri obiranju. Vsi kmetijski
delavci bodo vključeni, industrijski de-
lavci pa bodo priskočili na pomoč po
svojem delu. Tudi pionirji bodo poma-
gali. Hmeljarji so povabili svoje stalne
Obiralce. Ker pa bodo mnogi izmed
njih vključeni v produkcijo, je OF or-
ganizirala stalne mladinske brigade, ki
bodo priskočile na pomoč, .kjer bo ka-
zala potreba. Zene iz vse Slovenije so
se pod vodstvom Glavnega odbora AF2
stavile na razpolago za obiranje hme-
lja.
Savinjska dolina bo zaživela. Zaživela
bo v znamenju mladinskih brigad, v
znamenju dela Fronte in AFZ, kar je
gotovo jamstvo, da bo hmelj pravočas-
no in lepo obran.
Vključevanje novih delavcev v proizvodnjo
je stalna naloga komisij za delovno silo
krajevnih ljudskih odborov
Po vseh krajevnih ljudskih odborih so
postavljene komisije, ki imajo nalogo,
skupno z masovnimi organizacijami
zbirati odvišno delovno silo in jo pra-
vilno usmerjati. To vprašanje mora
biti danes splošno ljudsko, ko na eni
strani primanjkuje delavcev v naši
industriji, ki se stalno dviga, na drugi
strani pa je še vse preveč ljudi na na-
ših kmetijah, kjer se vrši delo neorga-
nizirano in neracionalno. Te komisije
pa se žal ne zavedajo dovolj svoje dolž-
nosti. Zasedajo in delajo samo takrat,
ko pridej o okrajni aktivisti, zberejo ta-
krat nekaj ljudi, po odhodu aktivistov
pa smatrajo, da je delo zanje prenehalo.
Njihovo delo mora biti nenehno, dokler
v svojem okolišu ne izvršijo tiste pra-
vilne razdeltve dela, ki postavlja vsa-
kega našega človeka na tako mesto, da
čim več pripomore k skupni graditvi,
upoštevajoč pri tem njegove zmožnosti
in sposobnosti. Vse to pa morajo doseči
s prepričevanjem, s političnim pojasnje-
vanjem našega gospodarskega podviga,
ki ga izvajamo samostojno, brez vsa-
kega vpliva od zapada in vzhoda. Naše
ljudstvo gradi svojo bodočnost samo-
stojno in si jo bo zgradilo ravno zato,
ker se ne pusti pri graditvi motiti od
nikogar. Okrajna planska komisija Ce-
lje-okolica je ugotovila, da je možno
vključiti okrog 8000 ljudi v industrij-
sko in gradbeno proizvodnjo. Ti ljudje
bi se lahko vključili v naša bližnja pod-
jetja, k Betonu, Gradisu, v Železarno
Štore, v Cinkarno Celje itd. Vendar pa
naj bo ta Vključitev načrtna, tako, da
ima okraj stalen pregled nad vključit-
vijo delovne sile. Po planu bi moral
okraj Celje-okolica poslati v produk-
cijo okoli 3000 ljudi, na enomesečno
delo pa okrog 800 ljudi. S pravilnim
razumevanjem bi se te številke lahko
prekoračile. Kjer so komisije in ma-
sovne organizacije dobre, se ljudje pra-
vilno vključujejo v brigade in v pro-
dukcijo, kako je primer v Laškem in
Vranskem. Kjer pa se izvaja vključe-
vanje kampanjsko, ni zaželjenega
uspeha. Komisije in frontne organiza-
cije se morajo zavedati, da je vključeva-
nje delavcev v industrijo njih stalna
naloga vse dotlej, dokler ni delovna
sila pravilno razmeščena.
Preorjimo in
zasejmo vsa
strnišča
Po uspešno opravljeni bogati žetvi je
nastalo pred nami zelo važno agrotek-
nično delo — preoravanje strnišč.
Nekatere obdelovalne zadruge in ekono-
mije so s tem važnim opravilom že kon-
čale, ostale pa bodo v naslednjih dneh.
Važnost preoravanja in zasejevanja vsek
strnišč je pri nas sicer običajna, le ma-
lomarneži in nevedneži puščajo strnišča
gola in nepreorana tja v pozno jesen ali
celo pomlad.
Na njivah se razbohoti plevel
zemlja ostane zbita v kateri je vsako
pozitivno življenje zemeljskih bakterij
onemogočeno. Takšna zemlja ima v sebi
vse polno tankih lasastih cevk takozva-
nih kapilark po katerih izhlapeva dra-
gocena vlaga iz spodnjih plasti na po-
vršje. S takojšnjim preoranjem to cevje
pretrgamo ter tako zadržimo bodočim
rastlinam nujno vlago, omogočimo pa
tudi dostop zraka v zemljo.
Za številčni in kvalitetni porast ži-
vine je potrebno da zemljo čim bolje
obdelamo in racionalno izkoristimo. Tu
je posebno važna setev sečiva — me-
šanice koruze in sončnic za zeleno krmo,
s katero bomo dvignili mlečnost naših
krav in pospešili rast mlade živine.
Državna posestva in kmetijsko obdeloval-
ne zadruge so nasadile velike površine
pese ter še sedaj sejejo repo za živin-
sko krmo. Na ta način proizvajajo do-
volj kvalitetne živilske krme brez škode
za proizvodnjo žitaric in ostalih kultur,
ki jih gojimo v običajnih setvenih kolo-
barjih.
Naše ekonomije bodo največji del šir-
nih površin zasejale z jesenskimi in zim-
skimi vrtninami. Predvsem je tu polagati
pažnjo na proizvodnjo poznih zimskih
sadežev. Najvažnejša naloga ekonomij
in KOZ je premostiti običajno zimsko po-
manjkanje zelenjave na naših trgih. Ti-
ste, ki bodo v tem času posvetile temu
vprašanju vso pozornost ter jo reševale
kot svojo prvenstveno nalogo bodo zav-
zele svoje mesto v socialistični graditvi
naše nove socialističn« države.
Stran 2.
»celjsk1 tednik«
Leto II. — Stev. 32.. ]
Kje so vzroki, da v okolici Celja odkupijo
tako malo mleka
, Mleko je zelo važno živilo in kot tako
predmet najširše potrošnje. Kljub temu,
da so v okraju Celje-okolica že presegli
predvojno stanje živine, pa je prav da-
nes ▼ času najboljše mlečne sezone, od-
daja mleka padla, da kraji ki jih oskr-
buje z mlekom okraj Celje-okolica ne
dobivajo zadosti istega in tako opravi-
čenci ne dobivajo predpisanih količin.
Še pred nedavnim so v okraju od-
dajali kmetje od skupno predvidene ko-
ličine le 41 %, medtem ko je v mestu
Celju stanje še slabše in oddajajo kmetje
le 31 % po planu določenih količin mle-
ka.
Okrajni ljudski odbor je februarja se-
stavil prvi plan oddaje mleka. Ko pa je
ponovno pregledal potrebe na podlagi
izdanih mlečnih izkaznic za dojenčke in
starčke in druge opravičence je prav tako
kakor drugi okraji pristopil k ponovni
obvezni oddaji mleka. Takoj ko je bil
plan obvezne oddaje dostavljen krajev-
nim ljudskim odborom, smo lahko ugo-
tovili, da je večina istih zelo površno pri-
stopila k izpolnitvi svoje naloge. Krajev-
ni ljudski odbori so prav posebno pri od-
daji mleka vse preveč nasedali govori-
cam, nekaterih nezavednih kmetov, da
krave ne molzejo da nimajo zadostne
krme itd. Kljub večkratnim konferencam
in stalnem tolmačenju aktivistov, sedaj
pa še ob pomoči delavcev, ki so odšli
po vaseh, da bi pomagali aktivistom do-
seči večji dotok mleka v industrijske in
zdravstvene centre, akcija še ne dosega
zadovoljivih uspehov.
Če pregledamo kako je potekala oddaja
mleka pozimi ob suhi krmi a so kmetje
za isto dobivali bone vidimo, da se je
dnevno odkupilo na teritoriju okraja 12
do 15.000 litrov mleka. V tem času pa
ko krmijo krave z zeleno krmo in bi
moral dotok mleka doseči dosti boljše
številke, ugotavljamo, da znaša dotok
mleka le 3 do 4.000 litrov.
Aktivisti, ki so bili poslani na teren
»o ugotovili da večina manjših in sred-
njih kmetov kakor tudi kočarjev, razume
potrebe in oddaja mleko. Večina večjih
kmetov pa kakor v vseh akcijah tudi tu
sabotira in mleka ne oddaja. Nešteto
je slučajev, ko so ugotovili, da kmetje
drago prodajajo mleko po črni borzi, da
krmijo prešiče, medtem ko se izgovar-
jajo, da mleka nimajo niti za potrebe svo-
je družine. Proti vsem tem bi krajevni
ljudski odbori morali pristopati dosti ost-
reje in samostojno predlagati take se-
bičneže za najstrožje kazni, ker so ver-
jetno že uvideli, da nobeno prepriče-
vanje in prikazovanje potreb več ne po-
maga. Po ugotovitvah na potrebe bo
okrajni ljudski odbor več takih občutno
kaznoval za večje prestopke pa se bo
poslužil tudi razlastitve premoženja. Ne-
kaj takih saboterjev je bilo dosedaj že
kaznovanih z denarno kaznijo do 50.000
dinarjev.
Po razrezih ki so jih izstavili krajev-
ni ljudski odbori posameznim gospodar-
stvom, smo ugotovili, da so v nekaj pri-
merih isti ščitili vaške bogataše seveda
na račun malih kmetov. Nekaj takih pri-
merov nam bo osvetilo vzroke zakaj
odkup mleka ne dosega zadovoljive vi-
šine. Predsednik Krajevnega ljudskega
odbora št. Vid pri Grobelnem, ki je sam
vodil akcijo za odkup mleka je obre-
menjeval kmete ki imajo po 2 ha zemlje
s 600 do 800 1 obvezne oddaje, med-
tem ko je sam sebi predpisal le 500 litrov,
kljub temu, da je lastnik 8 ha obdelovalne
zemlje. Isti slučaj je tudi v Ponikvi pri
Grobelnem, kjer so dobili kmetje z nad
20 ha obdelovalne zemlje obremenitev
za 600 do 1.000 litrov, dočim posestniki,
ki imajo do 5 ha obdelovalne zemlje prav
toliko. Več podobnih primerov je tudi
v krajevnih ljudskih odborih Grobelno,
Slivnica, Žusem, Rifnik, Petrovče, Pre-
kopa, Sv. Jurij ob Taboru in še nekaj
drugih.
Da bo odkup mleka pravilno potekal,
bo treba prvenstveno še več političnega
dela in prepričevanja, toda kjer to ne
bo uspelo, bo pa treba s strogimi ukrepi
navaditi špekulante in jim dokazati, da
jih ljudstvo ki je na oblasti, če se upi-
rajo njegovi volji lahko tudi zdrobi. Kon"
trola nad izvajanjem odkupa in razbit-
jem planov oddaje mleka, bi bila važna
naloga grup ljudske inšpekcije pri od-
borih Osvobodilne fronte s pomočjo ka-
terih bi nam bilo dosti lažje izločiti in
razkrinkati vse tiste špekulante in sa-
boterje, ki zavirajo reden odkup mleka.
Pri popisu so v Celju odkrili se precej
rezervne delovne sile
2e v zadnji številki Celjskega tednika
smo pisali o važnosti popisa rezervne
delovne sdle in istočasno tudi predvi-
devali, da je v Celju še precej delovne
sile, ki je sposobna vključiti se v delo
in s tem pomagati izvrševanju planskih
nalog, katerih izvršitev je potrebna za
prehod naše države v socializem.
Popolnoma napačno bi bilo, če bi sa-
mo nekateri pomagali odnosno se vklju-
čili v produkcijo, ostali pa bi čakali na
boljše življenje. Nujno je, da vsak dr-
žavljan FLRJ, ki je za delo sposoben,
doprinese svoj delež pri ustvarjanju dr-
žave novega tipa.
Ker kljub prepričevanju ni bilo mož-
no doseči, da bi se vsi oni, ki še stoje
ob strani in so za delo sposobni, vklju-
čili v delo, se je zaradi evidence o re-
zervah delovne sile izvedel v zadnjih
dneh popis vseh onih, ki imajo še mož-
nost vključiti se v delo. Jasno je, in to
smo že v zadnjem članku pisali, da je
ta popis služil reakciji za novo parolo,
ki se nekako tako glasi: Oblast bo vse
one, ki bodo kot rezerva ugotovljeni,
izgnala v taborišča, kjer bodo pod silo
primorani delati. Mislimo, da je že
vsakdo videl, da je ta parola absurd in
da je že vsakdo ugotovil, da ljudska
oblast ne bo zato, ker je ljudska, kaj
talkega nikdar ukrenila in da reakcija
s to parolo zopet ne bo uspela.
Popis rezerv delovne sile je že gotov.
Ta popis se je pa lahko izvedel samo
ob pomoči in sodelovanju vseh mno-
žičnih organizacij. Tam, kjer so mno-
žične organizacije na čelu z OF, so važ-
nost popisa pravilno razumele in zaradi
tega tudi popis zagrabile v svoje roke,
je popis dobro uspel, dočim drugje ni
bilo tistih rezultatov in tistega uspeha,
ki smo ga pričakovali.
Zelo dobro je popis izvršila III. četrt,
za njo nič ne zaostajajo Sp. Hudinja,
Lisce, Dobrova in Zavodna, dočim so
slabi tereni Jožefov hrib, Zagrad,
Ostrožno in Medlog. Slednji niso do ro-
ka izvedli popisa in je bilo treba ne-
šteto intervencij in nešteto urgenc, da
se je popis izvedel tako kot je potreba.
Največjo krivdo v tem pogledu nosijo
vsekakor množične organizacije, ker
niso nudile dovolj pomoči, odnosno ker
so smatrale, da popis ni važen.
Nekateri sekretarji terenskih odborov
kot n. pr. iz Ostrožnega ,so smatrali po-
pis kot nekaj vsakdanjega in so mislili,
da ni potrebno pri tem sodelovanja
Fronte, kar je pa jasno, popolnoma zgre-
šeno. Prav OF in njen sekretariat sta
dolžna na podlagi prepričevanja in do-
kazovanja doseči, da bo vsakdo, ki ima
možnost zaposlen in bo s tem pomagal
naši skupnosti v skupni borbi za bolj-
še življenje.
Ugotovljene rezerve bo sedaj nujno
vključiti v proizvoden proces odnosno
v delo sploh. Ker vso ugotovljeno re-
zervo tvorijo v pretežni večini žene, bo
jasno najprej potrebno ustvariti pogoje
za zaposlitev žena. Zato ni nikjer reče-
no, da se bo vsa ta ugotovljena rezer-
va morala vključiti takoj v delo, nego
bo možno zaposliti le to tekom časa,
odnosno potem, ko se bodo ustvarili po-
trebni pogoji. Tudi pri ustvarjanju teh
pogojev je nujno potrebna pomoč mno-
žičnih organizacij, predvsem organiza-
cija AFZ, katere prvenstvena dolžnost
bo s političnim delom ustvarjati na
eni strani pogoje, na drugi sitrani pa do-
kazati ženi, ki stoji še ob strani, da je
njena vključitev v delo naši skupnosti
nujno potrebna.
Dolžnost vsakega člana OF je pa,
da do skrajnosti pobija vse klevete in
vse parole, ki izvirajo iz akcije popisa
rezervne delovne sile. Vsakogar, ki bi
to akcijo izrabljal za razširjanje raznih
klevet je smatrati kot protiljudskega
elementa.	S.
V Celju je bilo kaznovanih 31 spe-
kulantov, ker niso oddajali mleka
Od strani naših potrošnikov večkrat
čujemo kritiko, da nimajo dovolj mle-
ka, ter da dojenčki ne dobijo tisto, kar
jim pripada. Vzrok temu je, ker razni
kmetje-špekulanti ne oddajajo mleka,
temveč ga raje krmijo doma svojim
prašičem. Ti kmetje ne vidijo, da se je
stanje spremenilo, da naša država ko-
raka k novim ciljem, v novo bodočnost,
ker ne sme biti več izkoriščanja člo-
veka po človeku, kakor si oni zamišlja-
jo. Primer, kakor znajo izkoriščati, se
je dogodil pred kratkim na našem trgu,
ko je neki kmet prinesel zelenko mle-
ka na trg ter ga prodajal po 60 din li-
ter. Jasno je, da tako stanje naša oblast
ne bo trpela ter bo proti vsem tem
krivcem najostreje postopala.
Če pogledamo predpis oddaje mleka
v letu 1949 ter kako nekateri kmetje
mleko oddajajo, bomo videli, da so med
njimi takšni elementi, ki se z današnjo
novo družbeno ureditvijo ne strinjajo
ter skušajo na vsakem koraku zavirati
naš razvoj v socializem in s tem tudi
škodovafti skupnosti. Zato je ljudski od-
bor pregledal kmetom vse predpise
glede oddaje mleka, obenem pa tudi iz-
polnitev ter je ugotovil, da so nekateri,
ki ali sploh niso oddali niti litra mleka,
ali pa so oddali le malenkostno količino.
Od teh primerov, ki niso odali količi-
ne mleka po planu za I. polletje 1949,
je morala komisija za izrekanje kazni
pri IO ML.O Celje izreči 31 najstrožjih
kazni. Tako so bili kaznovani z denar-
nimi kaznimi:
1.	Trupej Melhijor, kmet iz Babnega
št. 10, ker ni oddal niti litra mleka s
45.000 din.
2.	Vrečer Jože, kmet iz Babnega št. 4
s 25.000 din.
3.	Jurhar Vinko, kmet iz Medloga,
ker ni oddal predpisane količine mleka
v I. polletju s 25.000 din.
4.	Kopačin Terezija, kmetica iz Med-
loga 15, ker ni oddajala mleko s 5000
din.
5.	Samec Kari iz Ložnice št. 13, ker
ni oddal predpisane količine mleka s
40.000 din.
6.	Nahiberger Jože, kmet iz Ložnice
št. 6, ker ni oddal predpisane količine
mleka s 30.000 din.
7.	Lipovšek Franc, kmet z Lopate, ker
ni oddal predpisane količine mleka z
20.000 din.
8.	Mirnik Anton, kmet iz Lopate št.
30, ker ni oddal predpisane količine
mleka s 25.000 din.
fl. Mirnik Ivan, kmet iz Lopate št. 55,
bi moral mesečno oddajati 50 litrov
mleka, a ga ni oddal, s 25.000 din.
10.	Zagode dediči iz Ostrožnega št. 7,
ker niso oddali niti litra mleka s 45.000
din.
11.	Antloga Franc, Ostrožno 38, ker ni
oddal predpisane količine mleka s 30.000
din.
12.	Cremožnik Matevž, kmet iz Do-
brove št. 13, ker ni oddal predpisane
količine mleka s 45.000 din.
13.	Krajnc Franc, Dobrova št. 1, ker
ni oddal predpisane količine z 10.000
din.
14.	Majcen Jože, kmet iz Dobrove 6,
ker ni oddal niti litra mleka v letoš-
njem letu s 45.000 din.
15.	Vrečar Anton, Pečovnik, ker ni
oddal predpisane količins mleka, z
20.000 din.
16.	Trobiš Jože, kmet iz Pečovnika 18,
ker ni oddal predpisane količine mleka
z 10.000 din.
17.	Ocvirk Jože, Košnica št. 5, ker ni
oddal predpisane količine mleka z de-
narno kaznijo 45.000 din.
18.	Dolenc Marija iz Košnice št. 3, ker
ni oddala predpisane količine mleka s
30.000 din.
19.	Majer Ivan, kmet iz Košnice št. 9,
ker ni oddal predpisane količine mleka
s 40.000 din.
20.	Planinšek Ivan, kmet iz Košnice
št. 13, ker ni oddal mleka z 10.000 din.
21.	Vrečar Melhijor, kmet iz Košni-
ce št. 7, ker ni oddal niti litra mleka
z 10.000 din.
22.	Rebov Jakob iz Košnice št. 14, ker
ni oddal mleka s 5.000 din.
23.	Božič Stanko, Polule štev. 11, ker
ni oddal mleka z 20.000 din.
24.	Božič Martin, Polule št. 11, ker
ni oddal niti litra mleka s 5000 din.
25.	Špiljak Anton, Lisce 49, ker ni od-
dal mleka s 5000 din.
26.	Zupni urad Celje-mesto, ker ni
oddal predpisane količine mleka z
20.000 din.
27.	Strupi Karla, Celje, Cankarjeva
ulica, ker ni oddala predpisane količine
mleka s 15.000 din.
28.	Vrbovšek Katarina, kmetica iz
Ložnice, ker ni oddala predpisane koli-
čine s 5000 din.
Poleg denarnih kazni je komisija iz-
rekla tudi dva opomina kmetoma Vrunč
Jožetu, Cesta na Dobravo 25 ter Hri-
beršek Ivanu, Ostrožno št. 40, ker niso
oddajali dovolj mleka.
Če sedaj malo pogledamo, kdo so ti
kaznovanci, bomo že takoj pri prvem
ugotovili, da je precej velik kmet, ki
se nikakor ne strinja z našo novo druž-
beno ureditvijo, ki odvrača kmete od
vključitve v zadrugo ter je največji
nasprotnik našemu zadružnemu giba-
nju. Ne samo, da je nasprotnik, ampak
hoče tudi na špekulativni način ter na
račun naših delovnih množic uživati.
Kakor Trupej Melhijor, tako tudi ostali,
ki so bili kaznovani od komisije za iz-
rek kazni, prav nič ne zaostajajo Jur-
har Vinko, Samec Kari, Zagode dediči,
Cremožnik Matevž, Ocvirk Jože in
ostali.
Nujno je potrebno, da še bolj pazimo
na te špekulante, jih na vsakem koraku
razkrinkujemo ter jim ne pustimo, da
bi živeli na račun delovnih množic. Ce
bodo naši delavci pravilno razumeli
težnjo naše ljudske oblasti, ki skuša v
vsakem oziru zadovoljiti njihove potre-
be, ter če bodo z ljudsko oblastjo raz-
krinkovali te posamezne špekulante ter
jih predajali v kaznovanje obenem jih
tudi izolirali od ostalih pozitivnih ele-
mentov na vasi, je jasno, da ne bo tre-
ba kritizirati preko preskrbe, temveč
bo vsakemu našemu delovnemu člove-
ku zagotovljeno tisto, kar mu pripada.
Množična kontrola, ki mora delovati
potom članov Osvobodilne fronte, je
nujno potrebna zaradi tega, da bi raz-
krinkali škodljivce ter jih že v nameri,
da škodujejo skupnosti, preprečili. Le
tako bomo zagotovili nam vsem redno
in nemoteno preskrbo.
Tako kakor na Vranskem
bi morali razkrinkavati
škodljivce tudi drugod
Na oglasni tabli Krajevnega odbora na
Vranskem je objavljeno.
»Matere! zakaj vaši dojenčki, otroci,
bolniki in starci ne dobivajo mleka?
Zato, ker sledeči ljudski škodljivci i*
raviralci socializma ovirajo oddajo.:
1.	Štrajher Anton, oddal do danes od
2000 1 obvezne oddaje — nič
2.	Ukman Pavel Zehomca, obvezne od-
daje 2000 1 — nič
3.	Učakar Neža Vransko, obvezne od-
daje 2600 1 — 140 1
4.	Felicijan Anton Brode, obvezne od-
daje 1000 1 — 38 1
Ne samo razkrinkati ostro, najostrejše
je potrebno kaznovati take brezsrčneže,
te in take kot je Kumarjeva Antonija iz
Vranskega, ki je delavcem prodajala mle-
ko po 20 din liter. Za tako nesramnost in
še za nekatere druge prekrške je bila
kaznovana z denarno kaznijo 45000 din.
Ljudski inšpektorji vaša je naloga, da
odkrivate vse nasprotnike socializma,
tiste, ki bi hoteli delovne ljudi prikraj-
šati pri živilih, tiste ki bi hoteli Špekuli-
rati in na kakršenkoli način Jkodovati
»kupnosti.
Pomagajte ljudski oblasti, ker s te«
pomagate sebil
Ustanavljajmo in ulrjujmo
proizvodne brigade
Voditi podjetje ali bodisi katero koli
obrt ter ustanovo samo z administra-
tivnimi ukrepi je nemogoče odnosno
neuspešno. Samo administrativno vode-
nje obrata nujno povzroča spreminjanje
prvotne oblike in smisel dela. Da se
temu izognemo, je nujno potrebno so-
delovanje med delovnim kolektivom in
upravnim vodstvom podjetja. Le na ta
način je mogoče pravilno siprovesti de-
lovne naloge. Vsi dosedanji uspehi so
plod novega načina dela, izraženega v
skupnem delu, kjer so mnenja in pred-
logi našega delavca enakovredna teh-
ničnemu osebju.
Da se to načelo, ki je značilo za so-
cialistično ureditev dela lahko izvaja, je
bilo treba najti najprimernejšo obliko,
ki omogoča najožjo povezavo poedinca
v celoti. Ta organizacijska oblika je
najpomembnejša v brigadnem sistemu.
Brigadni sistem dela izhaja iz potreb
delavca na delovnemu mestu. To je ra-
zumljivo, saj pravi delavec, ki je nepo-
sredno vezan na proizvodnjo, lahko
mnogo koristi s svojimi predlogi pri re-
ševanju problemov, ki se pojavljajo v
podjetju. Delovne brigade imajo velike
dolžnosti in odgovornosti, ki jih je mo-
goče izvesti samo z dobro organizacijo
notranjega življenja brigade. Poleg po-
spešenega dela je glavni namen brigade
pravilen razvoj našega delovnega člove-
ka na polju kulturno političnega živ-
ljenja.
Kako naj bodo organizirane dobre de-
lovne brigade? Skupino delovnih ljudi
vedno vežejo skupne delovne naloge in
skupni interesi. Zato je potrebno, da se
ti ljudje povežejo med seboj v brigade
in tako skupno rešujejo probleme. Bri-
gada si iz svojih vrst izvoli najboljšega
delavca, v katerega morajo imeti vsi za-
upanje. To je brigadir. Od brigadirja in
skupnega razumevanja je odvisen uspeh
brigade. Celotne brigade vežejo skupne
naloge in skupne zahteve.
Brigada mora stalno stremeti za tem,
da izboljšuje organizacijo dela v cilju
povečanja storilnosti. Brigada mora ne-
nehno stremeti za izboljšanjem na stro-
jih, mehanizaciji in racionalizaciji. Koli-
ko se je že v zadnjih letih prav na ta
način doseglo, nam je vsem znano. Pre-
proste primitivne stvari so nas često
dovedle do velikega dviga v proizvodnji.
Vsega tega ne bi bilo ali vsaj v veliko
manjši meri, če našemu delovnemu člo-
veku ne bi bila dana možnost za uve-
ljavljanje njegovih predlogov, zamisli,
ki jih ob pomoči brigade in preko nje
vsak posameznik lahko uresničuje. V
lanskem letu je izšla tudi odredba, po
kateri se brigadam odnosno posamezni-
kom izplača premija za prihranke mate-
riala itd. Ta odredba dobi svoj poseben
izraz v brigadnem sistemu dela in s pra-
vilno organizacijo in uvedbo normati-
vov pripomore k večjemu zaslužku bri-
gade.
Izboljšati disciplino, kar je domala
pereče vprašanje vseh naših podjetij po-
sebno še glede izostajanja od dela, je
mogoče edino le z dobro organiziranim
brigadnim načinom dela. V dobro orga-
nizirani brigadi so vsi člani zainteresi-
rani na rednem prihajanju na delo, ker
mora biti tudi njihov zaslužek vezan na
kolektivno normo. Jasno je, če se tega
posameznik v brigadi zaveda, bo sam
odpravljal in se boril proti fltiktaciji in
izostankarstvu.
Brigada mora skrbeti za dobro stanj«
strojev, orodja in surovin, kar je po-
vsem razumljivo. Pokvarjeni »troji ali
slabo orodje zavirajo hitro izvrševanje
naših nalog, ki so zopet vezane na skup-
ne dobrine.
Nasprotno dolžnostim brigade so skup-
ne zahteve, ki jih postavljajo brigade.
Tu gre predvsem za zaslužek, ki ga prej-
me brigada in ki je vezan na izvrše-
vanje planskih nalog brigade. O socia-
lističnem načinu nagrajevanja mora ti-
sti, ki skupnosti več da, od skupnosti
tudi več prejeti. Zato je razumljivo, čim
večja je brigadna storilnost, tem večji
je zaslužek. Isto načelo velja tudi v
brigadi sami. Boljši delavec odnosno
delavka v brigadi bosta vsekakor imela
večji zaslužek kot slabši.
Za izvajanje nalog in raKter brigad
je potrebno kot prvo, vse predstoječe
naloge popolnoma spoznati. V ta namen
morajo imeti brigade svoje redne bri-
gadne sestanke. Ti sestanki ne smejo
biti pusti in dolgočasni in izvedeni
zgolj zaradi tega, ker pač morajo biti.
Obravnavati se morajo življenjski pro-
blemi notranjega življenja brigade. Da
se to doseže, moramo nastopiti na širo-
ki demokratični bazi, iz katere se mora-
jo sestanki razviti na najširši diskusiji
med delavstvom. Takšen sestanek je in
mora biti življenjski in ga bo sleherni
član rad obiskoval. Prenehati je treba
■ sestanki, ki limajo izključno značaj
predavanj, na katerem imajo brigadir
odnosno ostali člani brigade podrejeno
vlogo poslušanja in nič več. Razumljivo
je, da za takšne sestanke delavec nima
in ne more imeti zanimanje. Dosedanje
izkušnje so pokazale, da so se brigadni
sestanki najbolj obnesli tam, kjer vodi-
jo te »estanke brigadirji sami, dočim so
•trokovnjaki, tehniki in vodje posamez-
nih obratov ali podjetij samo navzoči
ter dajejo nasvete v diskusiji in tolma-
čijo to, česar brigadir zaradi objektivnih
ali subjektivnih vzrokov ne more tolma-
čiti.
Pri delovnih brigadah še v veliki
meri manjka samoiniciativnega tekmo-
vanja, ki je nekaka pogonska sila za
izvrševanje nalog in ki mora biti sestav-
ni del organizacije brigade. Kakšno naj
bo to tekmovanje. V proizvodnji tekmu-
jemo na sličen način kot na športnem
polju, samo da je tu delovno mesto
športno polje. Tekmovalni program tvo-
rijo: večja izpolnjenost pri delu, v di-
sciplini, kakovosti izdelkov, prihrankih,
preseganju norm in planov itd. Tekmo-
vanje mora biti stalno. Zajeti mora
sleherno delovno mesto in slehernega
delavca. Če socialistično tekmovanje ne
zajame vseh delavcev, ne moremo pri-
čakovati kakih večjih uspehov v pro-
izvodnji. Tekmovalne obveze morajo
bilri istvarne. Vsi rezultati tekmovanja
se morajo dnevno prikazovati, ker le
tako jt mogoče doseči zainteresiranost
med pomezniki. Zmagovalce tekmova-
nja je treba primerno nagraditi s čast-
nimi naslovi in darili. Ker je večina
obvez odnosno tekmovalne storilnosti
vezana na strokovno preračunavanje, bi
bilo potrebno, da se na brigadne sestan-
ke, ko se obravnava sprejemanje obvez,
pokliče tudi strokovnjaka, ki bo znal
eno in drugo pravilno svetovati.
Na ta način bomo dobili brigade, ki
bodo življenjske in močne. S čim popol-
nejšo organizacijo brigadnega sistema
v naših podjetjih bomo dosegli tudi
večje uspehe. Brigadni sistem dela je
višja izpopolnjena organizacijska oblika
dela, planskih nalog, ki nas vodijo f
srečnejše in boljše življenje.
S skrbnim varčevanjem razpoložljivega
cepiva in vsestransko pažnjo moramo
preprečevati nadaljnje širjenje svinjske
rdečice
Ni j a menda reč je nadloge ta našega
kmetovalca, kot je nalezljiva bolezen
svinjaka rdečica. Ta se pojavlja vsako
leto ▼ vseh predelih naše ožje domovi-
ne in povzroča manjše ali pa tudi ve-
like izguba V nekaterih letih se po-
javlja v veliko večjem obsegu in tež-
jimi obolenji, kakor v drugih. Značaj
težkih obolenj je izredno važen in ne-
varen, ker prašič že po kratkotrajnem
bolehanju hitro pogine (2 do 24 ur). To
6e pravi, da je pomoč pri takih prašičih
navadno vselej prepozna in nikdar do-
volj izdatna, tudi pri zdravljenju z do-
brimi cepivi prašič navadno hitro po-
gine, ako se ga pravočasno ne zakolje.
Tako je letošnje leto. K temu se je
pridružila še ta neprijetna okolnost, da
se rdečica pojavlja tudi v ostalih pre-
delih naše domovine (v Srbiji, Banatu,
Bosni, Hrvatski). Dosedaj je bila rde-
čica namreč specialna bolezen svinj v
Sloveniji. Zato smo imeli tudi vedno
dovolj sredstev, dovolj dobrih cepiv, da
«mo bolezen ■ 100% uspehom temeljito
zatirali. Letos pa nam zaradi izredne
razširjenosti rdečice po vsej državi in
tudi po drugih državah, zelo primanj-
kuje cepiva.
Ker je letos, kakor smo ugotovili,
nastopilo izjemoma veliko pomanjkanje
cepiv, smo se naenkrat znašli v veliki
zadregi. Kako zmanjšati gubitke navzlic
pomanjkanju cepiv?
Zlasti smo poskušali zdraviti z ne-
specifičnimi zdravili proti kužnim bo-
leznim (žvepleni preparati), obkladki in
klistiranjem. V veliko slučajih je bil
dosežen dober uspeh, vendar je bilo
temeljito zdravljenje redko. Tak pra-
šič je navadno postal krčev, ima stalno
slab apetit, ali končno zaprtje ali drisko
itd., z eno besedo vsi uvidimo, da je
res učinkovito sredstvo le cepivo. Do
tega zaključka so prišli tudi na konfe-
renci veterinarjev, ki je bila 29. julija
v Celju, sklicana po oblastnem ljud-
skem odboru.
Ne preostane nam drugega, kakor da
s cepivi, kolikor jih imamo še na raz-
polago, čim varčnejše postopamo. Pred-
vsem moramo dobro premisliti, dali ce-
pimo že obolelo svinjo. Za cepljenje
enega bolnega prašiča potrošimo tako
količino cepiva, ki bi zadostovala za
profilaktično cepljenje 20 prašičev.
Tudi za pravilno cepljenje se potroši
večje količine seruma, kakor za za-
ščitno. Vendar pa opravičuje naš po-
stopek okolnost, da je uspeh tega cep-
ljenja 100% učinkovit in se torej ce^
pivo res plodonosno potroši.
Svinjerejce bi še opozorili na okol-
nost, da je bolezen nalezljiva, da jo
raznašajo poleg človeka tudi razne ži-
vali. Najbolj nevarni so psi, ki prena-
šajo na daljša odstojanja kosti pogi-
njenih ali Islabo zakopanih prašičev.
Zato morajo biti v smislu odredbe prav
vsi psi privezani in je svobodno giba-
nje strogo prepovedano.
Dalje bi lahko svinjerejec poginjene
prašiče izkoristil za kuhanje mi-
la. Lužni kamen in kuhanje uničijo vse
bacile, in so najboljša razkuževalna
sredstva. Le škoda, da v velikih pri-
merih naše gospodinje ne znajo kuhati
mila.
Kar se tiče razkužitve okuženih hle-
vov, je v našem okraju v najlepšem
redu. Svinj erejci so v tem pogledu res
zavedni in vršijo sami brez vmešava-
nja oblasti predpisane razkužbe, kar je
pravilno in tudi hvalevredno.
Leto II. — Štev. 32.
»celjski tednik«
Stran S.
Z ene v okolici Celja
se bodo v medsebojnem tekmovanju dobro pripravile na teden otroka
Dne 28. julija 1949 se je zbralo nad
50 žena iz okolice Celja, članic okrajnega
plenuma AFŽ, k zasedanju ki je bilo
tokrat izredne važnosti. Iz svojih vrst so
izvolile delegatke za oblastno konferenco
AFŽ, ki bo v prihodnjih dneh v Ljubljani.
Sprejele so tudi važne sklepe, potrdile
okrajni tekmovalni plan za »Teden ma-
tere in otroka« ter podale obračun dela.
Tov. Debič Boris, načelnik agit-prop
komisije pri OK KPS je v svojem refe-
ratu za otvoritev podal splošen politični
pregled v zvezi z informbirojevsko kam-
panjo, nato pa je prešel na gospodarsko
problematiko našega okraja v zvezi z
zadružništvom in vključevanjem delovne
»ile na vseh področjih. Žene so po tem
referatu živahno posegle v diskusijo, ter
med drugim predlagale, da bi predvsem
organizacije AFŽ organizirale brigadno
obiranje hmelja. Organizacija Laško, od-
nosno zastopnice so takoj sprejele ob-
veznost, da se bodo dela sigurno udele-
žile in smo prepričani, da tudi druge v
dejanjih ne bodo zaostajale.
Tov. sekretarka je nato v organizacij-
skem referatu obdelala vse važne po-
manjkljivosti dela osnovnih organizacij,
pa tudi njih vrline in uspehe. Med dru-
gim je dala predlog tekmovalnega načrta
v zvezi s »Tednom matere in otroka«.
Ko so se o njem pogovorile .so sklenile,
da bodo ustanovile otroške jasli v La-
škem, DID in otroško igrališče v Žalcu,
ter DID v Polzeli in Zabukovci. Uredile
bodo igrališče v obdelovalni zadrugi Arja
vas in uvedle dežurstvo za čuvanje
otrok. Prav tako bodo uredile pralnico
v Laškem in Štorah, ter izboljšale kva-
liteto izdelkov šivalnice v Laškem in
postavile patronat nad DID-om v Laškem.
Organizacija AFŽ bo s sindikalno podru-
žnico Huda jama prevzela patronat nad
DID-om v Štorah in domom za učence
v gospodarstvu v Štorah. Poživele bodo
odkup mleka v celotnem okraju Ln pri-
dobile oziroma zamenjale 20 neaktivnih
obiskovalk v krajih Laško, Marija gra-
deč, Kalobje, Št. Jurij ob Taboru, Petrov-
če in štore. Ustanovile bodo otroško
restavracijo v Štorah in Laškem, v Žalcu,
Polzeli in Zabukovci pa bodo pomagale
pri adapciji poslopij, ureditvi vrtov, či-
ščenju in šivanju. Nudile bodo pomoč po-
čitniškim kolonijam z denarnimi sredstvi
in prostovoljnim delom na sedežih ko-
lonij. Nadalje bodo izvedle 30 predavanj
z vzgojno in zdravstveno vsebino v me-
secu septembru in oktobru, organizirale
izlete s pionirji v času počitnic, izvedle
60 akademij in prireditev v celotnem
okraju v »Tednu matere in otroka«, ter
izvedle 5 otroških sejmov v Dobrni, La-
škem, Štorah in Žalcu. V delo organizacije
bodo pritegnile vse uslužbenke OLO-a,
primerne starosti in sposobnosti tako,
da bo delo posameznih sekcij in komisij
utrjeno.
S tem v zvezi so krajevne organiza-
cije sestavile lastne tekmovalne plane
in na podlagi istih so si že na plenumu
napovedale medsebojna tekmovanja. La-
ško je napovedalo tekmovanje Žalcu,
Vitanje Novi Cerkvi, Griže Št. Pavlu,
Petrovče Libojam, Dobrna Vojniku, Fran-
kolovo Socki, Zadobrova Ljubečni, Sv.
Vid Slivnici, Rečica Št. Jederti, Marof
Planini, Št. Vidu, Dobju in Jurkloštru,
Vrbje Št. Petru, Grobelno Št. Juriju, Št.
Jurij Teharju ter Arja vas Šeščam.
Ker je dosedanje delo aktivistk za pri-
dobivanje ženske delovne sile z izjemo
Rimskih toplic, ki so stvar dodobra iz-
vršile, bilo nezadostno — ostane prido-
bivanje delovne sile še v bodoče kot ena
najvažnejših nalog. S tem v zvezi je
plenum sprejel v izvršitev do prihod-
njega zasedanja še naslednje sklepe:
Da bodo vsi vaški odbori AFŽ smatrali
kot stalno in najvažnejšo nalogo sprostiti
čim več ljudi, ki se bodo lahko vključili
v proizvodnjo. V prvi vrsti se morajo
zato boriti odbomice AFŽ po vaseh.
Odbori AFŽ bodo napravili točen pre-
gled žena, ki bi se lahko vključile v pro-
izvodno za 8 urno ali 4 urno zaposlitev
na dan. Za 4 urno zaposlitev pridejo
predvsem v ipoštev Laško, Žalec, Št.
Pavel, Polzela, Št. Peter, Škofja vas in
tudi nekateri drugi kraji.
Preko uprave za delovno silo na okraju
mora doseči organizacija AFŽ s pomočjo
uprav podjetij in sindikalnih podružnic,
da se bo lažje premakljiva delovna sila,
predvsem moška, premestila na druga de-
lovna mesta in nadomestila z ženami,
ki so vezane na družine. Medsebojno po-
moč bodo izražale bolj v brigadnem si-
stemu dela in sicer ne samo v pomoči
ekonomijam, temveč tudi posameznim
kmetom, da se bo tako lahko sprostila
še nova delovna sila.
Odbori bodo odločno pomagali pri
ustanavljanju novih kmetijsko obdelo-
valnih zadrug, s tem da se bo dvignil
hektarski donos, ter izboljšal življenjski
štandart našemu delovnemu človeku.
Naši odbori naj pri splošnih kmetijskih
zadrugah dajo pobudo za ustanavljanje
kokošjih ,in zajčjih farm, kar bo tudi pri-
pomoglo k izboljšanju prehrane naših de-
lovnih ljudi in otrok.
Organizacija AFŽ mora v tej težki
borbi za socializem okrepiti politično
delo, predvsem pa prepričevati žene o
prednosti zadružnega gospodarstva. Vsak
krajevni odbor AFŽ v Savinjski dolini
in okoliških sektorjih naj formira brigado,
ki bodo pomagale pri obiranju hmelja.
Po živahnem razgovarjanju so žene iz-
menjajoč svoje izkušnje pri delu in s
trdno voljo za izvršitev bodočih nalog
zapustile dvorano.
Žene terena Lisce
so )obiskale onemogle
v <domu na Grmovju
Minilo je že nekaj mesecev, odkar se
je Dom onemoglih preselil iz Celja na
Grmovje, To se ni zgodilo samo zaradi
olajšanja stanovanjske stiske v mestu,
ampak predvsem zato, da bi starčki in
onemogli dobili lepše poslopje in mož-
nost za boljše oskrbovanje. S to pre-
selitvijo sta bila dosežena oba namena.
Gradič Grmovje je vsekakor lepši in
prostornejši ter v bolj zdravih prirodnih
pogojih kakor stara stisnjena stavba nek-
danjega Elizabetinega špitala v mestu.
Poleg tega ima Dom zdaj lastno obširnej-
šo ekonomijo, da preskrbi svoje varovan-
ce z lastnimi poljskimi in vrtnimi pridelki
z mesom mlekom itd. Oskrbovanci so za-
dovoljni, hvalijo požrtvovalno skrb uprav-
nika ter ostalega osobja. Prehrana in
ostala preskrba je na moč dostojna. Sa-
mo vode jim primanjkuje. Ker jo morajo
voziti iz mesta so oskrbovanci prisiljeni
varčevati z njo. Radi bi imeli več zdrave
pijače in dovolj vode za vzdrževanje sna-
ge. Merodajni faktorji naj se potrudijo,
da jim zgrade vodovod ali vsaj zdrav
zadosten vodnjak.
Še nekaj so nam potožili, ko so se nam
zahvaljevali za obisk. Rekli so, da so
taki obiski iz Celja preredki. Saj jim ni
toliko za darove, ki jim jih prinesejo
obiskovalke — večinoma so to članice
AFŽ celjskih organizacij — ampak zelo
veseli so, če vidijo, da Celjani niso po-
zabili na nje. Odkar so na Grmovju, so
jih samo enkrat obiskale zastopnice vseh
terenov AFŽ iz Celja v večjem številu.
Žene iz Lise, to pot nas je bilo manjše
število — smo bile šele drugi obiskova-
lec. Ali ne bi bilo smotrno, če bi se
žene iz Celja organizirane v AFŽ dome-
nile, da bi obiskovale Dom na Grmovju
izmenoma zdaj ta, zdaj oni teren? Tako
Tako bi bili starčki večkrat deležni po-
zornosti in hvaležnosti. Poleg tega bi
jih lahko obiskale tudi gledališke dru-
žine naših SKUD-ov s kako igro ali z
recitacijami in branjem odlomkov iz del
naših pisateljev. Še bolj veseli pa bodo,
če jih bo obiskal kak pevski zbor ali
godba in jim nudil veder umetniški kon-
cert. Izkazujmo onemoglim, ki so se iz-
črpali od dela, vsaj nekaj pozornosti in
hvaležnosti, da ne bodo imeli občutka,
kakor da smo pozabili na nje, odkar so
se preselili iz mesta na Grmovje.
Mladina Tovarne perila
napoveduje tekmovanje
v čast 30 letnice SKOJ-a
Ker bo mladinska organizacija prosla-
vila meseca oktobra 30 letnico SKOJ-a,
se vsa mladina pripravlja, da bo ta praz-
nik proslavila z velikimi delovnimi zma-
gami. Mladinski aktivi napovedujejo in
sprejemajo razne obveznosti v tekmova-
nju s katerimi bodo proslavili 30 letnico
SKOJ-a. Tako je napovedala mladina
Tkalnice hlačevine tekmovanje mladin-
skemu aktivu Celjske tovarne perila in
Železarne Štore v sledečih točkah:
1.	Kateri aktiv bo v teku enega me-
seca priredil več kulturno prosvet-
nih prireditev (pri gozdnih brigadah
ali kje drugje)
2.	Kateri aktiv bo v času tekmovanja
priredil več izletov.
3.	Kateri aktiv bo imel do meseca ok-
tobra največ prostovoljnih ur,
4.	Kateri aktiv bo imel ob zaključku
tekmovanja več udarniških značk.
5.	Kateri aktiv bo v tem času zvišal
organizacijsko kakor tudi delovno
disciplino,
6.	Kateri aktiv bo v tekmovanju od-
pravil vse neopravičene izostanke
pri delu.
Mladina Celjske bolnice
bo tekmovala
z Mariborsko
Mladinski aktiv bolnice Celje, napo-
veduje tekmovanje na čast 30-letnicL
SKOJ-a mladinskemu aktivu bolnic«
Maribor v sledečih točkah:
1.	Ideološko politično delo:
a)	Kateri aktiv bo vključil 100%
mladino v študijske krožke?
b)	Kateri aktiv bo imel redne študij-
ske krožke?
2.	Kulturno-prosvetno delo:
a)	Kateri aktiv bo imel do 19. okto-
bra več kulturnih prireditev?
b)	Kateri aktiv bo imel več gostovanj
s kulturnimi prireditvami po aktivih in
frontnih brigadah?
3.	Prostovolnjo delo:
a) Kateri aktiv bo v tem času opra-
vil največ prostovoljnih ur?
4.	Disciplina:
a)	V katerem Aktivu bodo znižali ne-
opravičene izostanke?
b)	Kateri aktiv bo imel manj zamud
s prihajanjem v službo?
V Laškem so najboljSe brl-
gadirke prejele nagrade
V z zelenjem in parolami okrašeni šol-
ski sobi, se je dne 29. VII, vršila bri-
gadna konferenca. Konference se je ude-
ležilo 52 brigadirk, da prisostvujejo pre-
daji prehodne zastavice ter obdaritvi
najboljših.
Uvodoma je tov. Pirnat Anica pozdra-
vila vse navzoče brigadirke, predsednika
OF in zastopnika MLO. Nato je tov. Bre-
zavšeik v jedrnatih besedah orisal pomen
brigadnega dela, tov, Vaupotič pa se je
brigadirkam zahvalil za njihovo, če tudi
včasih pod težkimi pogoji, požrtvovalno
delo. Posebno učinkovit pa je bil govor
člana štaba tov. Grosarja, ki je primerjal
srp in motiko, ki so jih vihtele bri-
gadirke z bombami in minometi, ki naj
zadenejo naše klevetnike.
Nato . je izročil tov, Grosar prehodno
zastavico I, četi v roke tov. Novak Ma-
riji. Nagrade pa so prejele sledeče to-
varišice: Novak Marija, Masten Marija,
Demovšek Marija, Drofenik Angela, Gro-
sar Marija, Šket Fanika, Jelen Ivanka,
Kn ez Štefka, Ravbar Ana, Čede Ana,
Goleš I. Rajniš M., Vračič Fr., Kosmus
Kristina in Ojstršek Malči. Pohvale za
vztrajno delo pa so bile deležne tov. Šau-
perger, Cajhen, Potočnik, Posinek, Re-
mus, Liljan, Jančič, Hudohmet, Kcfdrič,
Šipek, ŽUmer, Leben, Jutriša, Oberžan
in Breinfalk.
Ob zaključku je tov. Pirnat Anica spod-
bujala tov. brigadirke k nadaljnemu
vztrajnemu delu in jih pozvala, naj pri-
tegnejo k delu še ostale tovarišice, ki
se še do danes niso vključile v prosto-
voljno frontno delovno brigado.
Žene okraja Šoštanj bodo še odločneje
nadaljevale borbo za socializem
Koncem juh j a tega leta se je v Šo-
štanju vršilo zasedanje Okrajnega ple-
numa AFZ. Ob lepi udeležbi delegatk
iz vsega okraja in v navzočnosti dele-
gatke Oblastnega odbora AFZ je okraj-
na sekretarka AFZ tov. Lempl Pepca
v organizacijskem poročilu podala
uspehe organizacije žen in pomanjklji-
vosti dela nekaterih vaških odborov
AFZ. Nakazala je bodoče naloge v zve-
zi z našim notranjim in zunanjim poli-
tičnim položajem. Plenum sta pozdra-
vila član Okrajnega komiteta KPS tov.
Florjan Izidor in zastopnik OOOF tov.
Vrečko Miroslav. Zadnji se je med dru-
gimi dotaknil potrebe po kulturno-pro-
svetnem delu med ženami na vasi. Dis-
kusija je nakazane probleme mobili-
zacije delovne sile, problem zadruž-
ništva, borbo proti misticizmu, zaščito
žene in otroka še bolj razčlenila.
Zatem so se izvršile volitve najbolj-
ših tovarišic za Oblastno konferenco
AFZ.
K zaključku živahnega in plodnega
zasedanja žena so delegatke med skle-
pi sprejele zlasti obveze, da se zgrade
v Šoštanju otroške jasli, da se v Ve-
lenju in Pesju ustanovita DID-a, da se
po raznih krajih v okraju uredijo otro-
ška igrišča, kar bo omogočilo, da se
vključi v družbeno delo še razpoložljiva
ženska delovna sila, da se bo v Šošta-
nju odprla otroška restavracija, da se
bodo v industrijskih centrih ustanovile
terenske kuhinje za predšolske otroke,
da se bo nudila vsa pomoč počitniškim
kolonijam, da bo za naše matere or-
ganizirano 25 predavanj o zdravstvu,
vzgoji in oskrbi otrok itd. Pri tem so
žene Šoštanja glede izpolnitve zada-
nih sklepov napovedale tekmovanje
vsem ženam drugih vaških odborov v
okraju, da se to tekmovanje izvede pred
Tednom matere in otroka.
Plenum je ponovno dokazal, da orga-
nizacija AFZ v okraju Šoštanj v pol-
nem sodeluje pri izvajanju nalog pro-
grama KPJ, s čimer na najbolj prepri-
čevalen način zavrača napade na našo
Partijo, tako s strani imperialistov ka-
kor informbiroja. Plenum je ponovno
dokazal, da organizacija žen v tem
okraju nikakor noče zaostajati za dru-
gimi organizacijami Osvobodilne fronte.
M. B. T.
Pri naših pionirjih v Bakru
Staio obmorsko mesto Baker je le-
tošnje poletje polno življenja. Tri po-
čitniške kolonije so našle v njem sonca
in zdravja: celjska kolonija, celjsko pio-
nirsko taborenje in trboveljska kolo-
nija.
Celjani so si bili doslej sosedje. Eni
so stanovali v šoli, drugi v Celjskem
domu. Te dni so odšli domov in v
Celjski dom je prišla druga izmena. Ži-
vljenje v koloniji je bilo tako prijetno,
da bi mnogi pionirji najraje ostali še
en mesec. Vse tri kolonije so druga dru-
gi tovariško pomagale in pionirji naj-
brž ne bodo tako kmalu pozabili skup-
nih prireditev ob tabornem ognju.
Da je počitniško letovanje čim pri-
jetneje, mora vsak član kolonije do-
prinesti svoj delež. V domu vlada di-
sciplina. Za vsak prekršek pride mali
prestopnik pred zbor. Zagovor pred
vsemi pionirji ni baš malenkostna za-
deva. Seveda pride tu in tam tudi do
kazni, da pionir ne sme na kopanje ali
pa mu je prepovedana udeležba pri za-
nimivi igri. To se pa le redko zgodi, ker
pionirji skrbijo za red brez uporabe
kazni.
Osebje kolonije ej že prve dni te-
meljito pristopilo k delu. Najbolj za-
poslen je vsekakor tov. ekonom. Vso
zelenjavo in vsa ostala živila je treba
prinesti iz Reke na hrbtu in to dosti-
krat peš. Navzlic težavam venadrle na
mizi ne manjka ničesar, kar potrebuje-
jo otroci za rast in okrepitev. Pri te-
žavnem prenašanju pa pridno pomagata
bolničar in vodič. Vsem trem je naj-
lepša nagrada pogled na nasmejane
otroške obraze ob polni mizi. Tudi ku-
hati v Bakru ni najlaže. Kuhinja je
nizka in vročina včasih kar neznosna,
a na mizi so vedno najokusneje pri-
pravljene jedi. Otroci, ki priv pridno
praznijo krožnike, dajo kuharicam naj-
lepše priznanje.
Kolonija ima zelo skrbnega medicin-
ca, tako da imajo otroci v primeru bo-
lezni ali nezgode zagotovljeno takojš-
njo zdravniško pomoč. Doslej še ni bilo
v koloniji težjih bolezenskih primerov.
Dnevni red kolonije je vedno prav
pester. Po jutranjem zboru se gredo
otroci navadno kopat. Malico vzamejo
kar s seboj. Po kosilu sta obvezni dve
uri počitka. Popoldne se zopet kopajo,
igrajo, poslušajo tovarišico vzgojiteljico,
pripovedujejo, rišejo ali obiščejo kino-
predstavo. Posebno so veseli izletov,
voženj s čolnom ali ogledov ladij in
večjih parnikov. Ob živahni zaposlitvi
dan kar prehitro poteče. Na večernem
zboru izrekajo kazni in pohvale. Po
zboru je umivanje, nakar kmalu zavla-
da v domu tišina. Na belih posteljah spi
pet in petdeset otrok. Le kuharice še
pospravljajo v kuhinji, ena pa s tova-
rišico upravnico in tovarišem ekono-
mom pripravlja jedilnik za naslednji
dan.	|
Ko je v domu že prav vse tiho in
mirno, gre tovarišica upravnica še en-
krat skozi vse prostore, da pregleda, če
je vse v redu. Da ,tovarišica upravnica
nosi za vse delo v domu največjo skrb
in njej velja prva zahvala, da so naši
otroci tudi letos v Bakru tako zado-
voljni.	m. j.
Okrajni kmečki festival v Arji vasi
V aadrugi Franceta Prešerna v Arji
vasi eni izmed najboljših kmečko obde-
lovalnih zadrug bo letos velik okrajni
kmečki festival. Ta festival bo imel pred-
vsem kmečki značaj in bo na njem pri-
kazan ves razvoj kmetijstva v okraju.
Primerjalo se bo gospodarstvo v stari
Jugoslaviji, kjer je bilo kmetijstvo iz-
ključno v rokah kapitalističnih elemen-
tov. Prikazano bo izkoriščanje malega
človeka, to je bajtarja in dninarja, med-
tem ko so špekulanti kopičili bogastva
na račun revežev. Nadalje bo prikazano
kako se je razvijalo kmetijstvo v okraju
in ogromni uspehi doseženi v tem krat-
kem času, posebno v obdelovalnih zadru-
gah. Od primitivnega orodja s katerim se
je obdelovala zemlja do najmodernejših
strojev katere izdelujemo v naši domo-
vini in nismo skoro več odvisni od uvo-
ženih poljedeljskih strojev iz drugih
držav. Prikazano bo kako se je pri nas
razvijala živinoreja in kakšni uspehi so
doseženi.
/Vsak obiskovalec festivala bo imel
možnost ogleda zadružnega posestva in
se prepričati o življenju zadružnikov.
Festival bo 3. in 4. septembra ter opo-
zarjamo prebivalstvo posebno pa kmete,
da se ga udeleže ker bodo posebno od
ogleda bogate razstave imeli doma ko-
risti.
V Celju bo 11. septembra 1949
velika tombola
Mestni odbor OP pripravlja veliko
tombolo r korist gradnje zadružnih ob-
jektom. Pripravljeno je že veliko dobit-
kov, karterih vrednost že presega 300.000
din. Glavne dobitke predstavlja spal-
nica, radi o aparat, kuhinjska garnitura,
moško kolo, prašič (100 kg), strešna ope-
ka, zidna opeka, drva, umetno gnojilo in
še mnogo večjih dobitkov. Veliko je
tudi relo koristnih dobitkov kakor
emajlirana posoda, stekleni predmeti,
manufak turni izdelki konfekcija in
drugo galanterijsko blago. Za tombolo
vlada veliko zanimanje, vkljub temu,
da še dosedaj ni bilo razglašeno kdaj se
vrši. Tombola bo 11. septembra v Celju.
Tombolske karte bodo dane na razpo-
lago v prodajo čez nekaj dni. Ker jih
je samo določeno število je potrebno,
da si jih rsak zasigura Čimprej.
V nedeljo je 13 prostovoljcev
elaktroinstalaterjev daialo
pri elektrifikacij
Frankolovega
Preteklo nedeljo se je na Frankolo-
vem zgodilo nekaj, kar naša franko-
lovslka statistika še ni zabeležila. Ze r
ranih jutranjih urah nas je iz neupra-
vičenih dvomov vzdramila hupa kamio-
na, katerega smo vsi težko pričakovali.
Končno je obstal pred kmetijsko za-
drugo ln na naše presenečenje je iz-
grtopilo 13 elektroinštalaterjev.
Z« od zime sem smo se borili Fran-
kolovčanl za izvedbo vsaj lokalne elek-
trifikacije naše vasi. Meseca marca smo
•pustili v tek mali agregat, katerega
imo m Skromnimi sredstvi dobili v mli-
nu pri Potočnik Ignacu. Agregat ima
učinek 2,2 KW, kar približno zadostuje
ca samo razsvetljavo centra ▼ Fran-
kolovem. Ob uvidevnosti naše ljudske
oblasti, katera posvečuje vso pozor-
nost potrebam delovnih ljudi, posebno
pa da se elektrificira naše podeželje,
«mo dosegli, da nam je DES v Ljubljani
nakazal dovolj elektroinštalacijskega
materiala za elektrifikacijo naše vasi.
Torej vse drugo smo že imeli, manjkalo
nam je le strokovne delovne moči, ka-
tera bi nam dodeljeni material inšta-
lirala.
Iz zadrege nas je rešil tov. Peperko
Rudi, sekretar okranjega odbora Ljud-
ske tehnike v Celju. Slučajno sem se
sešel z njim, ko sva po kratkem raz-
govoru o raznih perečih vprašanjih pre-
fcla na elektrifikacijo, se je sam po-
nudil, da organizira to akcijo v naši
▼asi. Pa ne samo tov. Peperko, ampak
▼si tovariši, ki eo sledili njegovemu
•vetlemu vzgledu zaslužijo največjo
pohvalo in priznanje za požrtvovalno
delo, »aj ao žrtvovali svoj težko zaslu-
ženi nedeljski počitek zaito, da ustva-
rijo nekaj, kar bo koristilo skupnosti
in da dokažejo kaj zmore delovni člo-
vek.
V poslopju KLO-ja in šole so sledeči
instalaterji izvršili velik del inštala-
cij. Od MLO inštalacijskega podjetja
so bili: Jagrič Anton, Vavpotič Franc,
Habjan Anton, Hercog Dušan, Šeligo
Vinko. Ratej Stanko, Mastnak Milan,
Samec Stanko, Zorko Stanko in Am-
brož Stane. Od Ljudske tehnike pa so
se udeležili te akcije Peperko, Repič in
Hrabrovšek Jože. Prav sigurno bi se
vsakdo zmotil, če bi mislil, da bodo ti
tovariši po končanem delu slabe volje
— to pač ne, ravno nasprotno, veseli z
zavestjo v srcu, da so mnogim storili
dobro, so po prigrizku in kozarcu vina,
prav veselo zapeli, vmes pa je vse od-
lično zabaval tov. Mastnak s svojim ne-
umornim humorjem, da »o se že doma-
čini lahko razvedrili.
Se enkrat se Frankolčani iskreno za-
hvaljujemo vsem merodajnim činiteljem
za izvedbo te akcije ter istočasno pro-
simo, da nam še pomagajo izvršiti
ostali del inštalacij.
Še bolj pereče vprašanje pa je za nas
Frankolčane odcepni vod Vojnik-Fran-
kolovo, ki bi znašal okrog 5 km. Kar
se neposredno tiče materiala, ki bi se
porabil v tem električnem vodu, bi
Frankolčani sami preskrbeli drogove
in skopali jame za iste, le v tem po-
što j i največja težkoča, da ne moremo
našega kraja splošno elektrificirati, ker
smo sami prešibki, da bi si mogli na-
baviti potrebno žico in ostali material.
Ker pa prav dobro poznamo našo ljud-
sko oblast, ki skrbi, da vse zaostale
vasi reši iz stoletne zaostalosti, zato tu-
di gojimo vsi skupaj najtrdnejše upanje,
da bo tudi po naših ostalih vaseh za-
svetila električna luč, katera bo iztr-
gala nazadnjaške tradicije iz najbolj
trdovratnih ljudi	G. F.
Letovanj* v počitniški koloniji Rdacega križa
v Dobrnici
Iz vseh krajev Slovenije so prišli dne
4. 7. pionirji na oddih. Stara graščina
v Dobrnici je gostoljubno sprejela pod
svojo streho sinove junakov dela iz Pri-
morja, Jesenic, Trbovelj in Belokrajine,
sirote, katerih starši so padli v partiza-
nih ali pomrli v internaciji. Rdeči križ
jim je posvetil res vso pažnjo in jim
omogočil 3 tedne brezplačnega letova-
nja.
Kmalu so si bili pionirji dobri prijate-
lji, Sprijaznili so se z načrtnim delom in
svojim vodstvom. To je vložilo vse sile,
da bi jih naučilo čim več dobrega in le-
pega, kar mora biti odlika vsakega pio-
nirja. Skrbelo je, da jim ni bilo dolgčas,
člani so jih vodili na izlete, organizirali
dramsko skupino in pevski zbor. Vse,
kar so se naučili, so pokazali pri tabor-
nem ognju. Po dobri in obilni večerji,
kar je zasluga Mestnega odbora RKS
Celje in tov, upravnika, ki je vložil vse
sile, da se otroci okrepijo tudi telesno,
da si pridobijo več moči za novo šolsko
leto, so se zbrali okrog grmade. Ko je
nastopil mrak in so se na nebu pričele
prižigati prve zvezde, je kres zagorel.
Z lepim programom so pionirji razvese-
lili tov. upravnika in vzgojitelje. Nepo-
zabni so trenutki, ko je pionirček stopil
na oder ter z otroško ljubkostjo dekla-
miral pesmico, ki se jo je naučil, ali pa
ko so najmlajši prikazali dobro priprav-
ljeno igrico »O planu.« Za zaključek ta-
bornega ognja, so pionirji stopili v krog
in zaplesali partizansko kolo.
Na izletih so spoznavali okolico, do-
mačine in način njihovega življenja in
truda iz izgraditve socializma. V svojem
prostem času so si pripovedovali, kako
je pri njih doma, kjer delata oče in mati,
kakšen je njihov domači kraj. Pomenili
so se o osvobodilni borbi, saj so vedeli
povedati o napadih na švabske posto-
janke, o hajkah, ter k'-* in kako so pa-
dali njih očetje in bratje. Čitali so »Pio-
nirja« in razne zanimive knjige ter skup-
no razpravljali o pionirski organizaciji in
dolžnostih vestnega fionirja. Včasih je
res kdo pozabil kaj je prejšni dan slišal
in je napravil kaj neprimernega, ter s
tem tudi razjezil svojega vodiča. Posebno
pri spanju se je pojavljalo nekaj takih
junakov. Pa po resnih opominih je po-
pravil to svojo nerodnost. Še bi radi osta-
li v veselem tovariškem življenju, pa po
3 tednih je bilo treba oditi, ter napraviti
prostor drugi izmeni.
Težko so se poslavljali. Obljubili so,
da bodo pošiljali pozdrave drug drugemu
in da se bodo držali besed, ki so jih dali
pionirski organizaciji. Dobro se zave-
dajo, da bo le j jnanjem ioborožena
mladina lahko uspešno sodelovala pri iz-
graditvi socializma in izpolnitvi petlet-
nega plana.
K. A.
Stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Štev. 32-
Putnik sprejema prijave
za odhod na letni od-
mor v septembru in
oktobru
V vseh naših turističnih krajih -so vsi
•hoteli in pensioni zasedeni do zadnjega
mesta. Neštevilni člani sindikata in člani
njihovih družin so razmeščeni po hotelih
na morju in v Sloveniji s posredovanjem
podjetja PUTNIK, ki vrši načrtno razme-
stitev delovnih ljudi na letni oddih. Ve-
liko število delavcev in nameščencev pa
le ni našlo mesta v juliju in avgustu,
zaradi pomanjkanja prostora, nekateri pa
•o svoj oddih tudi planirali za september
io oktober.
Naše turistične ustanove in podjetja
so poskrbela, da se letošnja sezona po-
daljša na september in oktober, tako da
bo moglo čim več delovnih liudi izko-
ristiti svoj letni odmor. PUTNIK vrši
prijavljanje za september in oktober za
naslednje kraje: Lovran, Opatija, Cri-
kvenica, Rab, Novi, Hvar, Makarska,
Dubrovnik, Hercegnovi, Budva in Ulcinj,
kot tudi za slovenske turistične kraje
Bled, Bohinj, Kranjska gora, Dobrna in
Rogaška Slatina.
Znano je, da je kopanje na našem Ja-
dranu v mesecu septembru izredno pri-
jetno, a obilje sonca ne prestane niti v
oktobru. Po metereoloških predvidevanjih
je pričakovati lepo vreme tudi v slo-
venskih planinah, tako da bo tudi tu od-
mor prijeten in osvežujoč.
Z ozirom na veliko zanimanje članov
tindikata za odhod na morje in v slo-
venska letovišča v septembru in oktobru,
je potrebno, da se reflektanti javijo ta-
koj, ker je tudi število mest omejeno.
-Prijave sprejemajo vse PUTNIKOVE po-
slovalnice.
Kako rudnik in KLO L i b o j o rešujeta stano-
vanjska voraSanja
V Libojah imajo nekaj izredno perečih
stanovanjskih problemov, ki jih ne vemo
iz kakšnega razloga nočejo rešiti. Če bi
se vodstvo rudnika zavedalo, da je po
zakonu dolžno skrbeti za ureditev tega
vprašanja in da nerazumevanje ustvarja
slabe delovne pogoje, ki vplivajo tudi
na izvedbo drugih nalog, bi verjetno bilo
▼saj najbolj pereče že zdavnaj rešeno.
Vzemimo primer 10 članske družine Zu-
pane, ki stanuje v eni majhni, napol po-
drti sobi v kateri je tudi kuhinja. Člani
družine so v službi podnevi in ponoči in
si lahko mislite kako to izgleda.
8 junija je posebna komisija pregledala
mnogo stanovanj. Na podlagi ugotovitev
je inšpekcija dela poslala dopis z na-
ročilom, da se Zupančev problem reši
takoj, najpozneje pa v treh tednih. Sedaj
je minulo že celih 8 tednov pa ta za-
deva še ni urejena.
Ni več vprašanja kdo in zakaj je kriv,
tu je samo dejstvo, da je nekdo kriv in
da bo nekdo moral odgovarjati. K temu
je potrebno pripomniti še to, da sta
t komisiji za rešitev tega problema in
pregled stanovanj bila tudi obratovodja
rudnika Liboje, delavski inšpektor in
predsednik KLO Liboje.
Podoben problem je tudi stanovanje
za učitelja LibojsJke šole, ki je bil obrav-
navan istočasno in še sedaj ni rešen —
čakajo menda, da bo začetek pouka in
da bodo zadevo potem rešili čeprav je
bilo to načelo že rešeno.
Na ta način ne bomo dosegli uspeha
pri reševanju tako težkega vprašanja,
kot je stanovanjsko. Komisije po nepo-
trebnem zapravljajo čas in kar je naj-
važnejše izgubijo svoj smisel, kar pa
ni in ne bo obveljalo zaradi malomar-
nosti takih, ki zadev« vzamejo tako po-
vršno.
Frontno delo na terenu
Dolgo polje
Samo majhen pogled na teren Dolgo
polje zadostuje pa vidimo, da so člani
fronte precej aktivni. S prostovoljnim
delom so popravili zgradbo terenskega
odbora, pozidali so nelepe odprtine in
prepleskali sobo za frontni kotiček. To-
varna pohištva bo v najkrajšem času iz-
delala še nekatere dele frontnega ko-
tička ter bo istočasno z otvoritvijo od-
prta tudi terenska knjižnica. Ustanovljena
je tudi pionirska četa in kmalu bo zopet
delovala mlečna kuhinja za naše naj-
mlajše. Delo terenskega aktiva se bo še
bolj poživelo po pritegnitvi novih članov
▼ sekretarijat potem, ko so trije izmed
najboljših in to: tov. Prelovec. Zaje in
Ločičnik kooptirani v IO OF Celje-me-
sto, kar predstavlja za teren Dolgo polje
občutno izgubo, ki jo bo treba nodome-
stiti. Glede članarine, ki se redno po-
bira in odvaja, so dosegli povprečje 6 din
kartoteka je v najlepšem redu ter je pre-
bivalstvo zajeto 100% v OF, kar je za-
sluga tov, Proselca in njegovih požrtvo-
valnih pomagačev, uličnih sekretarjev.
Delovanje socialnega fonda je na višini,
kar je priobčil naš list v pregledni notici.
Člani LF se pridno udeležujejo prosto-
voljnega dela na različnih deloviščih,
to velja predvsem za članice AFŽ, ki pod
vodstvom tovarišice Žalarjeve celo po
trikrat tedensko hodijo na delo na me-
stno ekonomijo ter so po zatrjevanju tov.
upravitelja, najpridnejše v mestnem ob-
močju, da ne izvzamemo one, ki leto za
letom šivajo in krpajo perilo v Dečjem
domu, Oblakova ulica 1. Članstvo tere-
na Dolgo polje se zaveda svoje dolžnosti
napram skupnosti in pomaga povsod, kjer
je potrebno, kar je posledica predavanj
in skupni študij v krožku terena in dobro
obiskanih masovnih sestankov. Mesečno
enkrat se sestaneio predsedniki vseh ma-
sovnih organizacij na terenu na pogovor
o izvršenih in predstoječih nalogah. Te-
kmujejo z ostalimi terenskimi aktivi v
borbi za plan z željo, da bi se prehodna
zastavica zopet vrnila v prostore terena
Dolgo polje. V tesni povezanosti z osnov-
no partijsko organizacijo se usmerja vse
delovanje terena za dosego plana in za
izgradnjo socialističnega človeka, ki bo
kos vsem nalogam ki nam jih je zadal
petletni plan.
Družmirčani
so prečistili svoj KLO
Da so imeli Družmirčani v svojem ljud-
skem odboru ljudi, ki so se le prav malo
zavedali Svojih odgovornosti, je bilo da-
leč naokrog znano. Vršili so se tečaji za
posamezne referente, pa se jih niso ude-
ležili. Nekateri odborniki niso hoteli pri-
hajati na seje, niti prevzeti kakršnokoli
delo, takorekoč odborniki na papirju.
Pohvalo pa je treba na tem mestu iz-
raziti onim odbornikom, ki so s svojim
delom pokazali, da so vredni predstavniki
naše ljudske oblasti.
Dalje ni moglo iti tako. Družmirčani
so hoteli dobiti nov dober ljudski od-
bor. Izbrali so nove delovne ljudi in so
zanje glasovali preteklo nedeljo. Z 90%
udeležbo so na lepo okrašenem volišču
potrdili, da se strinjajo s kandidati no-
vega odbora. Mali % neudeležencev pa
je pokazal, da so v Družmirju in poseb-
no v Gaberkah še taki, ki niso predani
naši ljudski oblasti in da jim ni mar na-
predek delovnih ljudS. Tudi iti ljudje
bodo še rabili odbor, za katerega niso
hoteli glasovati. Kai pa, če bi se takim
zaprla vrata do ljudskega odbora saj
izgleda, da ga ne rabijo.
Novemu odboru pa želimo mnogo uspe-
ha. Deloval bo uspešno le, če bo vsak
odbornik delal s čutom odgovornosti. Le
tako bo odbor mirno polagal račun pred
ljudstvom na zborih volilcev in se ne bo
plašil male peščice ljudi, ki bodo tudi
v bodoče poskušali zavirati njih delo in
napredek.
Taki izvržki naše družbe
naj prejmejo strogo kazen
Že nekaj časa se dogaja, da prihajajo
v naše gostinske lokale ljudje, ki naročajo
pijačo in tudi jedačo, na to pa porabijo
gnečo ali pa odsotnost strežnega osobja
in odidejo, ne da bi račun poravnali.
Taki slučaji so v zadnjem času čedalje
bolj pogosti. Posebna grdobija teh ostud-
nih tatov je še v tem, da morajo pla-
čevati račune za njimi natakarice, ki jim
strežejo, ker one odgovarjajo napram
gostinski upravi za poravnavo računov.
Pred par dnevi se je zgodilo v nekem
gostinskem lokalu, da so eni tovarišici
odnesli preko 500 din, drugi pa preko
400 din, ki sta jih morale poravnati same
od svojega zaslužka.
To je ostudnost, ki jo je treba iztre-
biti. Če gostie opazijo take tiče, naj
takoj javijo strežnemu osobiu. Take liudi
je nujno treba naznaniti Narodni milici
in sodišču, da preimejo kazen, ki jo za-
služijo. Celjski tednik bo v vsakem pri-
meru objavil tudi imena takih ljudi, da
se jih bo družba znala čuvati.
V nedeljo 7. avgusta 1949 bo
v Logarski dolini veliko par
tizansko slavje. VABLJENI!
FIZKULTURA
tekmovanje v odbojki
se prične 8. avgusta
Najmnožičnejše tekmovanje fizkulturnih
aktivov bo vsekakor tekmovanje v odbojki,
ki se bo pričelo v ponedeljek 8. avg. na
igrišču v mestnem parku.
Za to tekmovanje se je prijavilo 42 moštev,
od teh 30 moških in 12 ženskih s preko 300
igralci, ki se bodo med seboj pomerili y
tej lepi fizkulturni panogi.
Igra se na dva dobljena seta. Prvaki sku-
pin bodo po skupinskem tekmovanju med
seboj tekmovali za naslov prvaka.
Skupine imajo določene dneve s časom,
katerih se morajo aktivi točno držati. Teh-
nični vodja je odgovoren za svojo skupino,
prav tako pa določa sodnike, ki morajo biti
za čas tekmovanja na mestu. Po odigrani
tekmi pa je rezultat obvezno javiti na OSS,
sektor za fizkulturo zaradi točne evidence in
boljše organizacije tekmovanja. V slučaju,
da se moštvo, ki je določeno za tekmovanje
ob napovedanem času ne javi, t. j., da ni
na mestu, se po 15-minutnem čakanju od-
žvižga, kar dobi nasprotno moštvo brez igre
dve točki.
Moštva so razdeljena na sledeče skupine:
Moški:
1.	skupina: 1. Mohorjeva tiskarna I. 2. To-
varna emajlirane posode I. 3. Tkalnica hla-
čevine I. 4. železnica. 5. železarna štore. 6.
OZKZ — Celje.
2.	skupina: 1. Cinkarna I. 2. Gozdno go-
spodarstvo. 3. Rudnik Pečovnik I. 4. Tovarna
emajlirane posode II. 5. Kemična tovarna Ce-
lje. 6. OLO — Celje-okolica.
3.	skupina: 1. Ljudski magazin. 2. OSS —
Celje. 3. Kovinarska šola. 4. Tovarna sadnih
sokov. 5. Rudnik Pečovnik II. 6. MLO —
inštalacije I.
4.	skupina: 1. Cinkarna II. 2. Avtoobnova
Celje. 3. Mohorjeva tiskarna II. 4. Oskrba
Celje. 5. MLO — inštalacije II. 6. Zlatarna.
5.	skupina: 1. čevljarji. 2. MLO — inšta-
lacije III. 3. MLO — gostinci. 4. MLO —
obrtne delavnice. 5. MLO — tekstilna tovar-
na. 6. Ustroj Celje.
Ženske:
1.	sknpina: 1. Tovarna emajlirane posode.
2. Mohorjeva tiskarna. 3. Železnica Celje.
4. Gozdno gospodarstvo. 5. Pošta Celje. 6.
Žito Celje.
2.	skupina: 1. OSS — Celje. 2. OLO — Ce-
lje-okolica. 3. Tkalnica hlačevine. 4. Gostinci
Ojstrica. 5. MLO — tekstilna tovarna. 6.
Zlatarna.
Dnevi tekmovanja po skupinah:
Ponedeljek 8. avgusta ob 16. uri 1. skupina:
moški: Mohorjeva tiskarna I : Tovarna emaj-
lirane posode I. Tkalnica hlačevine I : že-
leznica. železarna štore : OZKZ.
Ponedeljek 8. avg. ob 17. uri 2. skupina:
moški: Cinkarna I : Gozdno gospodarstvo.
Rudnik Pečovnik : Tovarna emajlirane po-
sode II. Kemična tovarna : OLO Celje-okol,
Ponedeljek 8. avg. ob 18 uri 3. skupina:
Ljudski magazin : OSS Celje. Kovinarska
šola : Tovarna sadnih sokov. Rudnik Pe-
čovnik II : MLO inštalacije I.
Torek 9. avgusta ob 16. uri 4. skupina:
moški: Cinkarna II : Avtoobnova. Mohorjeva
tiskarna II : Oskrba. MLO — inštalacije II
: Zlatarna.
Torek 9. avgusta ob 17. uri 5. skupina:
moški: čevljarji : MLO — inštalacije III.
MLO — gostinci : MLO — obrtne delavnice.
MLO — Tekstilna tovarna : Ustroj.
Torek 9. avgustva ob 18. uri 1. skupina:
ženske: Tovarna emajlirane posode : Mo-
horjeva tiskarna, železnica : Gozdno gospo-
darstvo. Pošta : žito.
Četrtek 11. avgusta ob 17. uri 2. skupina:
ženske: OSS — Celje : OLO — Celje-okolica.
Tkalnica hlačevine : Gostinci Ojstrica. MLO
tekstilna tovarna : Zlatarna.
Četrtek 11. avgusta ob 18. uri vsi neprijav-
ljeni aktivi, kateri hočejo igrati na tekmo-
vanju. Razpored se določi na licu mesta.
Moštva v skupinah se morajo držati reda
in discipline, kapetan moštva pa je odgo-
voren za svoje igralce. V določenem dnevu
in času se lahko igra samo ena tekma, ni-
kakor pa ni dovoljeno igrati tekme iz druge-
ga ali tretjega kola.
Tekmovanje traja 5 tednov in sicer vsak
ponedeljek, torek in četrtek. Igra je veljavna
samo, če sodnik igro prizna. Kapetan mo-
štva pa je obvezen, da preda sodniku pred
začetkom igre spisek igralcev svojega mo-
štva-	-šič.
dan vodnih športov v CELJU
Po vsej državi, kjer so možnosti za razvoj
▼odnega športa, bodo letos masovne prireditve
na vodi.
Tako sta tudi v Celju TD Celje I. in II.
skupno s Kladivarjem organizirala na Savinji
dan vodnih športov, ki pa žal ni uspel. Okoli
100 pionirjev, pionirk in mladincev je tekmo-
valo na 25 in 50 m. — prosto, prsno in hrbtno,
od katerih jih je nekaj doseglo lepe rezultate,
člani in članice kakor tudi mladinke pa so
stali ob strani, ter niso hoteli razumeti tako
▼ažne športne manifestacije. Predvsem je bilo
slabo zastopano športno društvo Kladivar, ki
je imelo na tekmovanju le malo tekmoval-
cev.
Posamezni rezultati so naslednji:
Pionirji 25 m prosto:
1.	Zupane Vlado TD Celje 11 sek.
2.	Lipuš Miha TD Celje	11 ,,
3.	Veber Franc TD Celje	14 ,,
Pionirji 25 m prsno:
1.	Lipuš Miha TD Celje	20 sek.
2.	Zupane Vlado TD Celje	20 „
3.	Kuzma Jože Kladivar	21 ,,
Pionirke 25 m prosto:
1.	Golob Štefka TD Celje	20 sek.
2.	Zaje Olga TD Celje	21 „
3.	Pirnat Maja TD Celje	21,8 ,,
Pionirke 25 m prsno:
1.	Golob Štefka TD Celje 20,8 sek.
2.	Zaje Olga TD Celje	21,1 ,,
3.	Keršinar Marjeta TD Celje 21,1 ,,
Mladinci 50 m prosto:
1.	Petecin Alojz FA Cinkarna 35,4 sek.
2.	Kopitar Marjan Kladivar 36,1 ,,
3.	Bercko Herman FA Cinkarna 36,2 ,,
Mladinci 50 m hrbtno:
1.	Kopitar Jože Kladivar	39 sek.
2.	Breznik Marjan FA Kovinar 42 ,,
3.	Talan Jože Kovin, šola	42,1 sek.
V	nedeljo bodo zmagovalci zastopali Celje
na okrajnih tekmah v Rimskih Toplicah.
Člani atletske sekcije
sšd kladivarja vzgledni
fizkulturniki
Izguba Kidričevega stadiona je prizadela
tudi atletsko sekcijo »Kladivarja«. Kaiti Gla-
zija kot edini odgovarjajoči športni prostor
v Celju nikakor ne more zadostovati potre-
bam vseh panog celiske fizkulture za nji-
hov usnešen razvoj. Da bi se rešilo trenutno
pomanjkanje športnih prostorov, ki je na-
stalo z izgubo Kidričevega stadiona se je v
raznih fizkulturnih krogih mnogo govorilo.
Pred nekaj meseci pa je k temu vprašanju
edino resno pristopila le atletska sekcija
»Kladivarja«, ki si je s svojimi člani zadala
nalogo zgraditi nov moderen stadion kateri
naj bi služil nadaljnjemu razvoju atletike
in s tem omogočil tudi na Glaziji uspešnejši
razvoj gojitve ostalih panog fizkulture. Z
deli novega stadiona so pričeli na starem
športnem igrišču pri Tkalnici hlačevine na
katerega so bile prinesene tudi vse glavne
naprave iz Kidričevega stadiona. Iz dneva
v dan je staro športno igrišče zapuščalo svo-
je sledove in dobivalo obliko novega moder-
nega stadiona. Danes nas loči do popolne
izgotovitve novega štadiona le par tednov in
zamašena bo velika vrzel, ki je nastala z iz-
gubo Kidričevega štadiona in s tem omogo-
čena zopet ^ večjem obsegu gojitev fizkul-
ture, katera dobiva pri nas vedno večji raz-
mah.
Če se vprašamo, kdo je največ prispeval
k prostovoljnemu delu gradnje novega sta-
diona Atletske sekcije »Kladivarja« dobimo
razveseljiv odgovor, kajti poleg nekaterih
sindikalnih podružnic kot so Finančni usluž-
benci, Ljudski magazin, MLO inštalacije,
Pošta in druge, so največ prostovoljnega dela
opravili člani Atletske sekcije »Kladivarja«
sami. Prav vsi člani od tovariša Vereniča,
ki je šele pred kratkim vstopil v atletsko
sekcijo in vse do naših najstarejših in naj-
boljših, tovarišice Knezove, tovariša Hanca,
Zagorca, Peterke in drugih, so bili navzoči
pri gradnji svojega štadiona. Okoli 1600 ur
prostovoljnega dela, ki so ga člani atletske
sekcije »Kladivarja« opravili pri gradnji šta-
diona vzgledno dokazuje vsem ostalim sek-
cijam »Kladivarja«, fizkulturnim aktivom in
ostalim fizkulturnim organizacijam, kako je
treba s svojimi fizkulturniki dvigati ugled
današnje fizkulture ter tudi poleg doseganj
dobrih športnih rezultatov doprinašati svoj
delež s prostovoljnim delom, če je treba poj
magati skupnim interesom fizkulturnega gi-
banja.
Za svoje požrtvovalno prostovoljno delo
pri gradnji štadiona si člani Atletske sekcije
»Kladivarja« zaslužijo vse priznanje ter s tem
spadajo med najvzglednejše fizkulturnike v
naši okolici.
nogometno tekmovanje za
pokal maršala tita
V	celjskem poverjeništvu za nogomet se je
za to največje nogometno tekmovanje javilo
23 enajstoric.
Za nedeljo 31. julija je bilo odigrano prvo
kolo in so rezultati sledeči:
V	Hrastniku: TD Hrastnik : TD Krško 8:1.
V Laškem: TD Laško : Bratstvo II 0:5. V
Celju: Kladivar I : Konus Konjice 2:4. V
Štorah: Kovinar I : Rudar I Trbovlje 2:0.
Nadalje se bi morale odigrati v tem kolu
tekme v Brežicah, v Šoštanju, šmartnem ob
Paki, Ljubnem, ki so pa zaradi nenastopa
TD Sevnice, TD Edinstvo Rog. Slatina, TD
Rečice, Rudar Velenje, Borut Gotovlje iz-
ostale.
Moštva, odnosno društva, ki so sodelovanje
v tei veliki, gotovo največji množični nogo-
metni prireditvi v Jugoslaviji odpovedala,
odnosno enostavno niso nastopila, so zagre-
šila veliko organizacijsko napako in so do-
kazala, koliko ona streme za pravilni razvoj
nase nove fizkulture. Dokazala so tudi s
tem. kako malo ie pri njih patriotske zavesti
in napredne misli.
Poverienistvo za nopomet zahteva, da vsa
ta društva tnkoj sporoče natančno vse vzroke
zaradi katerih niso nastopila v tem tekmo-
vanju odnosno sodelovanje odpovedala.
V	drugem kolu. ki se bo odigralo 7. avgu-
st* 1949 ie *reb določil sledeče pare:
V	Brežicah: Razlasr Brežice : SŠD Proleta-
rec I Zagorie ob 16.30 uri, službojoči tov.
Verstovšek. Sodi tov. Benčina.
V	Hrastniku: TD Hrastnik ': SŠD Kovinar
II Štore ob 17.30, službojoči tov. Slana, sodi
tov. Zupan.
V	Šoštanju: S«D Usnjar : SŠD Kovinar I
Štore je zaradi tabora v Logarski dolini pre-
ložena na prihodnio nedeljo.
V	Konjicah: SŠD Konus : Bratstvo II
Hrastnik ob 17. uri. služboiočeera določi Ko-
nus Konjice. Sodnik tov. Brunšek.
Tekma TD Ljubno : TD Šmartno je pre-
ložena na poznejši termin in sicer zaradi par-
tizanskega lagerja v Logarski dolini.
Službojoče na teh tekmah se opozarja, da
morajo takoj po tekmi odposlati svoja poro-
čila.
sšd bratstvo hrastnik je
zopet zmagal
SŠD Bratstvo Hrastnik : SŠD Gregorčič
Jesenice
V	kvalifikacijskem tekmovanju za vstop
v slovensko ligo je v nedeljo 31. julija Brat-
stvo Hrastnik na svojih tleh premagal Gre-
gorčiča z Jesenic s 3:2.
Enajstorica Bratstva je tudi v tej tekmi
dokazala, da prvi uspehi niso bili slučajni,
in da je ogromno napredovala. Tekma sama
je bila od začetka do konca zelo napeta in je
pokazala vso znanje in borbenost dveh ena-
kopravnih nasprotnikov. Bratstvo je v tej
tekmi zaigralo prav tako zelo dobro in za-
služeno zmagalo. Vseh enajst igralcev je vlo-
žilo v to tekmo vse svoje znanje in jo z ve-
liko požrtvovalnostjo odločilo v svojo korist.
Vsi so se čudili in vsi so zaslužni za uspeh.
Tudi moštvo Gregorčiča je predvedlo lepo
igro. Ni se pa znašlo na tern igrišču. Do 15
minut pred koncem je vodilo še 2:1 nakar je
Bratstvo z velikim poletom in borbenostjo
izenačilo in nato še doseglo zmagonosni gol.
Sodil je tov. Orel iz Celja zelo dobro in
objektivno.
prvak celjske skupine kovi-
nar iz štor premagal žila-
vega rudarja iz trbovelj
z rezultatom 2:0
V	nedeljo je bila v štorah odigrana nogo-
metna tekma za pokal maršala Tita med
domačim Kovinarjem in Rudarjem iz Trbo-
velj ter se končala z zasluženo zmago Ko-
vinarja. Igra je bila tipično prvenstvena in
se je šele v drugem polčasu posrečilo Kovi-
narju v 31 minuti po Ožeku doseči prvi gol.
V 35 minuti je Bornšek povišal rezultat na 2:0.
Moštvo Rudarja je pričelo z surovo igro, tako
da je sodnik izključil igralca Rudarja. Kovi-
nar je tokrat zaigral zelo dobro, posebno se
je odlikovala obramba z Obajdinom na čelu,
krilska vrsta je onemogočila in razbila vse
napadalne akcije. Napad pa je še vedno kri-
tična točka Kovinarja, kar velja posebno za
Brozovič Zvonka, trenerja in kapetana mo-
štva. Polagamo mu na srce, da opusti ko-
panje in sončenje pred tekmo in upamo, da
ga vidimo prihodnje nedelje spet v stari for-
mi kakor nekdaj. Celotno moštvo je predvsem
zadovoljivo. Tekmo je sodil z manjšimi na-
pakami čehovin, ker sodnika iz Celja ni
bilo. A. F.
uspešna turneja nogometašev
sšd kladivarja po slavoniji
Celjski nogometni klub, ter slovenski li-
gaš SŠD Kladivar je organiziral za svoje
nogometaše prvo turnejo in to po Slavoniji.
Turneje se je udeležilo poleg vodje pota
dvajset aktivnih nogometašev, samo članov
Kladivarja, ki so dostojno reprezentirali ne
samo celjski temveč tudi slovenski nogomet,
ter kljub oddaljenosti ca 500 km od doma-
čega kraja ter silne vročine, ki je zelo sla-
bo delovala na naše fante, dosegli nad vse
zadovoljive rezultate. Dva tesna poraza ter
dva neodločena rezultata, plod štirih pri-
jateljskih, po igri tipično prvenstvenih te-
kem proti rutiniranim moštvom Slavonije in
to v štirih tekmah v šestih dneh je več
nego uspeh.
Kladivar : Jedinstvo (Slavonska Poiega)
0 : 0
V	nedeljo 24. 7. je odigral Kladivar svojo
prvo tekmo v Slavonski Požegi, kamor je
prispel že v soboto zjutraj, ter bil z godbo,
rožami ter govorom prisrčno sprejet od šte-
vilne množice. Jedinstvo je zelo močan klub
in je v tem letu v odlični formi, ter ni na
svojem terenu doslej izgubilo nobene tek-
me ter je beležilo proti zagrebškemu Me-
talcu zmago 5:2 ter Mornarju iz Splita 2:1,
kar je velik uspeh. Toda moštvo Kladivarja
je predvedlo tako igro, kakršne še celjska
publika od Kladivarja ni nikoli videla, ter
navdušila 4.000 vnetih gledalcev, ki so se
divili mojstrski igri slovenskih nogometašev.
Posebno največji aplavz je žel vratar Klanj-
šek, ki je bil nepremagljiv ter branil tudi
najtežje strele ter posegal v vsako soloakcijo
nasprotnih igralcev uspešno. Kladivar je bil
večji del v premoči in tudi napad Celjanov je
igral tehnično dovršeno ter predvajal mojstr-
ske poteze, ki so pa ostale plen vratarja oz.
se odbile od stative. Rezultat 3:1 bi bil re-
alen v korist Celjanov.
Crvena Zvezda (Slav. Brod) : Kladivar
1:1 (1:1)
V	najhujši vročini je v torek 26. 7. Kladi-
var odigral že drugo tekmo v Slavonskem
Brodu. Zaradi neznosne vročine, saj se je že
igralo ob 5. uri, so zaradi pitja vode mnogi
igrači oboleli ter so morali često menjavati
svoja mesta z rezervnimi igrači. Igra se ni
mogla razviti v tehnično dovršeno igro, ker
je nasprotnik igral izredno ostro in skoraj
surovo, da je igra izgubila že v prvih minu-
tah na lepoti. Na intervencijo vodje pota Kla-
divarja je sodnik odgovoril, da je sodniški
zbor prejel tozadevne direktive, zaradi ka-
terin je uopusma osua igra na nogometnem
polju. Nogomet je moška igra ter zaradi te-
ga ostra. V drugem polčasu je igra na ostro-
sti pridobila, ker so tudi Kladivarjevi igrači
reagirali nanjo. Vodstvo je dosegel Kladivar
po eohu, izenačilo je desno krilo Crvene zvez-
de, ki je v solo akciji streljalo neubranljivo
v trikot.
Proleter (Belišče) : Kladivar 2:1 (1:0)
Kladivar je prešel v rahlo premoč, v čemer
jih je izredno pristranski sodnik oviral ter
dopustil, da so nasprotni igrači neštetokrat
v solo akcijah ogrožali celjski gol, in to iz
čistih ofsaid pozicij. Proleter je bil ojačan
s centerforom Zbardetzkym od Proleterja iz
Osijeka, ki je dal najboljšo partijo v na-
sprotnikovih vrstah. Istemu je uslpelo iz of-
saida doseči prvi gol za Proleter. Nekaj mi-
nut kasneje in to v drugem polčasu je sred-
nji krilec Kladivarja zaradi ofsaida zaustavil
z roko zogo, kar je mesio ofsaida sodnik do-
sodil prosu strel iz 16 m in isu igi<*iec je a
ostrim strelom preivoiil v goi. Toda Kladivar
ni popuaui, temveč je »e dalje napadal, bil v
premoči in po Firmu s krasnim strelom
zmanjšal na 2:1. Ko je sodnik uvidel, da
Kladivar hudo pritiska na gol Proleterja,
je tekmo predčasno zaključil.
Mapred (Valpovo) : Kladivar 2:1
Že nasleunji uan v petek je Kladivar od-
igral zadnjo tekmo v sosednem mestu Valpo-
vem, kjer je bil pričakan z rožami ter člani
MLO, kateri so naše igrače prisrčno sprejeli.
Ker sodnik iz Slavonskega Hroda ni prispel,
je sodil nemogoče domač sodnik, ki je oško-
doval obe moštvi. Kladivar je tudi tu bil v
začetku v premoči ter po Belcerju dosegal
vodilni gol, nakar so zaradi izčrpanosti po-
pustili ter je nasprotnik to izkoristil in zma-
gal. Napred je nastopil pojačan s tremi na-
padalnimi igralci Proleterja, toda kljub tem«
na predvedel igre, ki bi nadkriljevala izmuča-
ne Celjane.
Tako je moštvo Kladivarja uspešno zaklju-
čilo svojo prvo turnejo v kateri je pokazalo,
da je med moštvom disciplina in tovarištva
in tako lahko upamo v bodočnosti na boljš«
uspehe ter prav tako na mnogo boljši pla-
sman celjskega ligaša v naslednjem letu, M
je v prvenstvenem ligaškem tekmovanju.
B. ▼.
šah
SŠD Celje — ŠS Rogatec 8:1
V nedeljo se je vršila v Celju revanžn*
šahovska tekma med SŠD Celje in šahovsk®
sekcijo iz Rogatca. Celjani so se temeljito re-
vanžirali za poraz, ki so ga doživeli pred
štirinajstimi dnevi v Rogatcu. V Celju se
svoje nasprotnike odpravili z visokim rezul-
tatom 8:1. Posamezni izidi tekme so nasled-
nji: (prvo imenovani so Celjani);
F. šnajder : K. Cesar 1:0, Vučkovič : K»-
nej remi, Davidovac : Fable 1:0, Remezen-
ko : R. Cesar 1:0, Meznarič : Bergoč l:t,
Kompan : štrajher remi, Gedrih : Ainfalt 1
Krušič : Novak 1:0, Hojnik : Vrei 1:0.
KATEGORIZACIJA IGRALCEV
CELJSKEGA OKROŽJA
Tretja kategorija: Kompan Josip.
Četrta kategorija: I. Laurič, I. Gombo«, J.
Drobež, D. Gala, H. železnik, Z. Drnovšek,
M. Zevnik, I. Jordan, J. Hernig, M. Zavra-
šek, A. Marinko, I. Slanšek, F. Kušar, V Pla-
huta, V. Ojstršek, B. Martinčič, J. Kova*,
M. Krejačič, J. Pok. E. Zupan, R. Kitak,
L. Drimel.
(se nadaljuje)
ROGATEC
Na rednem mesečnem brzoturnirju je igrai*
devet igralcev. Zmagal je K. Cesar 27 točk,
sledijo Auguštin 6 in pol, Kunej 5, F. Kitak
4 in pol, Bergoč 4, Sotošek, Fable in Novak
3, Kojc 0 točk.
Objave
Pozivamo vse interesente vseh sektorjev aa
cement na področju MLO-a Celje, da ne-
mudoma vlo?ijo prošnje za dodelitev potreb-
nih količin za najnujnejša popravila in manj-
še adaptacije.
Prošnje, obrazložene in potrjene od teren-
skega odbora je nasloviti na Poverjeništvo za
komunalne zadeve MLO Celje, Uprava za
stanovanjske zadeve, Celje, Trg svobode 10.
OBJAVA
Dne 13. avgusta 1949 ob osmih zjutraj b©
v dvorani Narodnega doma v Celju plenum
Okrajnega odbora Zveze borcev Celje-okolica.
Pozivamo vse člane okrajnega odbora in
predsednike krajevnih organizacij Zveze bor-
cev, da se plenuma sigurno udeleže.
OOZB
Šivilje za šivanje odej na domu sprejmem*
takoj Javiti se pri Oblačilne delavnice MLO,
Celje, Trg Svobode 10-11.
Prodam kitaro. Vprašati v upravi lista.
Dne 24. julija sem izgubil v Ipavčevi ulici
sivozeleno pelerino. Poštenega najditelja
prosim naj jo izroči v upravi lista proti
nagradi.
Oseba, ki je našla kopalni plašč rumene
barve na desnem bregu Savinje, naj ga
vrne v Ozko ulico št. 1.
Nedeljska zdravstvena služba:
7. avgusta: Dr. čerin Josip, Cankarjeva ul.,
tel. 219. Nedeljska zdravstvena služba traja
od sobote opoldne do ponedeljka zjutraj do
8. ure.
Brejuj« uradoiiki •dbn*. — Odecrraral tsratoik Loju Jure. — Taiefan 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Mohorjeva tiskarna v Celju