40. Številka. Ljubljana, nedeljo 17. februarja. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI
Ilhaja v»ak da i, »zviomai ^ ^j,.k:o1j>vw .j dneve po p'Asu»oihv cm vel]i» po polt« p»uiea.»u *a a v a r o - o gor s k e dufcelc za celo leto IG gld., sa pol leta .fc i. Id., ■a četrt leta 4 tld, — Za ?/iabli*no hres poSUjanja ua uout ta celo loto 13 gld., &a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en nieaec 1 gld. 10 kr.   Za poSil janje na dom bo računa 10 kr. za meneč, 30 kr. m četrt leta. — Za t nje detnle toliko 7eć, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih goiah in za dijake velja zuižana Ml in sioer: Za Ljubljano ra četrt leta 2 gld. 60 kr., po polti prejomau za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiriBtopne peOt-vrite tf kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 hi-., čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se    volt .;u;<k.-— Kok opisi se ne vračajo. — Uredniitvo je v Ljubljani v Franc Koimanovoj hiši I*, 3 „gledaliflka stolba". Opravnistvo, na katero .iaj »e hiajfovo'djo pošiljati na očni..a reklamacije, runanila, t. j. administrativne roči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Carigrad 16. februarja. Turčija ni j dala dovoljenja, da bi še več angleških oklopnili ladij vplavalo v belo morje in pred Carigrad.
Rusi so včeraj t as e 1 i u t r j e n j a ca ri ^rajska, ki leže v nevtralnej zoni.
Razprave zarad m i r li so v Adrijano-polji začele se.
Carigrad 15. februarja. Osem an-gleškib ladij je še le donos prišlo do prin-cevskih otokov (pred Carigradom), Rusi baje ne bodo v Carigrad marširali, a hote kot prijatelj i nekatere strategične točke pri Carigradu zasesti.
London 15. febr. Reuterjevo agent-fitvo iz Carigrada poroča, da so Rusi za-seli v obrambenoj liniji Carigrada ležečo reduto Samidje.
London 16. febr. V „Times" se telegrarira iz Petcrburga, da so turški poslanci izrekli potem ko je britanska Jota prišla prod Carigrad, da se popolna avtonomija Bolgarije ne smo dovoliti.
London 16. febr. V spodnjej zbornici je bila predlo/.ena dipl oni atiena korespondenca Derbvjcva na Loftusa od 13. febr., v katerej Derby izjavlja, da ne more pri zdanjem javnem mišljenji na Angleškem odgovornosti prevzeti za slučaj, ko bi ruska vojska proti Galipolju markirala ali zvezo britanske flote kako pretrgati nameravala.
Berlin 15. februarja. „Nordd. Allg. .Zeitung" prorokuje, da se bode polo/je mirno razvilo. Rusija je včeraj zahtevala, naj nemški vpliv svojo veljavo založi, — ta more le za mir biti. Razmera treh ce-
0 ruskem nar., d,.cm pesništvu.
(Spisal I v. H r ib a r.) (Dalje.)
Ne manje slaven junak je Ilja Volžnnin, ki je v Ijutem boji proti Tartarom pobil sam 2000 sovražnikov, da maščuje s tem opustošenje rodnega mesta in umor svojo matere.
Ako sedaj preidemo k ostalim predmetom, katere si je ruski narod izbral, da jih opeva, moramo najprej postati pri vdanosti njegovoj do earja. V tem se nam zdi veliki ruski narod enak malemu detetu. Nemogoče mu je misliti, da bi mogel obstati brez carja, katerega ne imenuje svojega očeta, ampak z nježnim otročjim imenom svojega tato. Pravoslavnij car je Rusu vse; on mu je „batjuška, nadeža, sudja" on mu je silni, dobrotljivi in grozni, toda to po-
sarskih dvorov daje kakor prej tudi zdaj poroštvo,  da se bode občni mir ohranil.
Pojdemo li na vojsko?
Ne Bamo magjarski vladni listi, temuč tudi neki dunajski nemški časniki še zmirom ščujejo našo monarhijo na krvavo vojno proti slovanske) Rusiji, češ, da „naše interese" v orijentu oškodava. Kako Slovanje v Avstriji o vsem tem mislimo, to smo uže stokrat pove dali. Ali slovanski glas se žalibog le še premalo čuje, da si je nas Slovanov največ v monar hiji. Tem glasneje in divje vpijejo ogerski ofieijozi. Vendar smemo upati, da bodemo to magjarsko in nemškutarsko vpitje in njega vpliv srečno prestali. S'ovanje v Avstriji, kateri smo prepričani, da osvobojenjo slovanskega juga in razbitje Turčije v Evropi nij na škodo um pak je na korist Avstrije in njene bodočnosti, blagoslavljamo Rusijo in njeno orožje in — za Bd^a — nečemo nobene vojske zoper njo. V poslednjem bodemo skoro gotovo zmagali, ker dobili smo ne nadeja no pomoč in zavezništvo celo v jeduem delu svojih najhujših protivnikov.
Glavni turkofilni organ avstrijskih usta-vovercev „Neue Freie Presse" prinaša zadnje dni ostre Članke proti Magjarom in proti vojski. Prekasno je vojevati so z Rusijo zdaj, ko je zaveznik turski ob tla vržen, pravi „N. Fr. Pr." in razjasnjuje prav pametno, da nema Avstrija nobenega upanja do kacega vojnega vspeha, ko bi zdaj proti Rusiji obrnila se. Celo če bi Nemčija bila nevtralna, celo če bi Italija ne porabila prilike, da si skuša iz avstrijskih zapadno južnih dežel kaj odrezati, zdi se „N. Fr. Pr." vojevanje proti Rusiji nevarno, za to ga živo odsvetuje. Ogri vpijejo po vojski, ali plačali bi jo pa le mi Cisiejtanci. Magjuri so vse zapravili, oni ne
slednje lo v izjemah, namreč takrat, kadar kot sodnik mora grozen biti. Sploh je v Rusiji z imenom car združen ves oni idealni pomen, kateremu se mi v ostaloj Evropi čudimo, kateri pa je ruskej dinastiji najboljše zagotovilo, da se jej nij treba bati mkakoršue v zapad-njej Evropi za njo uže tako mnogokrat iz-unjdeuo nevarnosti, dokler bo narod tradicijo mej sabo obranil.
Drugi predmet, katerega 86 je Rus s tako ljubeznijo oklenil, da vedno z najvećim ponosom in navdušenjem o njem govori, jo
„Matufika bjclokamennaja Moskva, staruja, alatoglavAja."
Kakor se okolo solnčuih žarkov in njegove toplote vrli celo orgauiiuo življenje, tako se vrti okolo Moskve življenje celega veliko-ruskega naroda. In kako bi tudi ne; Moskva je naravno središče ogromno Rusije, iz nje je izrastla ruska mogočnost in slava, v njej se
majo ničesa izgubiti, pač pa še mi nekaj, pravi diug nemšk organ „Deutsche Ztg.", ki tudi pred vojno svari.
Mi te glase navajamo, ker sč svojega slovanskega stališča o tem vprašanji ne moremo ob denašnjej tiskovnej svobodi tako pisati, kakor bi se moralo. Vemo pa, da na Slovenskem ga nij niti jednega poštenega človeka, ki bi vojske želel. Kdor je slovansk rodoljub, ta se s celo dušo veseli ruskih zmag in zaničuje magjarske viiagoške revolucionarje in slovanožrne nemškutarje; a kdor je le „filister", ta so boji za denar, kupčijo in večji davek, ki iz vojne raste vselej.
Veselimo se tedaj, da se je An gle ška, ta sebična, samopašna, perfidna in neusmiljena država prav pošteno in neumrljivo blamirala z vso dozdanjo svojo intrigo. Veselimo se občudovanja vrednemu obnašanju ruske diplomacije, ki nij pri volji, to skaziti, kar je slavno rusko orožje priborilo. V vojsko pa proti Rusiji, hvala Bogu, ne pojdemo!
Magjarski „ Pester Lloydtt je celo nesramen dovolj, da celo Slovane na boj zoper Uuse kliče, ker zdaj, pravi, ne gre več „za Turka", temuč „za brambo" monarhije. Mi Slovanje te vodnike, ki so nam še skoro včeraj z magjarskim bičem žugali, z odločnostjo odbij imo, ne maramo za nje.
Zopet češka opozicija.
Čeških poslancev organ „Pokrok" prinaša zopet v četrtek članek, kateri zagovarja pasivno ali trpno politiko Cehov. Onim, ki kažejo Čehom kaj so (zlasti glede narodnih učilnic) dosegli Poljaki in Hrvatje, opominja „P.a, da Poljaki so vse, kar imajo, dobili mi-moparlamentarno z milosti in prijaznosti krone, a Hrvatje so samo s tem kaj dosegli, ker so Magjare s  pasivnostjo   prisilili  paktirati z
je začelo najprej delati na to, da se na množico malih knježevin razdeljena Ruska zje-dini; v njej se je ohranilo v časih, ko je reakcija celo peterburSko občinstvo pokvarila, nepokvarjeno narodno življenje; iz njo se jo začela po Rusiji širiti slovanska zavest, in iz njo so dandenes oznanujejo valni sklepi ofici-jalne Rusije narodu. Zato je pa tudi vsacemu Ru>u sveto mesto. — Srečen jo vsak, kdor more njene zlate strehe, visoke hiše in krasne cerkve videti, da, junak celo svojega konja s tem spodbuda k hitrejšemu teku. Poslušajmo, kako pravi pesen : Na trati sloni junak na pasočem se konji in mu takole govori: Iss napasl se tovariš, moj sivi konjiček! kajti daleč morava denes še dosp ti, daleč v „ma-tušku bjelokamennuju Moskvu". V tem slavnem mestu nij si bil še ti, torej bodeš. imel kaj za ogledovati in čemu se Čuditi; videl boš zlate zvonike, široke ulice, krasne trge, visoke
njimi in izravnati se.   Dokler bodo pri nas
Herbsti vladali, pravi ,P.", nij možno nobeno i/ravna nje. Izglede in dokaze imajo Čehi na Moravanih. Ali kedaj bodo Čehi v aktivnost Btopili? Na to vprašanje odgovarja glasilo čeških poslancev, da ne prej, predno ne bode izprememb in poroštev na vladi. In jedino poroštvo more nam biti zanesljiva većina v deželnem zboru in na raj h srat u, pravom naroda prijazna, a na drugej strani ta kova vlada, katera bi dopustila in pomagala urediti Avstrijo na ravnem pravu vseh uaro dov in krona Češka na podlagi historičnih in prirojenih prav naših. V takem slučaji bodemo tudi mi za delavnost parlamentarno in u dal se jej bode gotovo tudi naš klub poslanski. Mi ne smemo .šahrovati" s pravi, da bi za lečo prodali prvorojenstvo v državi, če ne moremo od otcev podedovanih prav pomnožiti, zmanjšati jih ne smemo, mi nečemo utoniti v Cislejtaniji; mi hočemo, da bi zastopniki naši zastopali naš narod po njegovoj moči in duševnoj sili, a tega ne dosežemo s kapitulacijo temuč z inoževno vstraj-nostjo."
Tem razlogom bo mora priznati, da so moževski. Vendar pa bi se dalo vprašati, ali bi morda uže ne bila ona podloga ustvarjena, katero Čehi zdaj še le žele, namreč drugo ministerstvo, Slovanom prijazniše na krmilu, ko bi bili Čehi prišli v rajhsrat druge Slovane podkrepit in vodit potem, ko so bile kljubu njihovej pasiviteti in mimo njih protesta vendar direktne volitve potrjene ?
Magjari bodo mogli tudi iz tega dopisa nemškega lista podučiti se, da zastonj poskušajo našo monarhijo vščuvati na vojsko zoper Rusijo, ako nečejo, da primejo našo monarhijo od vseh Htranij sovražniki.
Ob enem pa ne moremo opustiti ponavljanja starega patrijotičnega terjanja vneh pri morskih Slovanov, naj nas vendar enkrat začne avstrijska vlada toliko podpirati, da bodemo Lahom mogli pokazati, da Istra je slovanska, Trst je na slovanski zemlji, da torej „Riforma" baš od .slovanske države" Avstrije teh krajev nema nikoli terjati pravice, v imenu narodnostnega prava ne, katero baš Italijani nad vse povzdigujejo.
Italijanske poželjivosti.
Iz Rima se piše v Bismarkovo „Nordd. Allg. Ztg." : Da si zlasti zadnje čase italijanska vlada dostikrat protestira zoper misel, da hoče ona na škodo in stroške Avstrije kaj dežel pridobiti, da si italijanska vlada pravi, da ne odobrava agitacije v tem oziru, vendar je v Italiji agitacija za vzetje Trsta in Trentina tem bolj narasla, čem bolj se orijentalne stvari zamotavajo. Italijanski časniki, posebno glasilo ministra Grispija, „Riforma", vedno prinašajo premišljevanja, kako se bode orijentalna kriza rešila. Ta razmiš šljavanja se sredotočijo v tem, da Avstro-Ogerska bode prisiljena biti slovanska država in se bode morala na vzhod razširiti. Zato pa bode morala, tako ti časniki sodijo, Trst, Istro, Trient itd. Italijanom prepustiti. Bil bi čas, da bi italijanska vlada temu konec naredila, če jej je ležeče na prijateljstvu z Avstro O mersko.
Politični razgled.
Notranje «■«*»■>.
V Ljubljani 16. februarja V ftržetvtietn &narn je 14. febr, govoril Moravec dr. Meznik in konstatiral, da v čolnom vprašanji cela zbornica ministerstvu oponira. Colno vprašanje je prouzročilo, da je bilo ministerstvo vrženo. Temna partija colnega tarifa bo finančni coli Naše ministerstvo, pravi M., nij zadosti varovalo interesov Avstrije. Parlamenta sta ravnopravna, pa vse eno se hoče iz Pešte sem diktirati nam. Za Meznikom, ki je govoril za brambeni col, oglasil se je tudi slovenski poslanec Naber g o j. On je govoril v smislu svobodnega trgo-vinstva, kakor je kotistno za primorske dežele. Minister Chlumecky je ▼ daljšem govoru razvijal Bvoje posredovalno stališče. Naber-gojev govor hočemo prinesti v celoti po ste-nografskem zapisniku, kakor smo dozdaj vse govore slovenskih poslancev priobčevali. Vinuti«* firžfave. Iz CVi »*#</»*«*#« javljajo, da je prvi tajnik sultanov bral v zbornici dekret, ki r a z-pušča turško zbornico.
Italijanski vojni minister je v se-vernej Italiji v zadnjih 14. dnevih pomnožil vojsko za 44 bataljonov in 12 eskadronov in se koncentracija še nadaljuje. Zakaj in proti komu?
Iz Hin»*t se poroča 14. t. m.: jutri bode velika mrtvaška božja služba za papeža v Siks tinskej kapeli. Traje tri dni zaporedom. — Španjski kardinali so prišli. Manjka še sedem udov sv. kolegija.
Dopisi.
I SE 1ftllllt*1» 14. febr. [Izv. do p. j Znani zgodovinar dr. Fr. Mayer, prof. v Gradci, je dunajskej akademiji znanostij izročil prvi zvezek pisem brižinskega škofa Si k s ta, ki je škofoval 1. 1474 do 1405. Ta zvezek obaeza pisma, katera je omenjeni škof za svojega 21 letnega  škofovanja pisal
hiše, videl boš čuda, o kakoršuih pri nas na vasi nij sluha ne duha. In razumel ga je konjič, vesel, da bo videl matušku Moskvu, poskočil je veselo in kakor veter odnesel junaka proti d jej.
Tudi reke Volge spominja se ruska narodna pesen, toda večidel kot zavidne matere, katera — neporodivši nikacega sina, ampak same hčerice, bistre valove — k sebi vabi mladeniče, da jih zaroči sč svojimi hčerami. Mnogo lepih in nadepolnih niladeuičev je — zvabivši jih k sebi — zaročila na veke so svojimi hčerami, le edinemu bo ga ti rj u Ilji, imenovanemu Volžuuinu, se je posrečilo priti iz krasuega njenega gradu, in to Še le po tem, ko se je zagrozil, da jej poruje vsa zlata drevesa v krasnem vrtu in razdene iz samih žlahtnih kamenov sezidani grad in je v potrdilo tega svojega  izreka vdaril s tako močjo
različnim osobam: kraljem in cesarjem, škofom m drugim cerkvenim in posvetnim dostojanstvenikom, pa tudi svojim  uradnikom na Spodnjem Avstrijskem, Štajerskem, Tirolskem in Kranjskem.   Znano je, da so brižinski škofie posedovali na Kranjskem Škof j o Loko m K love v ž na Dolenjskem.   Ta pisma so jako zanimiv in imeniten zgodovinski vir ter so tičejo mej drugim politične  in kulturne zgodovine kranjnke konci 15. stoletja. Akademija bode to korespondenco razglasila v svo-jej  knjigi   „fontes rerum Austrtacarum." — P. pl. Ra dić je v I. zvezku Petzholdtovega časopisa „Neuer Anzeiger  f. Bibliographie* objavil daljši članek pod naslovom „die Haus-bibliothek der Auersperge", v katerem opisuje knjižne zaklade, ki se nahajajo v bibli-joteki v Knježjem dvoru v Ljnbljani. — O tej priliki še nekaj.   Minoli mesec je nekdo ▼ listku „Slov. Naroda" povedal, kako sodi prof. Jagić o jezikoslovnih   spisih  našega Davorina Trstenjaka.   Tista Jagičeva kritika kakor tudi pridejana opazka nij brez popra. Nihče naj  ne misli, da kanim g. Trstenjaka zagovarjati.   Vem. da nekateri  z njegovimi preiskavami nijso zadovoljni, a mnogo jih je, ki v niegovih spisih nahajajo mnogo dobrega zrna.   Sploh  pa mislim, da se g. Trstenjak ne sme soditi po  posameznostih, ampak po celotnej ideji, katero zagovarja uže toliko let. Vsi njegovi spiBi (— tako se mi zdi —) imajo jedini ta namen, svetu pokazati ter učenjake prepričati, ka bo uže pred Kristom mej Karpati in Adrijo Slovani stanovali. Dobro vem, da se tej misli upirajo znameniti učenjaki; a znano mi je tudi, da ima mej učenimi možmi privrženike. Da, celo dozdeva se mi, da ta Trstenjakova misel dobiva od dno do dno več prijateljev. Momsenov „Cor-pus inscriptionum", obsezajoč napise na rimskih spomenikih, najdenih po sedanjih slovenskih deželah, hrani v sebi marsikateri trd oreh, kateri bi prej ali slej utegnil Trstenjakovim nasprotnikom zobe polomiti. Da se pa g Trstenjaka njegovi spisi samemu ne zde Bog vedi kako dovršeni, to se vidi uže iz njegovega gasla, jasno izrečenega: vituperetis, modo cof* rigati s!  Prav za prav so to besede, katere bi mogel  vsak učenjak svojim knjigam na prvo stranico postaviti.   Kuko zastarele 80 dan denes preikave Dobrovskega, Kopitarja; da, samemu Miklošiču daje v nekaterih stvareh nauke učenec njegov Jagić. Tako bi utegnil tudi jedenkrat vstati mož,  ki  bode  mnogo tega zavrgel, kar trdi zdaj Trstenjak, a z drugim orožjem, na drug način vendar zagovarjal to, kar dokazuje naš Davorin. —ol.—
ob kristalno mizo, da se je razletela na tisoč koscev in so Volgi ne hčerice od Btrahu čez bregove poskakale. IzpuBtila ga je tedaj, toda grozno se je tudi maščevala nad njim. Darovala mu je namreč pri odhodu njegovem bujnega konja, oster meč, jekleno čelado in nekaj kaljenih puščic; toda v naj vete j stiski, potem, ko je v hudej bitvi posekal Čez 2000 Tatarov in ubil Bajadura, zeta tatarskega carja Ugadaja Ugadajeviču, spremeni se konj v rumen pesek, ki se izpod njega vsuje na tla, meč v polako jeguljo, katera mu uide iz roke, jeklena čelada v želviuo kost in kaljene puščice v drobue ribice, tako, da je na enkrat ostal sredi sovražne armade brez orožja, valed česar ga je ta prijeti iu pred carja peljati mogla, kateri ga je pozneje v tamnico zapreti dal in mučiti ukazal.
(Dalje prihj
Domače stvari.
— („Slovenska matica") je imela, kakor smo uže kratko poročali, 13. t. m. občni zbor. Prvosodnik in tajnik sta imela svoje ogovore kakor druga leta. Iz teh je bilo posneti, da sta oba z odborom in delovanjem zadovoljna. Drugo leto „matica44 izda Verne-jevo potovanje okolo sveta, „Floro po slovenskih deželah" od prof. Glovackega in pa „Hrvatsko-slovensko slovnico*4. O poročilu taj-Oikovem se n j nihče k besedi oglasil. Po poročilu blagajnikovom opomni dru&tvenlk Jurčič, da naj bi se v letopisu na konci ne tiskala ona poročila o občnih zborih in odbo-lovih sejah, ker je stroškov za nje škoda, zlasti će so tuko nevestno sestavljena kakor letos poročilo o lanskem občnem ?boru, kjer je na primer vse tendeucijozno skvarjeno,
kar sem jaz govoril in kar bo mi je odgovarjalo.
Društvenik Janko Krsnfk se oglasi ter meni: „ Kakor je razvidno iz poročila, ravnal se je odbor strogo po načelu, kolikor mogoče prihraniti novcev. Vendar pa nij bil v tem po vsem dosleden, kajti glede dr. Costovega životopisa je bil tako radodaren, ka se mu nij zdelo škoda, izdati denar, da ee je velik del te knjige napolnil z nepotrebnimi pobirki in izrezki iz slovenskih časnikov, in sicer iz časov na3e najhujše mejsobojne borbe, sredi katere je stal dr. Costa, in o katerih časih smemo reči: rhvala Bogu, da so nanuli". Zivotopisec mora pisati objektivno in pretresati vsako stran, ne pa postavljati se na strankarsko stališče. Dolžnost odborova je bila, paziti na to, da se izda knjiga, kakor je vredna odbora, ter ne trosi denar po nepotrebnem. In ravno tako smatram jaz kot evojo dolžnost, na tem mestu to očitanje odboru izreči.
Predsednik dr. Bleiweis odgovarja, da ta kritika nij opravičena in da le obžaluje, da profesorja Urbasa nij navzočnega, da bi evoje delo zagovarjal; sploh pa je v knjigi tudi mnogo grenkih besedij o dr. Costi; in odbor manuskripta nij Brnel samovlastno popravljati. Životopisec pa mora pisati v duhu časa, v katerem se suče njegov predmet, in o časih pa, o katerih govori mnogo ta životopis, sem tudi jaz ves vesel, da jih n;j več. Sploh pa se bode o tej stvari profesor Urbas Oglasil.
Društvenik J. Krsnfk odgovori, da nij besedoval niti o dr. Costi, niti o prof. Ur basu, nego o odboru slovenske matice in o izdanej slabej knjigi.
Društvenik Jurčič pravi: Kakor smo prej čuli, namerava odbor izdati hrvatsko-slovensko gramatiko. Meni se zdi, da je to čisto nepotrebno izdanje. Vsak Slovenec, kdor resno hoče hrvatskega jezika naučiti se, more lehko brez take slovnice, treba samo, da hrvatski čitati začne, in za pripomočke pri učenju nam Slovencem popolnem ugajajo in zadostujejo hrvatske slovnice in hrvatski slovarji. Denar za slovensko slovnico v hrvatskem jeziku bode torej popolnem proč vržen, še bolj, kakor je bil oni za češko slovnico. Kdor mej Slovani en jezik temeljito pozna, ta se lehko vseh druzih slovanskih brez posebnih slovnic nauči, zlasti pa tako bližnjega kakor je hrvatski nam. Mi pa nemarno nič, da bi tako po nepotrebnem trosili. Če pa odbor ne more in nema kaj boljšega in potrebnejšega berila izdati, pa naj denar naloži in hrani, da ga bode tist odbor, ki pride za njim, slovenskoj literaturi na večji prid porabil.
Predsednik vpraša ali kdo želi ugovarjati, in ker ostane vse tiho, opomni predsednik, da bi vendar le dobro bilo, ko bi se kdo zlasti od odbora oglasil, ker on nij tu, da bi sam debatiral. Na to vstane g. Regali in govori za hrvatsko-slovensko slovnico ; njemu se zdi potrebna za menj izšolano občinstvo in zarad vzajemnosti.
Jurčič ugovarja, da baš v prostem narodu se te potrebe nič ne vidi. Naši kmetje, ki no znajo ni pisati ni čitati, trgujejo daleč na Hrvatsko in se brž hrvatskemu jeziku pri vinlijo; Savinjčanje plavičarijo doli v Srbijo, a jezik jim težav ne dela, ker vidijo, da nij razlike več mej našim in onim, kakor dijalekt od dijalekta.
Pri glasovanji pade Jurčičev predlog s 23 proti 25 glasom. Torej se bode hrvatska slovnica izdala.
Prof. Vodušek bi bil raiši za kratek slovar hrvatski nesjo za slovnico.
Društvenik Kljun pravi, da se slovnica tako dela, da bode tudi slovar poleg nje.
š. nadzornik Šolar je proti slovarju kakor proti slovnici. Slovarjev imajo uže Hrvatje dovolj, in ti nam zadostujejo, kaj boljega mi ne moremo izdati, kaj slabšega je pa nevredno. Sicer smo pa uže raznih slovarjev sklenili izdati, a ostalo je pri sklepih. Prof. VoduŠkov predlog potem pade. Za preglednike računov se imenujejo prof. Josip Celestina, prof. Jakob Hafner in g. Žagar.
Pri razgovoru zarad izdnjanja znanstvenega časopisa se bere več nasvetov nenavzoč-nih udov. Koncem je bil enoglasno sprejet nasvet a) naj se za zdaj odloži izdavanje znanstvenega časopisa, ker Be je dokazalo premalo oglašencev, b) naj se izdaje namesto letopisa na vsako četrtletje en zvezek, iz katerega se more, Če bode kazalo, kasneje znanstven časnik razviti.
— (Č. g. Brolih), dekan v Šmariji pri Ljubljani, jo v soboto zjutraj na naglem umrl. R. I. P.
— (Volilni ahod) bode vtorek, 19 t. m., v Ljutomeru Cv gostilnici g. VavpotiČa), ki bode postavil kandidata za deželni zbor, v kojega pošljejo ljutomerski, gornje-radgonski in ormužki okraj jednega poslanca.
— (Slovensko gledališče.) Prihodnja slovenska predstava bode v torek 19. t, m. Predstavljala se bode prvikrat mikavna vesela igra v 1. dejanji „Beli lasje — mlado srce" in vesela igra s petjem v 2. dejanjih „0b žetvi", prestavljena iz poljskega. V tej igri nastopi zopet zbor dramatičnega društva. — Ob jednem opozorujemo slovensko občinstvo na predstavo v nedeljo 24. t. m. z burko s petjem „Robert in Bertram", katera je zaradi melodične godbe, komponirane po g. Stbcklu, vrlo dopala.
— (Pred ljubljanskimi porotniki) je bil 22letni France JerMu iz Dulj zarad uboja pri pretepu. Zagovarjal se je, da se je samo branil. Obsojen je bil na 8 mesecev ječe.
— (Ponarejalec denarja) Jak. Roth iz Loža je bil predveeranjem od porotnikov v Celovcu krivega izpoznan, ter potem na 10 let ječe obsojen.
— (Borba in pravda za d efici j en t-sko plačo.) Poreški škof je duhovniku Franju Pobarju 1. 18G1 prepovedal maševati in druga duhovenska opravila opravljati, in po sedaj je ta na vse mogoče načine poskušal dobiti si dtficijentsko plačo: toda nij se mu to posrečilo ter mora še zdaj živeti ob 35 kr. dnevno korigendske pristojbe, da-si gaje nadškof goriški moj tem časom zopet duhovniški rehabilitiral. Leta 18(JG je odbilo mini sterstvo njegovo prošnjo, pozneje se je obr nil do državnega zbora in naposled na samega cesarja, vsled česar je bila stvar v novic izročena oblastnijam v razsodbo. Državno na čelništvo tržaško je dno 17. febr. 1877 duhovniku prošnjo za dtficijentsko plačo vrnilo z cpomnjo, da prositelju manjka zakonito kvalifikacije, brez katere ne more prositi vspešno. Jednako se je tudi izrazilo ministerstvo bogo časlja duo 11. julija m. 1. Franjo Pobar, starček v 70. letu, sedaj v Pulji bivajoč, je ulo-
žil pritožbo pri upravnem sodišč?, v kateref pravi: da ima popolno pravico dobiti defici-jentsko plačo, kajti slabo zdravje mu ne dovoljuje opravljati duhovenske službe, njega imetek je zadolžen ter on sam živi jedino O podpori, ki mu jo dajejo bratje. Nadalje poudarja, da je bil vedno dober avstrijsk državljan in se je zniirom obnašal lojalno in pošteno. Zatorej da bi bilo nepravično, ako ga puste na stare dni stradati in pomanjkanje trpeti. Ministerstvo bogočastja je izreklo, da upravno sodišče tu nij kompetentno, ker je stvar uže prej odločena bila ter ima oblastni j a sama razsoditi, ali je kaj u vetov v dosego deficijentske plače ali jih nij nič. V merito-ričnem oziru je navelo ministerstvo, da ne opravičujo podelitve deficijentske plače ni slabe razmere ni pomanjkljivo in nestanovitno zdravje ni moralično življenje prosilčevo. Upravno sodišče je tedaj duhovniku Franju Pobarju zopet vrnilo pritožbo ter imajo o tem iz nova odločevati oblastništva.
I*0«IUB10.
Znanstvena ocenitev. Gospod J. Seichert,
leknrnlćar,
in diplomovani magister farmacije v kopeli Kožuovi ob Radgostu v Moravskoj,
prirejajo po svojej metodi, katero je on sam izumel in katera so nasinuja na znanstvene podloge, maho* rastlinske celilleke ter čaj, katerega prodaje pod naslovom „RAdtrostskl univerzalni caj'*>
Da-si sta ime in visoka raostjanska stopinja, katero zavziina gospod fabnkan* v društvenem življenji, dovoljno poroštvo za resničnost in dobrost nj< govlh preparatov, htel jn ipak gospod lekarničar J. Nclchert včikorau občinstvu podati se jeden dokaz o moči svojih imenovanih dveh preparatov ter je pozval meno, da oba preparata komično in farmnkodinainično preisčem in da se potom na temelju te preiskave nepristransko jedino strokovnjak lurailin.
Opirajoč 86 na analizo, katero sem v svojem analitično-kemičnem laboratoriji izvel, sem opravičen „ltožnovske maho-ruslllnakc ei'ltllćke" in tudi „KadgoBtMki nnlvercalnl 6a|" označiti za vzajemno si pomagajoča preparata, katerih vsak učinke prvega dopolnjuje in u/.avršuje. — „Rad> KONtNkl uulrcraalul «'»,|'* sestoji iz vegotabi ij, katerih izvrsten učinek pri boleznih na pljučih in v želodci je znanost konstatirala ier jih je tudi po nuj već uže uporabila v praktii nej medicini z dobrim vapehoni.
Aromatični „Rožuorakl iiia1io<ru«tIiii*kl celtlMkl" pak imajo vmešan na umeteijni način prirejen ukstrakt slizuatih, dihalne organe krepilnin in zatorej na pljučni sistem zdravilno delujočih mahovih rastlin.
Go.sp.td lekaruičar J. Sclckert je umel te ekstrakcijo na posebnega priznanja vreden način z naj boljšim sabarjem pomešane napraviti vrlo okusno, iako, du se dade ti celtlički celo pri otrocih, kater in je često težko druga zdravila posiliti, lehko uporabiti.
Zatorej sem opravičen bo svojega, popolnem nepristranskega stališča In jedino strokovnjak oba fabrikata pr; gori naved nih bolesnih priporočati, a fabrikata sama smem imenovati bitstvenima ir. znamenitima napredkoma v znanosti, kur ona sta po pravici dragocena novost elegtntne tarmnkopeje.
V Vratislavi, decembra meseca 1877.
Ravnatelj analitično-kemičnega laboratorija in politehničnega zavoda:
Dr. Teobald Werner s. r.,
(51) MprUeS ni kemik.
I plesna ali salon-obleka
t j1 I M. Neumannu,
♦ v Ljubljani, v Lukmanovej hiši.
Štev. 1563.
(34-3)
Razglas.
Magistrat naznanja, da bodo zapisnik vo-lilcev v dopolnenje irenjskegl zastopa za leto 1878 v ekspeditu štiri tedne na splošni pregled ležal.
Vsak za volitev upravičeni ima pravico, zoper ta zapisnik, ako meni, da je kdo, ki nema volilne pravice, vpisan, ali kdo, ki ima pravico, izpuščen, ali ne v pravi voiitveni razred uvršten, reklamirati.
Ta reklamacija mora do 28. februarja t. 1. magistratu  ustmeno ali  pisano tako gotovo
predložena biti, ker na pozneje vložene reklamacije se ne bode već ozira jemalo.
To se hišnikom za nje same, in da svoje za volitev upravičene stanovalce opomnijo, na znanje daje.
Mestni magistrat v
dne :KJ. januarja 1877.
Župan: LaMcIimi.
Komis, ~M
ki jo I nujen v vsoh poslih protlajalniec mešanega blaga ter um»'*je oskibjevati trafike, bi rad svojo sedanjo službo izpreinonil. Ponudbe v ta namen naj bu mu i/.voiijo pošiljati pod naslovom: K. T. S., poste rostante, v Višnjo goro. t.48—2)
S
WP3
a a o o
BB
ih IV e.  ■ . p. o.
■ w
o
i
m (o -i
m ti-16 H *fl 8* °^ e «c os » w M *- co
<*»
o o o ««
1
■VtfltlftjP
fjrer- I i lr"*l 2. i? »5 i I IT » ■— g
i«
. ° ET S.w fci *P o
8 i I    a: ^ s I-ar1 w S:e* i »5
<5 w 5: ® £ - i m B o, a j<» "   oca a to
■jl.lvJLB't? r o a>
a
S* B3
cp Al
18
"2 1:5 n < j.
Javna zahvala.
Prijetno dolžnost izpolnjujemo zahvaljujoči se glavnemu zastopništvu
praške vzajemno zavarovalne banke „Slavije"
v Ljubljani, katero je nenmdno ocenilo po ognji due 18. novembra 1877 na parnej žagi na Bregu prouzročeno škodo ter nam je ku-lantno izplačalo polno odškodnino, kar z največjim priznavanj, m objavljamo.
OpraviteljstvD posestev princa Schonbnrg-^Taluenkniga
(50) na Niicžsiiku.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
vt X
Najboljše železo, ~M J
od najizvrstnejšdi štajerskih in koroških rudarskih družob, kakor ^£ tudi vseh vrst ^ele%nin ju dobiti po najnižjih cenah
|| ~v pTOđ.a.ja,lrxici železnine
* Sp. Pesjakovej, *
(41—3) v Ljubljani, v gledaliških ulicah št. 8.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X X X
v*r Popolna razprodaja
lepo pozlačenih ur.
Po S 1*1*1 • UO kr. prodajemo prav line dobro angleško eilln-«lur-urc, ki unajo najboljše rubine in za katere S lcta> Knrantl-riiiuo, da gredo točno. ,
H^r- Tu uro so prej broz verižic stalo po 9 gld.
jj^F" Vsakej uri pridiVjomo tudi elegantno pozlačeno verižico zastonj. _ _
m Ure pošilja
„Wiener Taschen-Uhren-Fabrik"
(39—2)
"VVien, Burgring 3.
KupivŠi volikanak r«*liiil* A.li>»ic;<^i*-fc*i'«il>»*«, v Abisiniji (v Afriki) za prav nizko cono, ter postavivsi v svojej tovarni oii novih parnih strojev, s katerimi moremo mnogo plačila, ki bi ga Bieer imeli dati delavcem, pribraniti, dobili smo udaj dobro priliko, da moremo po sedaj prodajati svoje po VBem svotu slavljeno izdelao od A. imeca-srebra za 82% cenejši', boljšo in lepše. Vsakdo pač v 6, da našo AIpncca-»rel»ro nikoli no izgubi svojo srebrno barve, in da so ga celo najbtijša kiselina ne prime, nar pismeno Kuraiitujeiiio.
Kiii^tino cene. "'•Mi
Prej. Zdaj. 6 kom. Alpjitra-srebrnili žlic za kavo gj. 1.80, 1.60, S«.—, 8.60        gL —.85 1.15, 1.10, 1.80 G _        „       „   n jedila gL 8,—, K.60, 6.40, 6.—, 6,— gl. 1.40,1.80,2.80,8.40,4,-
1 velika Alparca-siebrna žlica za juho gl. 1.50, 2.4U, a.bO, 4.—, 5.— gi.  1.—, 1.60, 2.50, 8.40 1    „ „   „»lekogl.1.—, 1.46, 8,80, 3.2U, 4.— gl. —.70, 1.—, 1.60, 2.10, 2.C0
6„ „   „ _r jedal, nož in viiice.l paiOV \ oBtrjnsuui 0d angl.\gl. 4.60, 5.30, 6,80, 7.60, 9.— gl.  3.10, 3.70, 4.40, 5.—, 0.20 jekla ter z ročaji od Alpacea-srebia) it  >i*>i>/kx   desertnih jc-dal, nož)
O paiOV in vilice, z ostrinami gl. 3.50, 4.80, 5X0, (5.95 gl.  2.10, 3.20, 3.80, 4.75
od angl. jekla tn a ročaji od Alp.-sreb J
Poleg tega elegantni svečniki, par po gh\. 1.—, 2.—, 2X0, 3.— ; zdelico po kr. fO, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; majolke za kavo ali čaj po gld. 9,—, 8,60, 3.—, 4 — ; Bvečniki z roči, par po gld. 8..r0, JO.tO, 14.—, £0.— ; sabaino piišiee po gld. 'J.—, 2..SU, 4.—, 5.L0, 7.—; taharne sipuicu pO kr. »iO, 76, 90, gld. 1.—; sklenioe za kis ni ujo po gld. 2X0, 3.S0, 4.2i>, 0.—; pušico za surovo maslo po kr. 96, gld. 1,70, 2.80, 3.^6,  4.— ter še mnogobrojni izdelki;  vso za
vciicjše nego tlo mU'J.
Naročbe v provinco točno s povzetjem izvršuje
Metalhvaaren-Fabrik von Blan & Kann
II «</.. Mit*t,<■»!*>*• M-iffš-it»'4*.%*v J%'m: f.
(38-3)
Jetika je ozdravljiva! Hadgostski išMivew&ulMi vaj
rožiiovski iaho-rastlinsli celtliai,
pripuiočaju so posebna za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučih, za srčne, prsue in vratne bolečine, posebno za suiico, želodčevo slabost, za sploSno slabost čutnic in proti začenjajo-čej se pljučnici!
Veliko števtio pri/.nanskili pisem  ra>polaga se v prepričanju.
Javne zahvale.
Vaše blagorodju! Dober prijatelj, kateremu Vaš „radgostski univerzalni eaj" in Vaši „uiobo-iitstliuski eelt-lički" ]iouiuKiijo proti pupolucj jetikl prav «lol»ru, povedal mi je o tem in jaz Vas zatorej prosim, tla mi od vsako vrste izvolite po 4 vzemko poslati s poštnim povzetjem.
Udani Vam Anton Boh tU *j u. kr. stražar.
V Pfelovčali (na Č'eškeni), li. maja 1870.
Clospvilu lekarnarju J. Svichertu v ltožnoci! 1'rusim še 2 zavitka radgostskega čaja in \ Skatljieo maho-rastluiskih eeltliekov. Prineu Punili ko ce.tlički dobro teknili in povžil jili jo celi t skatljici. liaš tako izvrstno se jo ubuoNil Vaš eaj. Vsoto 4 gld. 10 kr. Vam tukaj pošiljam.
Se poštovanjem udani Vam Dr. nI. It a d i ć, domači zdravnik crnogorskoga kneza. Cctinje, 94, maja 1877. •
Vaše blagorodje! Prosim Vaših slavljenih zdrav il: 3 zavitku radgostskega univerzalnega čaja, 10 skatljic rožuovskib malio-rastlinskili celtliekov, 2 steklenici eutnisko esenciju In Vam zatorej pošiljam 10 gld. a. v.
Najudanejil
Dr. Ivan K o p s z , stolni prost.
V Subotici (na Ogerskum), 11. febr. 1877.
Vaše blagorodju ! JedittO Vašim izvrBtnim zdravilom, .radgoBtsketnu univurzalueuiu čaju' in „rožnovBkim malio-rastliiiBkim celtlickom1*, su imam zahvaliti, da sum uiinolo jeseni, ko vsa druga raba zdravniških srudBtov nij prav nič pomagala, popolnem ozdravel od dolgotrajnega pljučnega in želodčnega katara in zopet se čutim do cela zdravega. Prejmite zatorej za srečno povrnitev mojega zdravja najsrčnejšo mojo in moje družino zahvalo. Ker se bojim, da se ta bolezen utugne pi i mutija-jočem se Blabcm vremenu, osobito tukaj v Kudogorji, zopet prikazati, prosim, da mi izvedite poslati s poštnim povzetjem 2 zavitka „radgostskega univerzalnega čaja" in 4 »kutijico „rožnovskib inaho-rustliuskili ccltlićkov".
8o jedenkrat mojo najiskrunejšo zahvalo ! Z oHobitiiu spoštovanjem
lv. G r a d e r, u. kr. mitničar.
llirschenstand poleg Neudeka (na Češkem), dne 23. februarja lttTG.
Od tega po zdiavniškej ra/ložbi in predpisih pripiavJjuni čaj voijil za 14dnovno rabo pripravljen paket z nakazom o rabi 1 gold. av. velj. Joaiia originalna akatlja ltožnovskih malio-r.iBtlmskih ce.tličkov hO kr. Za kolek in zavijanje pa lo kr. posuboj.
iCudKosisUi mli'ersalnl čaj in Kož« iMosKi inulu»-i :»«.tliii«,Ui e«ll llekl dobivajo se jeilino lo v lekarni J. Nvi«hert» v Ii«>/.n«»>i (na Moiavukcun in razpošiljajo su naiOOilu na vso strani prbti poštnemu |io-vzetku.
Da je pa p. n. občinstvu bolj ptiroČno, imajo tt.di zaloge sedeči le k;, rji: W. Mavr v I j ubijani, A Dol ni t z v Olovci, \\. K o n i g , giailuko predmestje, v Muribuiu, Anton Nedvvud „zum Alobren" in Milosrđu i š k a 1 u k a r n a v 4ir»dui, in 8. M 11 t o 1 b ti e b v Xu(;rel»u.
Kožno*hlui 4'iitiii^ki«. «'N«'ii«'ija,
hitio in stalno deluje soper tiganje, prehlad, čntniško in miiićno slabom vsako vrste. Originalna steklenica ?o kr. av. volj., za kolek m tavojbo 10 kr. vte. rmiu so (lobodu jedino direktno iz lekarne v Itužnovi »Moravska). 1.377- 8)
■^Jt^"~ Uuiiiut sko imi/.Ho /a ki Vbiiko, umi zautarano ozeblino izculi naglo in gotovo. Lonček 50 kr., k& kolok in povituk 10 kr. več.
1'iiuo se moro dobili jedino im-jio-Mciiiio iz lekuriiiao v Iti žuovi (Moravska).
izd lite Jj m urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk MNarotlue tiskarne8*.
7188