Leto LXIV Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 31. decembra 1936 štev. 298 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno Z"> Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi uL 6/111 Telefoni nrednlštvai dnevna slniba 209» — Bočna 2996, 2994 In 20*9 ček. račnn: Ljub« I jaiia ŠL 10.6*0 ia 10.34') za inseraiei Sarajevo Stv. 7%5. Zagreb itv. VMJIt« Pragn-l Ju naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefou 2993 lakaja vsak dan zjntraj, rasen ponedeljka la dneva po praznika Kaliiat Dvanajst let je že preteklo, odkar je 1. 1924 Ibn S a u nenadoma pridrvel iz notranjosti arabskih puščav, udaril na majajoče se meje male državice Hedžas, ki so jo po svetovni vojni Angleži organizirali za svojega varovanca šerita llusseina ter z lahkoto zasedel sveti mesti vesoljnega mohamedanstva Meko in Medino. Šerif Hussein je bil za Angleže dvakrat dragocen. Prvič je imel tri brhke sinove, ki so jim Angleži pripravili lepe j>restolčke po malih državicah, ki so jih ustanovili na razvalinah turškega cesarstva. Drugič pa je bil pripravljen proglasiti se za kalita mohamedancev, lo je za verskega poglavarja vseh vernikov niohamedanske veroizj>ovedi. Glede prve vrline je Angležem res tudi koristil, kajti še danes sedi na transjordanskem prestolu llusseinov sin Abdalali, na kraljevskem prestolu v Iraku pa Husseinov vnuk kralj Ghazi. Tukaj so bili računi dobri. Glede kalifata pa so se jione-srečili. Marca meseca 1924 se je hedžaški šerif Hussein proglasil za vrhovnega verskega jx)gla-varja mohamendancev, naslov, ki so ga nosili doslej carigrajski sultani, jtar mesecev jiozneje ]>a je moral že bežati pred sabljami Ibn Sauda, ki je krvoločno končal jiarmesečni o|>eretni kalifat angleškega varovančka na arabski obali Rdečega morja. ".»Kalif« llussein je razposlal po svetu še eno okrožnico, v kateri opisuje grozodejstva zmagovitega puščavskega šejka Ibn Sauda, potein pa je izginil s pozornice. Njegov tretji sin Ali je lin angleški torpedovki zbežal v luko Džedda na južni obali arabskega jx)lotoka, kjer je ustanovil novo kraljevino, ki pa je tudi ugasnila 1. 1925, ko ga je tudi iz te trdnjave prepodil Ibn Saud. Ibn Saud je postal vladar vse Arabije, Hedžas pa samo obalna pokrajina nove, mogočne arabske države. Toda z letom 1926 začenja novo j)oglavje v zgodovini mohamedanstva. Moderna Turčija, ki je ]>o ustavi brezbožna država, seveda no pride v|)o-štev, da bi nasledila od nekdanjih sultanov tudi naslov in dolžnosti vrhovnega verskega vodstva vseh mohamedancev, čeravno bi takšen naslov pomenil tudi veliko politično pridobitev. Zatorej sc je že koj 1. 1926 pojavila v glavi Ibn Sauda — brez dvoma na prigovarjanje angleških svetovalcev, ki so sc sedaj zgrnili okrog novega vladarja Arabije — misel, da bi bilo le dobro, če bi se naslov kalifa oživil in če bi bil novi nioha-medanski kalif Ibn Saud sam, mesto da bi se za to čast in za ta vpliv potegoval njegov konkurent na iraškem prestolu. Sklical je v Meki vsc-islamski kongres, na katerem se je z odposlanci iz Afrike, Azije in Evrope razgovarjal o upravi svetili mesl mohamedanstva ter si od njih tudi izrecno pustil potrditi |>ravico. da je edini priznani varuh svetili mest Meke in Medine. Uspeh tega kongresa pa je bil klavern, ker ni našel zaželje-nega odziva. Toda ta neuspeli ga ni preplašil. Uvidel je, da si mora šele ustvariti ime, ki bo med niohamedanskiin svetom zazvenelo, nakar bo morda mogoče seči jio tiari kalifov. Z železno roko je zadnjih deset let organiziral svojo državo, jo utrdil in ji dal velik ugled med islamom. Njegovo ime ima legendaren zvok. Danes vsak lnohamedanec s ponosom izgovarja ime Ibn Sauda. Torej je prišel čas, da jionovi svoj jioskus in s kalifskim naslovom stopi na vodilno mesto mo-haniedanskih držav. Edini nasprotnik, ki se bi ga bilo treba bati, bi bil egiptski kralj, in ravno z Egiptom jo bil Ibn Saud dolga leta v sovražnem razmerju. Po stari navadi so Arabci iz Egipta smeli vsako loto s posebnim vojaškim spremstvom poslati v Meko dragoceno preprogo, s katero sc je pokril sveli kamen takoimenovani Kaaba. Ko so 1. 1926 egiptski vojaki prinesli preprogo in sc je razvila svečana procesija po ulicah Meke, so naenkrat pridrveli Ibn Saudovi vojaki in vse razgnali, nekaj vojakov pa celo umorili. Tako jc nastal s|>or, ]vi se je iz čisto verskega razvil v političnega, ker Ibn Saud ni hotel izreči nobene opravičbe, češ, da on pokolja ni povzročil. Med Egiptom in Arabijo ko bili prekinjeni vsi odnošaji. S|>or jc trajal deset polnih let in je bil za razmah Ibn Snudove popularnosti po Afriki edina velika ovira. Lotos pa se je arabski vladar le opogumil in jioslal v Kairo svoje zastopnike, da stvar razčistijo. Egipt se je spočetka držal bolj osomo. pogajanja sc niso prav nič razvijala in šele pred par tedni je prišel v Kairo sam arabski zunanji minister Faud Hej Hamza ler prinesel prve predloge egiptskemu ministrskemu predsedniku Nalias paši. Tokrat so bila pogajanja zelo kratka in uspešna. Dne 20. novembra je bila podpisana pogodba, s katero je Ml poravnan deset let trajajoči verski sjior in sla stopili obe »sosedni sestrski arabski državi« v prijateljske od noša je prisrčnega sodelovanja. Egipt, ki je svoje dni mnogo denarno prispeval za vdrževanje svetili krajev Meke in Medine. n je podporo po 1. 1026 ukinil, jo bo odslej zopet rodno dostavljal. Egiptski vojaki pa bodo zopet vsako lclo kot prej, prinašali sveto preprogo, darilo cui piske države in tamošnjegn arabskega prebivalstva, v Meko in jo tam po starih običajih z Prijateljski pakt z Bolgarijo Izčrpna poročila francoskih listov o tem važnem dogodku Priznanja knezu - namestniku in dr. Stojadinovičevi vladi Pariz, 30. decembra. AA. »Ere Nouvelle« prinaša članek, v katerem pravi, da prihaja iz Rešice pomembna vest, vest, ki napoveduje veliko spremembo na Balkanu. Gre namreč za bližajoči se podpis dogovora med Bolgarijo in Jugoslavijo, ker ne ovira sporazuma med predsednikoma dr. Stojadinovičem in Kjoseivano-vim nobena ne notranja ne zunanja ovira. Obe pogodbeni stranki sta prepričani o koristi, ki jo bosta imeli od dogovora, ki bo napravil črto pod dosedanje nasprotstvo, ki je bilo vzrok tolikšnim neredom na Balkanu, Skorajšnji podpis tega dogovora ne bo zadel ob zapreke ne v Bukarešti ne pri drugih članicah balkanskega dogovora; ta dogovor se zdi, da je dobil tudi odobritev Pariza in da mu bo v kratkem sledil pristop Bolgarije balkanskemu paktu. Očitno je, da Bolgarij a z a p u š č a o s a m-1 j e n o s t, ki jo je vanjo obsojala njena politika neizpolnjenih zahtev, in da se položaj Jugoslavije znatno okrepi s tem, ker ne bo več imela za seboj sovražne Bolgarije, kakor je to bilo še pred kratkim pri podpisu sanštelanskega dogovora. Vsi neredi na Balkanu, boji med brati, ki se je za njimi skrivalo tekmovanje velesil, in ki je obrodilo svetovno vojno, so imeli svoj izvir v razdoru med obema jugoslovanskima narodoma in v strahu pred njunim zedinjenjem, v strahu, da ne bi dobil ta element premoč na polotoku. Naposled so Bol-gri sami imeli vzrok, da so bili zoper zbližanje, ki bi moglo pomeniti priznanje teritorialnega statusa quo. Doseženi dogovor odpira zares novo možnost notranjega napredka z ustvaritvijo novih trgovskih izhodišč in z večjo možnostjo kredita na zunanjih tržiščih. To je obenem tudi konsolidacija miru v tem delu Evrope, konsolidacija, zaradi katere je prišlo do ustanovitve balkanskega bloka in nov uspeh politike pomiritve, ki jo je uvedel pokojni kralj Aleksander na svojem potovanju po Balkanu. Dr. Sto-jadinoviču gre zasluga, da je to potovanje napravil plodonosno, kar nc bi bilo mogoče brez širokega pojmovanja g. Kjoseivanova, ki je povsod, kjer je bil, zlasti v Belgradu, preden je postal predsednik vlade, zmerom dal dokaz kar največje razumnosti in realnih sposobnosti državnikovih. V načrtu je bila tudi Turčija List »La Rčpublique« prinaša pa tole brzojavko Havasove agencije iz Sofije: Od zadnjega potovanja dr. Stojadinoviča po Bolgarski se širijo glasovi o morebitni sklenitvi pakta o prijateljstvu in nenapadanju med Bolgarijo in Jugoslavijo. Obisk predsednika jugoslovanske vlade v Kričimu, kjer se je po obisku v Ankari sestal s kraljem Borisom, je prvi dal povod za domneve o sklenitvi takšnega pakta med Bolgarijo, Jugoslavijo in Turčijo. Uradni bolgarski krogi so zdaj na vprašanje Havasove-ga zastopnika zavrnili to možnost in poudarili, da so se razgovori med jugoslovanskim in bolgarskim zarja m © na nove »$lo-venceve« telefonske števčlke »Slovenec« ima odslej naslednje telefonske številke: 29-92 211-113 29-91 29-95 29-98 Številko 20-511 smo ukinili! Nn, vsako Izmed gornjih Številk su bo oglasila hISna centrala, nakar povejte Ime onega, s katerim želite govoriti. Prosimo Vas, ila črtate v svojem telotonskein Imeniku »Slovončevo« Številko 20-D0. državnikom nanašali v glavnem na vprašanje, ti-čoča se obeh držav. Res je pa, da je glavno vprašanje, ki so o njem razpravljali, bilo tisto, ki se je nanašalo na sklenitev pakta prijateljstva in nena-padanja, ki naj bi kar najkonkretneje dodelal zbližanje med obema državma. Verjetno je, da se formula ne bo razlikovala od tiste, ki jo je navedla bolgarska vlada v svojem predlogu vsem svojim sosedam pri sklepanju balkanskega pakta. Bolgarski krogi sicer ne demantirajo te možnosti, le skrajno rezervirane se kažejo. Ta zapetost je pa razumljiva, in se zdi, da je pobuda zdaj v rokah jugoslovanske vlade, ki ima obzirno voditi razgovore s podpisnicami balkanskega pakta, da dobi njihov pristanek. List »Republique« prinaša pod naslovom »Sprememba na Balkanu« daljši članek svojega diplomatskega dopisnika, v katerem pravi med drugim: „PoHliha miru kneza-namestnika4* Jugoslovanska vlada je obvestila svoje zaveznice v Balkanski zvezi, da se pogaja za sklenitev neposrednega dogovora z Bolgarijo. Ta dogodek je važen. Važen je najprej za Jugoslavijo, ki s tem okrepi politiko pomiritve, ki jo vodi od svojega prihoda na državno krmilo. N j. k r. Vis. knez n a m e s t ni k. Odkar je on na vladi, je znatno popravil politično razmerje svoje domovine najprej z I ta 1 i j o, nato pa z Madžarsko. Če doda k temu še Bolgarijo, sme biti knez Pavle ponosen, da je sklenil mir z vsemi svojimi sosed i. Če ustvari nadalje še notranji mir z ureditvijo hrvatskega vprašanja, bo napravil veliko delo in znatno okrepil svojo državo. Ta stvar je tudi še splošne važnosti, ker utegne pomeniti pomemben preobrat v položaju na Balkanu. Nato navaja poročevalec lista zgodovino Balkanskega pakta in razloge, zaradi katerih Bolgarija ni hotela doslej pristopiti k temu paktu, ter omenja njene zahteve nasproti sosedama Jugoslaviji in Romuniji. Dogovor, ki se zdaj kuje med Bolgarijo in Jugoslavijo, utegne napraviti konec bolezenskemu stanju in dokončati pomiritev v enem izmed najbolj razburkanih delov Evrope. Surovine ali — Španijo Nemški pogoji, da se umakne iz Španije Berlin, 30. dec. b. Nemški državni kancler Hitler se je snoči vrnil iz Berchtesgadena v Berlin ter se je udeležil danes pogreba nemškega generala von Seeckla. Popoldne jo bila napovedana konferenca pri Hitlerju, ki so se je udeležili zunanji minister von Neurath, predsednik Reichs-banke dr. Schacht, maršal von Blomberg in general Goring. Po informacijah z Londona je bila britanska vlada obveščena, tla bi bila Nemčija pripravljena na rešitev španskega vprašanja tako, da bi se ta problem rešil mednarodnim potoni iu da bo povezan s problemom s i r o v i n iz kolonij zn Nemčijo. Zaradi lega španskega vprašanja ne bo mogoče rešiti brez realnih pogojev in niti Anglija, niti Francija ne bosta mogli spremeniti nemškega stališča. V Španiji se ne sme ustanoviti boljševiški režim Rim, 30. decembra, c. Zunanji minister grof Ciano je že snoči sprejel nemškega veleposlanika von Hassela in pa portugalskega veleposlanika v Rimu. Z obema se je pogovarjal o vsebini nemškega in italijanskega odgovora na noto francoske in angleške vlade glede pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Na tem snočnjem sestanku je bilo sklenjeno že naslednje: Italija se bo v tem vprašanju točno držala sporazuma, ki je bil glede Španije dosežen meseca novembra v Berlinu, ko je bil tam grof Ciano. Torej Italija v pogajanjih z angleško vlado za sporazum v Sredozemskem morju ni prav nič spremenila svojega stališča glede problemov v Španiji. Dopoldne je bil pa pri Cianu zopet von Hassel in baje sta oba že sestavila besedilo skupnega odgovora nemške in italijanske vlade na nolo Francije in Anglije V tem odgovoru bi obe velesili pristali na to, da se s kontrolo prepreči potovanje prostovoljcev v Španijo. Ker pa so zadnji čas rdeči prostovoljci znatno zboljšali položaj madridske vlade, mora imeti dogovor o prostovoljcih retroaktivno moč, to se pravi, da bi se iz Španije morali vrniti prostovoljci, ki so že tam. Glavna točka nemško-italijanskega dogovora pa bi bila, da se v Špani ijne sme ustaliti boljševiški režim. Velesile bi sc morale izjaviti, da takega režima nc bi dopustile. V Berlinu smatrajo, da jc napočil za Nemčijo ugoden trenutek, da |kivc vse svojo končne zahtevo. Če se tem zahtevam ugodi, sc bo velikimi slovesnostmi |>olagali na Kaabo. Preprogo bodo v pristanišču Džeddi sprejemali uradni zastopniki Ibn Snudove vlade in jo pod varstvom Ibn Saudovc vojske prenesli v Meko, kjer bo egiptska delegacija gost kralja Ibn Sauda in arabskega narodh. Toda mnogo bolj kot verski je važen politični sporazum, ki ga jc* dosegel arabski vladar, ker si je sedaj odprl možnost za zelo lesno |>olitično zbližanje, ki je sploh predpogoj za vsako nolra-njearabsko zbiranje, odnosno za pravo, vse arabske države obsegajoči) zvezo, o kaleri sanjajo voditelji arabskih plemen, raztreseni |>o raznih državah. Za Ibn Sauda pa je ta sporazum morda tisti usodni korak, ki ga je j>red desetimi leti zgrešil, ko je segal po kalifski časti in oblasti, ki se ji je sedaj pa tako zeio približal. Kajti ludi s svojima nekdanjima nasprotnikoma v Transjor-tlaniji in v Iraku se je že pred dvomi leti spo-prijaznil in si tako ustvaiil resno podlago zn iz-jiolnitev svoje življenjske želje. Iraški kralj in trunsjordanski emir sta Ibn Saudu ludi izrazila svoje veselje nad spravo z Egiptom, ki bo "»omogočila. dti se bodo vsi Arabci lahko bratsko zbirali okrog skupnega svetišča, ki je ludi prestolica Vašega Veličanstva — kot st- glasi pismo kralja Gazija iz Bagdada. A tudi islamski svfct je zadovoljen in je Ibn Saud od verskih predstavnikov dobil laskavo priznanje Zdi se torej, da se bliža trenutek, ko bo moliamedanski svet zopet dobil svojega kalifa in da jc edini kandidat za to mesto Ibn Saud. Politične posledice lega dogodka bodo ne-d ogledne. Nemčija proglasila za zadovoljno državo, kakor jo to storila Italija po zasedbi Abesinije. O oprostitvi parnika »Palos« krožijo nasprotujoče si vesli. Po poročilu iz španskih nacionalističnih krogov je poveljnik križarke »Konigsberg« poslal baskijski vladi ultimat, da mora ladjo brezpogojno v 24 urah izpustiti. Po drugi strani pa je baskijska vlada vztrajala pri svojem sklepu, ker smatra, da gre za kršitev mednarodnega prava. 1'arnik »Palo6« je vendarle v določenem času zapustil Bilbao. Spremljala ga je križarka »Konigsberg«. Hinavski odgovor sovjetske Rusije Pariz. 30. doc. b. «Echo de Parlsr objavlja podrobnosti o sovjetskem odgovoru, ki je prispel včeraj v Pariz in London. Sovjeti v svoji noti najprej opozarjajo na veliko nevarnost, ki Iti mogla nastati zaradi tega, ker posamezne države pošiljajo v Španijo prostovoljce. Sovjeti posebno povdarjajo v svoji noti, da je Nemčija poslala dve svoji diviziji na pomoč generalu Francu. Kljub vsemu temu pa je sovjetska vlada pripravljena v cilju ohranitve iniru sprejeli angleško-Irancoski predlog pod pogojem, tla to storijo tudi ostale države in da se osnuje strogi kontrolni sistem. Diplomatski predstavniki inlercsiranili vlad v Španiji naj hi dobili takoj nalog, tla nemudoma uradno obvestijo svoje vlade ii prihodu inozemskih vojakov in dobrovoljcev, inleresirane vlade pa se morajo obvezati, tla bodo sprejeta poročila takoj objavile. Končno povdarjn sovjetska vlada v svoji noti, tla mora sporazum o poostreni kontroli stopiti v najkrajšem času v veljavo. Peti! Parisien» komentira sovjetsko noto takole: Zelo dobro je, da jo sovjetska Rusija odgovorila kot prva ugodno nu anglcško-Iraucoski predlog, saj je bila ludi sovjetska Rusija prva, ki jo dala slab pri mer l judske pomoči za špansko rdečo vlado. Razen tega je povzročila v mednarodnih krogih bojazen, da namerava osnovali neke vrste sovjetski režim v Španiji. Zaradi lega je bilo potrebno, da sovjetska Rusija očisti svojo vest in izbriše neugoden vlis, ki ga je napravila s svojim prejšnjim početjem. Horthy v Berlin Budimpešta, 'JO. decembra. AA. (Štefani) Nemški poslanik na Dunaju von Papen, ki je bil nekaj dni gost na lovu madjarekega kraljevega namestnika llorthyja, jc odpotoval iz Budimpešte. Čeprav je bilo prebivanje 1'apena na Madjarskeem neuradno, pravijo, da se je sestal z inadjarskim zunanjim ini-niltrom Kanvo in z notranjim ministrom Kczmom, ki se je nedavno lega vrnil z uradnega obiska v Berlinu. V tukajšnjih diplomatskih krogih poudarjajo, da se je nemški jioslanik pri ti priliki razgovarjal z madjarskimi ministri o vprašanjih obeh držav .zanimal sc je pa tudi za nem!ke manjšine na Madjarskem. Govorili so tudi o morebitnem potovanju Hortlija v Nemčijo. Zmede v Kita'u sanghaj, 3(1. dec. AA. (Havas) Iz. nnnkinšklll krogov |>oročajo, da jc maršal Čankajš* sklenil odstopiti. Čeprav centralni izvršni odbor la njegov sklep odklanja. Čankajšek smatra, dn je >kol vodju t naroda- odgovoren za zaroto maršala Čansueljana. KoHko Din plačaš za ... Belgrad, TO. decembra. AA. Finančni minister je i/dal odlok, da veljajo od I. do 31. januarja 1037 lile tečaji, po katerih se bodo v svrho pravilnega izterjavanja pristojbin po taksnem zakonu in določevanju prejemkov plačil preračunavala vrednost dinarja pri vseh listinah, ki se glase na zlato ali ua tujo valuto: I napoleondor 303 din, I zlata turška lira 344 din, I angleški funt 230 din, 1 ameriški dolar 43.20 din, I kanadski dolar 42.00 din, I nemška marka 14.50 din, I zlot S. 15 din. I šiling 8.30 din, I belga 7.30 din, 1 pen g 8.80 din, 1 braziljki milreis 2.45 din, 1 egipčanski tunt 217 din, I urugvajski pesos 22 din, I argentinski pesos 13 din, I turška papirnata lira 34.2.5 din, It«) albanskih frankov 1300 din, 100 francoskih frankov 202.30 din. 100 švicarskih frankov 1000 din, 100 italijanskih lir 227.m) din, 100 holandskih goldinarjev 21103 din, 100 bolgarskih levov 40.."0 din, 100 romunskih lejev 32.30 din,. 100 danskih kron 1)17.50 din, 100 švedskih kron 1004 din, 100 norveških kron 1000.50 din, 100 |>ezet 260 din, 100 drahem 40 din, 100 češkoslovaških kron 152.50 din, 100 finskih mark 5)3.65 dtn, 100 letonskih lat 780 din. Ti tečaji vsebujejo tudi premijo in se imajo upoštevati v tehle primerih: pri sprejemu suhega zlata, najioleondorjev in zlatih turških lir pri državnih blagajnah, pri plačilu davka in drugih državnih dohodkih; pri plačilu pristaniških pristojbin, o čemer bo davčni oddelek izdal potrebna navodila, in pri preračunavanju tečajev za angažiranje in izdatke po proračunu za leto 1930-37 pri vseh državnih izplačilih v tujem denarju, pri sprejemanju obveznic, naših povojnih državnih zunanjih IKjsojil v kavcijo (7% Hlair. 7% Državne hipoteka rne banke, izdanih v Ne\vyorku za preračunavanje dolarja in dinarja). 1936 - zunanjepolitično Evropa bolna - dragi kontinenti vstajajo Če napravimo zunanjepolitični zaključek preteklega leta 1936, to se pravi, če hočemo ugotoviti koliko se je po skupnih prizadevanjih držav in narodov mednarodno sožitje izboljšalo ali poslabšalo, bomo morali pod leto 1936 zapisati občuten primanjkljaj. Lani ob islem času smo bili le za las oddaljeni od bojnih zapletljajev v Evropi — kajti še vedno je Evropa središče mednarodnega sožitja in odločilen kontinent v življenju človeštva — letos imamo vtis, da smo katastrofi še bližje. Neposreden povod za naš lanski strah je bil bojni metež, ki je nastal daleč izven Evrope. a ki je grozil, da bo sprostil vso med evropskimi narodi nabrano mržnjo. Letos imamo takšen neposreden povod v naši evropski sredini sami v Španiji in ker mednarodna mržnja od lani do letos ni odjenjala, se zdi strah pred usodnim udarom še bolj upravičen. Tudi če primerjamo lan-ske in letošnje številke o oboroženih silah, s katerimi posameznimi narodi razpolagaio na suhem, v zraku in na morju, če primerjamo denarne žrtve, ki jih doprinašajo za nadaljna oboroževanja, čc pretehtamo vso to reko zavisti in sovraštva, ki «c pretaka od države do države, bomo rekli, da pomeni leto 1936 usodepoln korak naprej do tiste točke, ko postane eksplozija neizbežna, ker je prekoračena odporna moč Ustih človeških sil, na katerih je zgrajena mednarodna skupnost. S tega osnovnega vidika bi se dala svetovno zgodovina preteklega leta 1936 na kratko obeležiti z naslednjo sliko: Medtem ko 6e središče mednarodnega življenja, to je Evropa, nahaja v raz-su-lu, tako v idejnem kakor v materialnem, med tem ko se v Evropi pod naslovom fašizma z desne in komunizma z leve strani podira stari red, ki mu je udarila pečat liberalna doba, a mu proti brezbožnemu fašizmu in brezbožnemu komunizmu ni ziiala dati nebene odporne sile. ker ie bila sama brez Boga. medtem ko se Evropa, iz katere z veliko brzino izginjajo pravne osnove sožitja in se v njej uveljavljajo barbarska načela »pTava pesti«, medlem ko se Evropa izčrpava in samo sebe iz-etraduje, samo, da bi se mogla vsestransko oborožiti proti sovražnikom, ki žive v njenih lastnih mejah, so se na drugih kontingentih, lako v Afriki, Aziji in Ameriki razvijali dogodki, ki so za dolgo dobo spremenili obličje zgodovine. To sliko sedaj razčlenimo. V Evropi smo se skozi vse leto gibali v samih pakt'h in protipaktih. Evropska diplomacija se je izživljala v ralinirani politični strategiji, da je proti blokom držav, ki so se pojavljali, postavljala nove bloke, proli zvezam, ki so se sklepale, organizirala nove zveze, proli frontam, ki so se rodile, takoj izkopala nove prolifronte. Leto 1936 se je rodilo v znamenju velikega francosko-italijan-skega prijateljstva, ki pa je imelo za posledico, da se je Anglija užaljeno potegnila nazaj od Francije ter si skušala med balkanskimi državami ustvariti svoja prijateljska opirališča. istočasno pa vsaj navidezno naglašiti svoje simpatije do Nemčije. V to trenie je treščila marca meseca nemška bomba, ko je Hitlerjeva vlada odp°vedala zadnje paragrafe versajske mirovne pogodbe in se je na renski meji pokazala strnjena jeklena črta sivo bleščečih bajonetov. Posledica je bila zbiranje novih front. Francija se je odluščila od Italije ter šla za hrbet Nemčije iskati trdnejših jamstev za svojo varnost. Prišel je pakt s sovjetsko Rusijo, pakt med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo ter poskusi, da se v to Ironto vpreže celotna Mala zveza. Sovjetska Rusija pa je iskala opor v Španiji, da z juga pod-p -e .svojo francosko zaveznico, ter na Balkanu, da ponagaja balkanskim državam, ki niso marale v zvezni sislem skupno z Rusijo. Proti tej francosko-snvjetski fronti se je začela zbirati takoj druga. Nemčija ie začela iskati zaveznic in se je z veliko silo zagnala v Podonavje ter dalje proti jugovzhodu. da prepreči, da bi se obroč okrog nje ne sklenil, toda istočasno je začela navezovati prijateljske stike z Japonsko za hrbtom sovjetske Rusije. da bi tako razbremenila svoje evropske meje, a obremenila sovjetske. V te kombinacije, ki jih označuje sprava med Avstrijo in Nemčijo ter razni poskusi nemškega prodirania med države Male zveze, pa ie naenkrat udarila Italija, ki se ie zma- goslavno vrnila iz Afrike ter mogočno poudarila svojo pripadnost k srednji Evropi s celo vrsto konferenc s svojima srednjeevropskima zaveznicama Avstrijo in Madjarsko, medtem ko so države Male zveze tudi parkrat slovesno manifestirale svojo sklenjenost pTOti razdiralnim poskusom iz Berlina in iz Moskve. Sestanek vladarjev v Budimpešti junija meseca in konferenca v Bratislavi avgusta meseca, spadata v to vrsto dogodkov. Potem pride nov preokret. Italija hoče od evropskih držav izsiliti priznanje njenega imperija. Najboljša metoda je dandanes grožnja. Francijo in Anglijo je treba preplašiti z italijansko-nemško zvezo, države Male zveze pa razdvojiti s prijateljskimi ponudbami. To je dosegel milanski govor Mussolinija in vse, kar mu je na diplomatičnem polju sledilo: italijansko-nemško osišče evropske politike, porazdelitev interesov v Podonavju, skupna politika v državljanski vojni v Španiji, skupen nastop proti komunizmu, prijateljska ponudba Jugoslaviji. Vse stare fronte so se zopet podrle. Treba je bilo postaviti nove. Angliji sodelovanje med Italijo in Nemčijo ni všeč in je pripravljena pogajati se o Sredozemlju. Franciji ravno tako ne. Pariška vlada išče znova sporazuma z Italijo, ali istočasno si nriveže nase Poljsko z milijardnim posojilom ter Romunijo s podobnimi ugodnostmi. Francija in Anglija se druga drugi zopet približujeta in skup- ki jo bo usposobilo, da tudi vodilno posega v usodo Evrope. — Velikanske spremembe so se zgodile tudi v Aziji, kjer je slabost izkoristila Japonska in si po svoje zgradila svoj novi imperij na nekdanjih kitajskih tleh. Brez odpora je potisnila svoje meje daleč onstran obronkov njene Mandžurije v notranjo Mongolijo ter čez vekoviti kitajski zid v rodovitne in bogato obljudene province oh rumeni reki Jancekjan. Svoj vpliv ie razširila tudi globoko v kraje, ki stoje imenoma šc pod kitajsko vlado, ker je iz njih tako rekoč iztrebila vse evropske vplive, tako, da ni več daleč dan, ko bo lahko z uspehom uveljavila svoj sen, da naj na področju Azije odločujejo samo azijski narodi. A tudi sovjetska Rusija je razbolelost Evrope izkoristila, da se je polastila dveh velikanskih pokrajin, ki segajo v osrčje Kitaja do onstran puščave Gobi in do obrečja svetih rek Indusa in Brama-pure. Leto 1936 je Azijo preoblikovalo. Nastali so novi imperiji, ki bodo odslej soodločali pri zgodovini azijskega kontinenta, a ki bodo zaradi svojega bogastva tudi kmalu vodilno soodločali pri zgodovini sveta, kjer bo Evropa polagoma padla 6 svojega prvenstvenega mesta na drugovrstno. — Tudi ameriški kontinent ni bil len. Spričo evropskih trenj in neprestane nevarnosti, da ne pride do novih pokoljev med evropskimi državami, se je ameriških držav polastila želja, da beže proč od nevarnosti. Sto let je že stara zgodovina svobodne Amerike. Sto let ie staro tudi nieno hrepenenie. da se strne v svojo lastno ameriško skupnost, ki bi znala odbijati od sebe strup evropske kulture potem, ko se ie navžila in si osvojila njen blagoslov. V gospodarskem oziru so za samobitno ameriško skupnost dani vsi predpogoji, saj je skoraj polovico vsega svetovnega bogastva skritega na ameriških ozemljih. Kulturno so si ameriški narodi blizu, saj vstaja pri vseh novo, sveže krščansko življenje in se zdi, kot da bi krščanstvo desetero-krat pridobilo na ameriškem kontinentu, kar v brezbožnih sunkih izgublja v Evropi. Vseamerišk' kongres, ki se je ravnokar končal v Buenos Airesu in ki je slovesno poglasil Boga in vero v njega kot osnovo za pravo rast demokratičnega življenja, je dokaz za to. da ob bolni Evropi vstaja ameriški kontinent, da soodločuje in morda enkrat celo vodi usodo človeštva. Takšna je bilanca leta 1936. Slabotna, boleh-na, brezciljna Evropa, ki je dolga tisočletja vodila človeštvo. Okrog nje pa vstajajo k novim življenjem drugi kontinenti. Ko je razpadel rimski imperij, so bili na licu mesta že novi narodi ki so prevzeli, kar ie bilo dobrega v rimskem cesarstvu. Ko se razkraja Evropa, se pojavljajo takoj drugi kontinenti, da prevzamejo njeno zapuščino. Prihodnje leto bo odločilo, če bo nakazani razvoj končnoveljaven. S krizo prenasičeni stopamo v njega, a še vedno z nado v srcu, da bodo plemenite sile naše kulture dobile premoč, vrnile Evropi njeno duhovno zdravje in io tako usposobile, da — sicer ne več sama — z drugimi kontinenti vred in skupno ž njimi širi kulturo duha, kajti le ta bo zajamčila človeštvu mednarodno sožitje, ki bo vredno človeka — bitja božjega. Poljska ho pomagata Češkoslovaški Protiusluga za francosko 3 mllijardno posojilo Pariz, 30. decembra, b. Tekom snočnje seje francoske zbornice je zunanji minister De I bos izjavil, da je poljska vlada obljubila, da bo pomagala Češkoslovaški v slučaju, če bo brez izzivanja napadena od Nemčije. Delbos je dejal, da je to jamstvo doseženo s posojilom Francije Poljski v znesku 1,350,000.000 frankov. Od omenjenega zneska dobi Poljska takoj izplačanih 405 milijonov frankov, ostalih 945 milijonov pa je določenih za gradnjo francosko-poljske železnice. S tem posojilom so dosežene tri važne točke za svetovni mir: L Poljska jamči, da bo pomagala češkoslovaški v slučaju, če jo brez njene krivde napade Nemčija. 2. Okrepitev odnosov med Poljsko in Francijo. 3. Francoski odgovor na poskus Nemčije, da oslabi zvestobo francoskih zaveznikov. nost nujne politike sc pokaže nepričakovano hitro v Španiji, kjer Nemčija naenkrat doživi, da se proti njej dviga skupna fronta zapadnih velesil in da se je celo Italija, pomirjena s sredozemskim sporazumom in z ugodnimi izgledi na Balkanu, odmaknila od Nemčije, ki ie zopet osamljena in premišljuje o novi bombi, ki jo bo zagnala v Evropo in jo zopet prisilila, da bi reorganizirala svoje politične fronie. Zgodovina 1. 1936 je za Evropo torej zgodovina neprestanih konferenc, paktov in protipaktov, ki drug drugemu sledijo brez pravega smotra in so podobni le kretnjam preganjane živali, ki se brani samo še od minute do minute, ker je izgubila izpred oči cilj svoje rešilve. Toda medtem, ko se Evropa zvija v svojih krčih, so se drugi kontinenti hitro spreminjali in preosnavljali. Tako je v Afriki izginila ena najstarejših držav v zgodovini človeštva in se je nad njo razprostrla zastava italijanskega imperija. Vzhodna Afrika je na najvažnejši točki, tam, kjer se približuje Aziji, od katere jo loči samo najvažnejša pol sveta, to je pomorska cesta iz Sredozemlja v Indijo, padla pod italijansko oblast. Italija je dobila v svoje roke izvire Nila, ki napaja angleški Sudan in Egipt, približala je svoje afriške posesti v Libiji in v Abesiniji tako, da se ne bo mogla izogniti skušnjavi, da jih enkrat ne združi čez angleški Sudan. Italijanski imperij v Afriki je ena največjih postavk v sodobni zgodovini, ker bo v bodočnosti vodilno oblikoval usodo Afrike, Italiji v Evropi pa dal temelje blagostanja, Francovi uspehi Veliki Salamanca, 30. decembra, b. Včeraj so nacionalistična letala izvršila hudo letalsko bombardiranje Santanderja. Močna eskadra nacionalističnih letal se je pojavila nad mestom ter spustila ogromno število bomb na strategično važne postojanke. V mestu ie zavladal« strahovita panika, kjer ljudstvo že 'dolgo ni doživelo tako peklenskega ognja. Po zanesljivih informacijah se je ponovno pričelo delali na to, da se mesto izroči nacionalistom brez brva ter je bil poslan v Valencijo poseben kurir, ki nai izposluie dovoljenje vlade v Valenciji. Po vesteh iz Valencije je ministrski predsednik I.argo Cabalero včeraj sprejel časnikarje ter jim dal izjavo o stanju meščanske vojne Largo Cabalero je poudaril, da bo vojna trajala še nekaj časa, ne mere pa reči do kdaj. Na vprašanje nekega časnikarja, kakšen bo v Španiji režim po vojni, je Cabdero odgovoril, da dvomi, da bi moglo v ♦paniji priti do komunističnega re.imn ali do diktature anarhizma. Nova Španija bo demokratska, kar ie edini cilj sedanie vlade. Iz Kartagene in Ciudad Reala se čuje, da so anarhist' tamkaj odljčno protestirali proti sovje-tizaciji rudnikov. Anarhisti trdijo, da pomeni so-vjetizacija rudnikov poslabšanje pogojev, ki jih je nudil kapitalizem Delavci se mnogo bolj izrabljajo in slabše plačujejo kot poprej Razen tega jc uvedena takšna disciplina v rudnikih kot je še ni bilo nikdar. Anarhisti so zahtevali po svojih voditeljih konferenco vseh strankinih voditeljev z madridsko vlado, da se prouči položaj, ki je nastal v pokrajini fordobi, kier so nacionalisti zadnje dni zobeležili velike uspehe, ker so zavzeli ogromna področja. Za kraje, ki so bili do sedaj pod madridsko vlado, je ta uspeh nacionalistov tem težji, kajti nacionalistom so padle v roke velike količine mnslinovega olja, ki ga je v tej pokrajini največ. Anarhisti zahtevajo da sc takoj izvedejo močne operacije v tej pokrajini, da se uničijo uspehi nacionalnih sil, čeprav za ceno Madrida, ker obramba teija mesta itak nima smisla ?ato na' bi se del vojakov, ki branijo Madiid. vrgel proti Cordohi, da potisne belc čete na?ni Nadvojvoda Friderik umri Budimpešta, 30. decembra. AA. (DNB) Davi je umrl ua svojem posestvu nadvojvoda Friderik. Zbolel je na pljučnici. Včeraj so njegovi zdravniki spročili, da je |iojx)lnonin ozdravel. Zdi se torej, da ni podlegel pljučnici, temveč paralizi srca. Nadvojvoda Friderik se je rodil leta 1S56 na po«estvu Zelovicah na Moravskem kot sin nadvojvode Karla Ferdinanda. Leta 1804 je dobil čin fekl-caigmojstra, topniškega generala in je |x>stal poveljnik arinadnega zbora. Leta 1010 je postal armadni inšpektor, julija 1014 pa glavni armadni inšpektor. Kot tak je v začetku svetovne vojne postal vrhovni jiovcljnik avstro-ogrske vojske. Decembra 1014 je dobil čin maršala. Februarja 1017 ga je cesar Karel odstavil. Smučarske tekme v Chamon'xu Pariz. .30. dec. AA. (DNB) Svoje sodelovanje pri svetovnem smučarskem prvenstvu, ki bo v Chanionixii, so doslej prijavile Jugoslavija, Avstrija, Finska, Velika Britanija. Italija, Norveška, Švica in Francija. Pričakujejo prijave Nemčije. Švedske, Češkoslovaške, Nizozemske, Poljske in Madžarske. 5ofn?rtfi na zasebnih šolah Belgrad, 30 dccembra. AA. Na vprašanje, ali je treba v zasebnih šolah plačati šolnino, daje davčni oddelek finančnega ministrstva tole pojasnilo: Tarilna št. 318 a taksne tarife odreja pobiranje šolnine za obisk vseh državnih šol. Iz tega jasno sledi, da za obisk zasebnih šol ne glede na to. ali imajo pravico javnosti ali nc, ni treba plačati državne šolnine po navedeni tarifni številki. Osebne vesti Belgrad. 30. dec. ni. Postavljen je za suplenta verouka na drž. realni gimnaziji v Kranju Pavel S 1 a p n r, honorarni voroučilelj iste šole. Belgrad 30. der. m. Nepričakovano umrli ravnatelj Fran Novak je bil odlikovan z redom sv. Save III stopnje. Žal mu ni hilo usojeno, da hi se bil tegn odlikovanja za svoje Velike zasluge veselil. A veselili se bodo lepa priznanja njegovi neštevilni prijatelji. Belgrad. 30 dec m. Na novega letn dan bo opoldne govoril nn belgrajski rndiopostaji notrn-nii minister dr. Anion Korošec. Njegov govor bodo prenašale vse jugoslovanske rndiopostaje. Rim, 30. decembra, c. Sporazum med Anglijo in Italijo bi naj bi! objavljen dne 3, ali pa 4. januarja 1937. Domači odmevi Grdo pisanje o svetem večera Samo po sebi je razumljivo, dn ja pred prazniki tudi »Jutro« izšlo z božično prilogo. Njegovi nazori glede praznikov so sicur znani, vemo, da vse, kar je cerkvenegn in verskega, bolj jioslraiii gleda in da si na la račun privošči inursikako pikro, nismo pa pričakovali, da hi ludi svetemu večeru skušalo vzeti njegov čar in lepoto. Pa je na »robu božičnega Jutra« objavilo neko čudno skrpucalo, ki hoče biti pesem, in ki na sveti večer navezuje neko zgodbo, ki je proslaška po obliki in vsebini. Opisuje neko deklo — ime ji je seveda Marija — »iz Temnice prišla je iHiii v mesto, dn 1k> dekla*, in njenegu moškega — ime mu je seveda Jožef — »za tesarja se je učil, zna eno nli drugof. Ta dva, »ona neskončno srečna, da jo fant je zbegal ...«, so. ua sveti večer znajdeta '-»nekje v Zeleni jami v beraški staji/, kjer »naenkrat drobno detece za joče, mož pa prevzet: ,Marija, o Marija!' —« Tako umazanega poniževanj« najbolj ljudskih praznikov Slovenci nekdaj nismo poznali. Tu je konec vsake politike, lu gre z« nekaj drugega. Ali naj take vzorce smatramo zn začetek hrez-božniškega boja, ali pa za zadnje vzdihe »farške gonje«'? Značilno pa je, v katerih lislih nerodovitni pesniki odlagajo svoje bolne izdelke, ki ne morejo imeti drugega namena kakor da ubijejo lepo misel, ki se ob takih praznikih vzbudi slehernemu človeku. Tak način pisanja ni niti katoliški. niti slovenski, slovensko pojmovanje svetega večera je vse drugačno, zato naj »Jutro« ne vpije, kadar mu bomo rekli, da slovenske tradicije ne spoštuje. Res je sveti večer velik praznik, toda kdor o njem ne ve povedali nič lepega, naj o njem molči, ob takem pisanju pa naj se zaveda, da izziva. Ljudstvo ne bo pustilo, da bi mu vsak peresar smel lakole mimogrede j)oniževnti najlepše spomine, ki so sveti skozi vse rodove. >Jutro : pa si je »na robu : dalo izpričevalo, ki potrjuje vse, kar smo kdaj o njem rekli. Prepričani smo, da nikdar ne I>o skušalo to lastno izpričevalo utajiti. Konec centralizma - po sedanji ustavi Na naš torkov uvodnik o nameravani »zimski jx)inoči in njeni centralistični organizaciji se nam je poleg mnogih drugih činiteljev v našem odklonilnem stališču glede na organizacijo pridružilo še »Jutro<. s skromnimi vrsticami, ki so prikrojene v tako mili obliki, da ne more biti zamere na nobeno stran. Zaveznika, ki se tako obotavlja, kadar je trpim o blagodatih centralizma j>ovedati resnico, ne moremo biti veseli, ker imamo vtis, da bi se nam rad pridružil samo zato, ker se j« njegova tovarišiju razšla in ker je odpor proti centralizmu danes že splošen. Tak zaveznik v slučaju potrebe ni veliko vreden, kakor kaže ludi njegov nasvet, češ, naj bi se centralizem odpravil kar na i>odlagi sedanjo ustave >Jutro« pravi, da je mogoče »v okviru sedanje ustave izvesti najširšo decentralizacijo, ki bi se prav nič ne razlikovala od one avtonomije, o kateri so v »Sloven-čevemc taboru že toliko pisali.« Tako! Vsa JNS je — kakor pravijo njeni prvaki — proti centralizmu, centralizem je mogoče odpraviti na podlagi sedanje ustave — kakor pravi njeno elavno glasilo —, leta in leta je JNS vladala ob sedanji ustavi in ob veliki hvali njenega glasila za dravsko banovino, pa ni odpravila centralizma, (kisi bi ga lahko, ne da bi bilo treba izpreminjali ustavo ali jo kršiti: kakšen je torej odjx>r JNS proti centralizmu? Papirnat in nič več! — Radovedni smo pa le, kakšne podrobneje nasvete nam l><» >Jutro- še dalo glede na odpravo centralizma kur po sedanji ustavi, ki je bila uveljavljeno prav v varstvo centralizma, samo v drugi obliki, kakor ga je pa varovala Vidovdanska ustava. Pa naj bo centralizem sedanje ustave kakršenkoli, nobene niti pravne niti upravne potrebe ni, dn bi bile tudi ustanove, o katerih ustava sploh ne govori, centralistično organizirane. • Novi bankovci po 500 Din Beograd, 30. decembra. AA. Z odlokom štev. 63.200-8, z dne 30. decembra t. 1., ki ga je finančni minister izdal na podlagi pooblastil čl. 14 finančnega zakona za leto 1936-37, in v skladu s sklepom upravnega odbora Narodne banke, z dne 11. marca 1935, in čl. 2 zakona o denarju kraljevine Jugoslavije, bo Narodna banka 1. januarja 1937 dala v promet svoj novi bankovec po 500 dinarjev stalne prve izdaje z datumom 6. septembra 1935. Velikost risbe na bankovcu je 100X169 mm. Lice bankovca: na levi strani v krožnem medalio-nu premera 4.5 cm je slika Nj. Vel. kralja Petra II., na desni strani v krožnem medaljonu iste velikosti pa v vodnem tisku slika pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Sredi bankovca je dvoglavi beli orel. Slika bankovca je okrašena z okvirjem. Na gornji strani lega okvirja je besedilo »Narodna banka kraljevina Jugoslavija«, pod njo pa »500 dinara«. Sredi pod tem je napisano: »Plača donosiocu pet sto dinara«, pod tem pa »Beograd, 6. septembra 1935«. Na levi strani pod datumom je podpis dr. .lov. Lovčeviča kot člana uprave, na desni pa podpis guvernerja dr. Mar. Desavljeviča. Vse besedilo je natisnjeno v cirilici. Čez ves bankovec pod orlom in medaljonom se razteza državna troboinica. Hrbet bankovca: na levi strani krožni meda-ljon v vodnem lisku, v sredi bankovca je simbolna skupino žanjie in za njo žito. Slika ima okvir 5 mm nad tem, v sredi čez tn okvir se pa nahaja naslov »Narodna banko kraljevine Jugoslavije:, pod naslovom pa v vsej dolžini risbe »petstotina dinara«. Na desni je »Plača donosiocu 500 dinara-., pod tem pn pod simbolno sliko žan.jic *pet stotina dinara«. Vse to je natisnjeno v latinici. V sredi se čez ves bankovec v ozad ju razteza kakor no licu bankovca državna trobojnica. Sklep o izdelavi in izdaji tega bankovca je izšel na jiredlog Narodne banke nn željo, ki so jo že večkrnt izrazili noši gospodarski krogi, d« pride v promet bnnkovec v vrednosti med tisoč in 100 dinarji. Samo po sebi se razume, da izdajo novega bankovca ne pomeni povečanja obtoka, ker so izdo samo v zameno za bankovce, ki so že v prometu. Tovarna avtomobilov „Fiat" v Jugoslaviji Rim, 30. der. b. Po vesteh iz Berlina, ki so jih ponatisnili nekateri tukajšnji listi, je |x>nudiln italijansko tvornica avtomobilov Fiat jugoslovanski vladi načrt za zgraditev tovarne avtomobilov » Jugoslaviji. Zenuinska vremenska napoved. Oblačno in megleno v severnem iu severovzhodnem delu. kjer utegne ponekod snežiti Jasno vrcine v drugih predelih. Slane bo še več po vsej državi. Predsednik županske zveze Na ustanovnem občnem zboru Županske zveze je bil izvoljen za predsednika župan iz Nevelj pri Kamniku g. Nande Novak, ki je bil že 5 let predsednik Županske zveze, od leta 1927 pa do njenega razpusta. Takratna Županska zveza, v kateri je bil včlanjena večina slovenskih občin, je krepko zastopala koristi in težnje slovenskih občin, predsednik Nande Novak pa je s svojim delom dokazal, da je na svojem mestu cel mož. Zato ni nič čudnega, da so mu tudi zdaj naši župani zaupali to častno in odgovorno mesto. Predsednik Županske zveze g. Nande Novak je že od leta 1921 župan v neveljski občini pri Kamniku s presledkom poldrugega leta, ko je bil razrešen kakor večina naših županov, ki so ostali zvesti voditelju dr. Korošcu. Leta 1927 je bil s pokojnim prof. Mazovcem in sedanjim lukovškim županom Pozničem izvoljen za oblastnega poslanca. Vsem je še v spominu govor, ki ga je imel g. Nande Novak kot predsednik Županske zveze v novembru 1930 v dvorani Uniona pred takratnim predsednikom vlade generalom Živkovičem. Ko so razni govorniki tekmovali v naštevanju hvalnic o sposobnosti in državniški modrosti g. Zivkoviča, jo Nande Novak v krepkih izvajanjih, ki jih je ob radiu poslušala vsa Slovenija, s številkami dokazal preobremenjenost našega malega človeka, kmeta in obrtnika in povdaril, da ljudstvo ni tako zadovoljno, kakor bi morda sklepali iz veličastnih sprejemov, ki jih je bil deležen g. Zivkovič na svoji poti po kranjskem in kamniškem okraju. H koncu se je zavzel za čast našega ljudstva in ga branil pred raznimi denuncijanti, češ da se pa triotizma ne sme meriti po vdanostnih izjavah in hvalnicah, ampak po delu na prosvetnem, socialnem in gospodarskem polju. Njegov govor je seveda zbudil velikansko ogorčenje, ker si je upal pred vso javnostjo povedati kakšno je resnično razpoloženje našega ljudstva in kaj ono pričakuje od predsednika vlade . V letu 1932 je bil Nande Novak razrešen vseh funkcij, ker je odklonil vse ponudbe, da bi kandidiral za poslanca v kamniškem okraju na Živkovi-čevi listi. Zaprli so mu gostilno. Pa ni nič pomagalo. Pri občinskih volitvah leta 1933 so ga tri tedne pred volitvami poslali v konfinacijo v Maribor, ko pa bi ga na pritožbo morali izpustiti, so mu naprtili znani proces po zakonu o zaščiti države. Pa vkljub vsemu je bil z ogromno večino izvoljen za župana v občini Kamnik-okolica. Na takih možeh je v Sloveniji slonela politika dr. Korošca, zato ni nič čudnega, da je tako krepko prebredla vse viharje in ostala močnejša kakor kdaj prej. Naše občine, okrnjene v svojih samoupravnih pravicah in obložene z vedno večjimi dajatvami in bremeni so postavile na čelo nove Županske zveze s predsednikom Novakom in vsem odborom agilne može, ki so nam zagotovilo, da bodo vneto zastopali koristi občin in da bodo zvesti čuvarji njihovih samoupravnih pravic. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE — LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA DO 5°/ ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Reorganizacija mestnih uradov Ljubljana, 30. decembra. Velik trud je sedanji mestni župan dr. Adle-šič vložil v to, da reorganizira delo mestnih uradov, ter je v tem oziru dosegel že do sedaj znatne uspehe. Zlasti občutijo to stranke, ki so se morale prej boriti z nepremagljivimi birokratskimi težavami, medtem ko je sedaj poslovanje s strankami znatno olajšano, posebno pa )e olajšano ek®peditivno delo posameznih uradov in tudi medsebojno uradovanje. Dogajalo se je, da je včasih kakšen spis romal od enega magistratnega urada do drugega po cele tedne in je dostikrat padel tudi v pozabljenje ali v zamudo. Sredi tega meseca pa se je sestala komisija za reorganizacijo mestnih uradov, podjetij in zavodov pod vodstvom načelnika dr. Letnerja, katere so se udeležili vodje vseh pomembnih mestnih uradov in ustanov. Komisija je izdelala natančen načrt, kaj naj se v dosedanjem precej kompliciranem poslovanju mestnega magistrata opusti kot nepotrebno in zamudno in kaj naj se kot nujno potrebno obdrži Komisija je ta načrt že izročila mestnemu županu dr. Adlešiču, ki ga je sprejel na znanje. Načrt te komisije pomenja sicer lep napreaek v , pptaP"" f Prof. Fran Novak Oče slovenske stenografije umrl Ljubljana, 30. decembra. Slovenska kultura in z njo ves slovenski narod sta danes izgubila moža neprecenljivih kakovosti in nadvse zaslužnega javnega delavca gosp. gimnazijskega ravnatelja v. p. Frana Novaka, ki mu je bil že pred leti dan častni naslov, namreč -»oče slovenske stenografije«. Pokojnik, ki je davi izdihnil, je po vsej pravici užival ugled v širokih vrstah naših vzgojnikov, njegovih bivših učencev in pa zlasti številnih vrst slovenskih ste-nografov. Vest o smrti Frana Novaka bo pretresla tudi slovanske in mednarodne stenografe, med katerimi je povsod užival velik ugled. Ravnatelj Fran Novak je še do te zime čvrsto hodil po Ljubljani ter užival sprehode in mu na videz ne bi nihče prisodil 80 let. Pred kratkim je Frana Novaka napadla bolezen, ki ji je po kratkem trpljenju davi v sanatoriju Leonišču podlegel. Fran Novak se jc rodil 22. oktobra 1856 v Mengšu. Gimnazijo je študiral v Ljubljani ter jo dokonča! z odliko. Za svoj življenjski poklic si je izbral profesuro jezikov. Jezikoslovje je študiral na Dunaju. Na Dunaju je delil usodo slovenskega dijaka, ki študirajo tako rekoč brez groša v žepu in brez znatne podpore z doma ter jim je bila edina možnost vzdrževanja z zasebnim poukom. Pokojnik je poučeval na Dunaju v raznih plemenitaških družinah, sam marljivo študiral jezikoslovje, vmes poučeval tudi na terezijanski akademiji, pri tem pa se je posvetil tudi stenografiji kot eden med prvimi Slovenci. Napravil je izpit iz nemške stenografije. Leta 1886. je nastopil službo na ljubljanski gimnaziji, kjer je poučeval poleg svojih predmetov tudi stenografijo. Leta 1890 je bil premeščen v Novo mesto, kjer ie poučeval nemško stenografijo. Tam je že pričel graditi temelj slovenski stenografiji. Svoje delo je v kratkem času toliko dopolnil, da je mogel že v šoLskem letu 1893—94 poučevati slovensko stenografijo. Ze leta 1894 je uredil po abecedi »samoznake in okrajšave v slovenski stenografiji«. Priredil je nad 1800 samo-znakov. Leta 1894 je bil prestavljen v Kranj, kjer je nadaljeval 6voje delo. V izvestjih kranjske gimnazije je priobčil debatno stenografsko pismo in sicer leta 1896 in 1897. Neprestano je skoraj ves svoj trud, ki mu je ostal od rednega pouka, posvetil napredku slovenske stenografije. Zbiral je in preminjal je znake, popravljal in zboljševal svoj načrt slovenske stenografije, dokler ni dovršil svojega življenjskega dela. Leta 1900 je bil Fran Novak nameščen za profesorja na sedanji klasični gimnaziji. To leto je tudi izdal prvi del svoje stenografije, namreč korešpondenčno pismo. Avtografsko izdajo prve izdaje korespondenčnega pisma je napravil prof. Josip Mach iz Kraljičnega dvorca, drugo izdajo, ki je izšla 1910, je napravil Novak sam, tretjo, ki je izšla leta 1916 Kari Blachar, lektor stenografije na češki univerzi v Pragi, četrto iz leta 1921, pa je avtografiral prof. Osana v Ljubljani. Drugi del »Slovenske stenografije«, to je debatno pismo, je prof. Novak izdal leta 1901 v avtografiji Macha. Drugo izdajo leta 1922 pa je avtografiral prof. Osana v Ljubljani. Prof. Novak je bil za svoje življenjsko delo usposobljen kakor nalašč. Študiral je zelo marljivo ter je poznal svoj jezik do vseh podrobnosti. Češki in nemški strokovnjaki 60 izjavili, da tako vnetega in popolnega dela nimajo drugi narodi. Za njegove zasluge ga je znanstveni stenografski odbor v Pragi imenoval za dopisujočega člana. Ne samo kot ustanovitelj slovenske stenografije, temveč ludi kot človek, kot zaveden Slovenec in kot vzoren katoliški mož, ki se je redno udeleževal službe božje, je prof. Novak užival splošno spoštovanje. Leta 1917 je bil imenovan za ravnatelja klasične gimnazije ter je ostal tam do leta 1924, ko je bil upokojen. Zapušča soprogo Antonijo in dva 6inova, ki sta oba v uglednih življen&kih položajih. Nepozabnega in za slovenski narod zaslužnega pokojnika bomo spremili na novega leta dan ob 2 popoldne izpred mrtvašnice Leonišča na njegovo zadnje počivališče. Franu Novaku 6lava! Njegovi duši naj sveti večna luč, žalujočim naše iskreno sožaljel Božične prireditve Slomškove družbe V torek, 29. decembra ob 8 zjutraj 6e je nadaljeval program. Predsednik je pozdravil prosvetnega šefa dr. Lovro Sušnika, nadalje je pozdravil g. min. v p. prof. I. V e s e n j a k a in ga prosil, da začne s predavanjem: »Učitelj vzgojitelj malega človeka«. Uvodoma poudari predavatelj, da nima glede svojega dela, ki ga je vršil kot prof. in vzgojitelj učiteljev pa do danes glede vzgoje ničesar preklicati, le malo dodati, kar so prinesle s seboj razmere in razvoj časa. Učitelj prav res ne more drugega biti, kakor vzgojitelj. Umevno je, da je vzgojitelj malega človeka, to je ljudstva, slovenskega ljudstva, ki je vse skromno, dobro in ukaželjno. Vse to delo sloni na velikem izreku sv. Janeza: »Ljubite se med seboj«. Prva zahteva vse vzgoje naj bi bila: Nazaj k naravi, nazaj iz umetničene vzgoje k pristni domači vzgoji! Nazaj k našemu slovenskemu ljudstvu! Odkar se je uči-teljstvo navzelo laži-liberalizma, je postalo ljudstvu tujec. Člani Slomškove družbe izpovedujejo javno: Brez krščanske etike ni pravega krščanskega' pedagoga. Harmonija v tem vsem je v našem Slomšku. On je bil res vzgojitelj slovenskega naroda. Učitelj biti, se pravi: ljudstvu služiti z ljubeznijo in razumom! V ljudskem občestvu se mora čutiti kot član, ničesar smešiti in zaničevati, kar je nerazvitega v Ljudstvu. Spoštovati je treba v prvi vrsti moralno krepost! Več sjioštovanja zasluži preprosti čistilec kanalov in cest, ki v potu svojega obraza služi svoj kruh, kakor pa bogatin, ki za svoje bogastvo ni niti mignil s prstom. To je namreč važno, da se ne da vzgojitelj preslepiti iod vnanjega bleska. Mnogo metod imamo, a katera je prava? Vsak večer, ko si čisto sam, pobrskaj po kotičkih svoje duše in se vprašaj, nli nisi morebiti dolžnosti zanemarjal, komurkoli škodoval? Skleni: vsaj škodovati nočem, če že koristiti ne morem. Da smo Kristusovi in Slomškovi učenci, se ne smemo ustrašiti tudi žrtve, ki je potrebna. Daritev narodu, domovini, Bogu! Po krajši debati se je predsednik s poslušalci vred predavatelju iskreno zahvalil. Drugo predavanje je imela prof. E. D ei s i n-g e r : »Socialni problem v svoji duhovni iztoč-nosti«. Uvodoma je poudarila, da je vse to, kar bo povedala, doživela samn, ko jo dolgo kot brezposelna čakala na službo. Podala je zgodovino socialnega problema skoraj vseli ljudstev in narodov ter ugotovila, da ni to nekaj novega, ampak se je pojavljal v vseh dobah človeške družbe. V zadnjih časih je bolj viden, ker so se vedno bolj očitno pojavile socialne krivičnosti. Elementarni studenec za rešitev tega vprašanja je religija, saj vemo. dn je Kristus rešil ta problem, ko je rekel: »Iščite olajšanju birokratizma na mestnem magistratu, toda župan dr. Adlešič bo moral pokazati še vedno dosti energije, preden bo ukoreninjeni in kozer-vativni birokralizem na mestnem magistratu do kraja odstranil tako, da bo imelo ljubljansko prebivalstvo res občutek, da je magistrat zaradi njega iu ue ono zaradi magistrata. najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo navrženo«. Te besede so za sedanji čas izredno važne, ker nam kažejo, da je bila tudi njegova doba tako zelo v oklepu socialnega nerešenega vprašanja, da zanj tudi On ni vedel drugega izhoda. Predsednik se zahvaljuje predavateljici za izredno točno sliko socialnega položaja sedanje dobe ter apelira na zborovalce, da se vsi in vsak jk)-stavi v delo za rešitev in izboljšanje socialnega vprašanja, za kar je posebno dovolj prilike tudi v karitativnih organizacijah, v katerih učiteljstvo mora sodelovati. Iz debate, ki se je razvila in so se je udeležili Hafnerjeva, Kopriva, Golobič, Vider, Petje in Rusijan je izšla zahteva, da naj prihodnji tečaj sprejme na dnevni red podrobna predavanja, boljše študije iz življenja malega človeka, kmeta, delavca itd. in se na ta način učiteljstvo pobliže seznani s temi vprašanji. Pereče vprašanje tudi za naš narod in stan je: padanje rojstev tudi pri nas. Posebno pažnjo je obračati na literaturo, iz katere študiramo, ki je prepojena z in-diferentni mduhom. Nujna jiotreba: slovenska višja pedagoška šola v Ljubljani! Decentralizacija Šolstva — avtonomija v prosveti! Po tem predavanju in debati je izpregovoril prosvetni šef dr. Sušnik neknj pozdravnih in iskreno bodrilnih besed, za katere so se mu zborovalci zahvalili z burnim aplavzom. Zadnje dopoldansko predavanje je imel ravnatelj mešč. šole I. T e u e r s c h u h : »Načelnost brez kompromisov«. Naznanil je celo vrsto resnic iz življenja, kjer se ločijo duhovi, kajti nevtralnosti ni in je ne sme biti. Ali za, ali proti, srednje poti ni. Boj, ki se bije v sedanjosti za načela, ni nov, star je, kakor je star Kristusov nauk, kajti že tedaj so inu mnogi nasprotovali. V sedanjem zmaterializiranem času je treba borcev: močnih, neustrašenih brez kompromisov. Brez moči pa bi bili ti borci, ako bi ne črpali iz žarišča, iz plamena, iz hrane, ki nam jo nudi Kristus v Evhari-stiji. Religijozno-moralnn vzgoja jo edina, ki se je sme in mora oklenili katoliški učitelj, doma, v šoli, v družbi,v cerkvi, povsod. Tudi mi smo izbrani in poklicani, da vršimo to delo. Prisluhniti moramo duhu časa. Dobri duh in zli duh si utirata pot, vsak išče privržencev. Tudi mi moramo na plan! Naš katoliški nazor in naša narodnost je glavno za sedaj in za bodočnost. Poklicani smo, da vzgojimo slovensko mladino. Vzgojili jo bomo po vzorih, ki so nam sveti, nc le v dobre Slovence, nm-pak tudi Jugoslovane. Prvi predavatelj pojtoldne je bil šef-urednik dr. A hči n, ki jc govoril: »Naše prosvetno in socialno delo«, ki gn hoče prav v sedanjem čnsu zbegati val komunizma, ki je zajel vso Evrojio. Označil je komunizem kot logično posledico niute-rializnia. ki je komunizmu oče. V prvem delu svojega predavanja je razvijal misel »Zakaj je komunizem nevaren«. N'a podatkih iz držav, kjer je komunizem na vladi, je [»dal točno sliko o tem. V drugem delu je govoril o taktiki komunistov pri pridobivanju privržencev. Deloma je to idejna stran, katere se oprimejo le oni z vi5jo illtelignco, ln pa izrabljanje gospodarskega sistema, katero sredstvo izrabljajo delovni sloji. Za eno kakor za drugo so tla pripravljena, ker je družabni red tak. V tretjem delu jo opisal boj, ki ga vodi svet s komunizmom. Pravi nasprotnik komunizma je samo krščanstvo. Ker je krščanstvo že bojevalo boj z materijalizmom od njegovega obstoja, je naravno, da se bori zoper njegovo dete — komunizem. Komunizem organizira vse tisto, kar je negativnega v človeku. Kar smatra katoličanstvo za nedovoljeno, za greh, za slabo, to povzdiguje komunizem kot dovoljeno, kot krepost, kot dobro. Jo pa to tisti nevarni duh, ki je že prvemu človeku in šo celo angelom narekoval od|>or: »Ne bom služil!« Pozitivnost katoličanstva in krščunke vzgoje je tisto, kar nam je v boju proti komunizmu najvažnejše orožje. Ko je človek 20, 25 let star, je že prepozno. Katoliški učitelji naj se zlasti v pošol-ski dobi žrtvujejo za mladino, kajti ljudska pro-svela nujno potrebuje te pomoči. Vsi pa moramo imeti zaupanje v svoj nauk in v svoj koncept življenja. Umevno, da se je po tem predavanju vnela najživahnejša debata, pri katori so, lahko rečemo, vsi sodelovali. Rezultat je bil ugotovitev, da jo najprej treba ustvariti dušo. Rusova predlaga, da jo v to svrho nujno |>o-trebno posebno predavanje o KA, ki ima prav ta namen, lz tega bi se gotovo izcimile razne zahtevo in predlogi, ki bi jih moglo in moralo vršiti katoliško učiteljstvo. Naslednje predavanje je imel tov. I. Majhen »Učiteljski pokret na vasi«. Podal je sliko dosedanjega dela v tej smeri in pokazal tudi nedostatke, ki bi utegnili iz takega samo zunanjega deta nastati. Navaja potem tudi vse, kar se da v tem oziru napraviti, da bi imel tak pokret res tiste uspehe, kakor jih po pravici smemo pričakovati. Pokaže tudi na par primerih, da je tudi v tem po-kretu nujna potreba svetovno nazorni poudarek, kajti materialistično in zgolj zunanje delo, ki seveda ne more biti izven šole in izven družbe, ampak prav v njih, zajame bodisi mladino, bodisi odrasle, prav od tiste strani, ki jo poudarja, pa bodisi, da je pozitivna ali negativna. Kot katoliški vzgojitelji pa ne moremo in ne smemo dati prednosti negativnemu, ampak izključno le pozitivnemu. K temu delu nas kličejo tudi papeške okrožnice zadnjih časov, ki izzvene vse v željo, naj zavladajo resnica, pravica in bratska ljubezen povsod. Zadnje predavanje je imel J. Tavželj »Kako naučimo podeželske pevce petja po notah.« V svojem res praktičnem predavanju je pokazal preizkušeno metodo, ki jo uporablja sam. Metoda je bila tako nova in prijetna, da smo si jo udeleženci napisali. Kljub temu pa smo naprosili predavatelja, naj objavi svoje predavanje v »Slovenskem učitelju«. S tem predavanjem je bil 'rčrpan dnevni reoro v obliki delu S temi delavci se izvršuje sedaj kanalizacija Jezdarske ulice jioleg lega pa se urejela Betnavsku in Kacijancr-jeva ulica. Drobne novice Koledar •i: Me- Cetrtek, 31. decembra: Silvester, papež: lanija. — Danes je dan dolg 8 ur 11 minut. Novi grobovi -f- V Nazarski župniji ženske kar na naglem inrjcjn. Tekom meseca smo spremili na nazarsko pokopališče kar tri: Papež Marijo (.takopčevo). To-minšek Elizabeto in danes je nenadoma izdihnila Turk .Jožefa (Klančnik) v starosti 55 1. Na Dobrov-Ijah je 6. 12. umrla g. Jera Vrtačnik (Velanka). Vse vzgledne žene in skrbne matere, zato jih je tudi spremljalo na zadnjem potu zelo veliko domačih in tujih. N. p. v miru! — Pri težki stolici napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joselove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Itog. PO min. soc. pol. In nar. zdr. S-br. 15485, 25. V. 35. Vremenska napoved. Evropa: Hladno in pretežno jasno vreme v srednji in jugovzhodni Evropi. V zapadni Evropi oblačno in poneked dez. Na<1 severno Evropo se vzdržuje ciklon z oblačnim tn ponekod burnim vremenom. - Jugoslavija: Oblačno vreme v severnem delu države. Jasno v ostalih delih. Mraz vlada po vsej kraljevini. Najnižja temperatura je zabeležena v Prevaljah - 16, najvišja pa v Oinišlju + 12 stopinj. - Napoved za danes Oblačno in megleno v severnih in severo-zahodnih predelih kraljevine, kjer bo tudi nekoliko snega. V ostalih krajih jasno. Mraz po vsej kraljevini. _ Nova planinska postojanka. S 1. januarjem prevzame podružnica Slov. planlnskega društva v Ratečah kočo v Planici, znani Tamar (1108 m), v S oskrbo. Podružnica je ko i .oskrbe a novo opremo, ki jo l>o sčas.na izpopolnjevala, lako da bo povsem odgovarjala važnosti e P^l11^ Postojanke. Že sedaj je na razpolago več postelj^ Preskrbljeno je tudi za dobro hrano in piiau> po primernih cenah. Podružnica SPD v Rate ah pn-poroča kočo vsem planincem in smučarjem v um številnejši obUk.^ ^ ,)anskc dravske banovine od 10. L m. so objavljene >Od-ločhe kraljevskih namestnikov o ustanovitvi obc.n Račna, Kolovrat-Mlinše, Stopepce .n Krašn ^ da Ije >odločba o izločitvi ozemlja bivsli obči Pre opa in Sv. Jeronim iz občine Tabor in priključitvi k obč ni Vransko«, in Razglas o razpisu vol tev občinskega odbora za občini Dobrova ,n Kapelac _ Raztreseni tatovi. Kamnik, 29. dec. Ko so tatovi obiskali Marijo Klanjškovo in ji odnesli precej denarja in drugih stvari so v raztreseni odložili eno damsko zapestno uro v škatlici, na kateri je tiskana tvrdka >Iv. Levič-nik trszovec z zlatnino in srebrnino, Kranj-Jese-nice« ter malo molitveno knijžico z naslovom »Zdrava Marija«. Uro in knjižico je Klanjskova našla in oddala tukajšnji orozniski postaji. _ Obvestilo. Vljudno obveščam vse cenj. komitente, da vodim tvrdko Ant. Stekar, sped. & car. posred. Jesenice po smrti mojega soproga neizpremenjeno naprej. Tudi v bodoče se bo celotno poslovanje vršilo nemoteno, pod istim, okolicami, vestno io strokovno, kot do seda,. Pro-6im c. komitente, da mi ohranijo vse dosedan, zaupanje. Ant. Stekar vdova, sped. & car. posred., Jesenice. ^ RAZp0KANI KOŽI. ozeblinah. liSajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA M1LICN0 MAZILO«. , . , , _ Da boste stalno zdravi jc potrebno, da rea no pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini m 11 Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svezost. bi ,.;Mtopnilke dekanijskih odborov na zvini svet. ki I« 7. januarja, to e ^rtok sv. Treh kraljev ob 9. uri doi»ldne v po- ZJ^^M^fi^* petnih d^tev »Svlw KTlt. ra.ll duhovnih vaj v SonomSSu. Stola n se prične po.po.lnnc ob 2. leča i za duhovne voditelje Du.towkih .Mirkov Prosvetnih druš cv Tc-nj traia7 I popcJdan im S. T. cel dan. Vsa podrobna na-vod iia za d ubovnnc voditelj« fantovekih odsekov slede darov za kapelico »aVeliki planM. Darovali so dŽslej sledeči gg kakor sled Po m IHu. Avgust Jenko; ik. 7(1 Din: Cndcz Vlktoi; po m • (;„vek tr Franc; po 50 Dim: Caric. Anton; po 20 Din. Permerl Stanko, Zn bukove® Janez S ter g ar Anton, Anžuf Josip. Brecoljuik Alojzij, SuAunk Janko, Jerse Valentin Gnan Anton, .Vitalnim-, družba za i®'«'!" vanjeslirinili sokov. Pavlin Andrej; po 30 Oln- Doeln™ Ivan I-ovSln Ivan: i>o 11 Dim: Kratnar Anton; po H Din: Zust Ignacij, lin/.boršek Jakob, Cnserman Iv: . Parni Karol, Golob Božo. Ilihar Matej. Zoren« Alojz, Sevifi lVuin, Franke Ivan. SušterSi« ^anc SeSek Ivan Huth Srečko, Miku* Jane-/.; po S Din: Fl« .la, .;. _ Vsem plemenitim gg darovateljom bodi na om mestu izrečena najprisrčmejša ml. val a, .Z malimi doneski so spravili skupaj že kar čedno vsolieo i>8(, Din. Vse tiste, ki HO ie prejeli prošnjo ali Jo bodo Se prejeli. pa prosimo, naj ne vržejo meri smeti prošnje in polož-nice. ampak naj drage volje nakaaej® v««U fkr«-JnuTi 7.nosek. kolikor pač premorejo. Zdaj o božičnih in novoletnih dneh imate za tananenSo P.raj po-sohno priliko, da tudi naši lepi Velita planini naklonite dar, kakršni*" d "igo planinske postojanke ze davno mnjo Obračamo se. tem polom do denarnih zn-vodov in drugih ptodonosnih podjetij dn nam ol) sklepu iotnili računov pokažejo svojo naklonjenost Vsem že i.aprei najlepši Bog idačajl- in »wno tor blagoslovljeno novo lotot - Zupm nrari v Stranjah. _ Sv llolfenk v Sine. noricah. Na pravnik Treh kraliev gostuje pri nas gledališka družina Prosvetnega društva od Sv. ttuportu v Slov. goricah 7. igro l o- drti ki "p'omtnic Oodtoio društvo Domžale bo tudi lo los v godhonein domn pričakovalo v krogu svojih številnih prHatelje mlado telo 1M7. N'a sporeriu so ni"n« ftnljve točke poteg N.gnloga giaishenicga programa. Kdor M- hoč« 7.11 konec loln ilo doln-a nasmejati, bo prišel v četrtek ob 20. v naš dom. Na »viden,i ! I Škofova pridiga na Silvetrov večer v Stolnici. Drevi ob pol sedmih ('A7) ho imel v stolnici pridigo prevzvišeni gospod škol dr G r e g o r i j K o ž m a n. Po pridigi hudo slovesne litanije in zahvalna pesem. Tudi to opravilo bo imel prevzvi-cni g. škol. — Verniki ste najuljiidneje vabljeni, da se te zahvalil« pohožnosti ob sklepu leta udeležite. I Maša za luriste in izletnike bo na novega leta dan in v nedeljo, 3. januarja 1937, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob pol sedmih. 1 Tri dni so ga nosili s planin. V nedeljo se je na Veliki planini pri smučanju ponesrečil 28-etni delavec Ivan Kqritnik od Device Mar. v Polju. Zlomil si je desno nogo pod kolenom. Ponesrečil se je na tako nevarnem in samotnem kraju, da |e bil prenos v dolino skrajno težaven. Šele davi ®o ga mogli prenesti do železniške postaje ter so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 1 Ponesrečenca. Na glavnem kolodvoru se je ponesrečil 35-letni zavirač Edvard Meden 6 Fran-kopanske c. 23. Z roko je zašel med dva vagona, ki sta mu zmečkala levo dlan. — V Mengšu se je ponesrečil 6 letni posestnikov sin Franc Grček. Med vožnjo je skočil z voza, pri čemer ga je konj brcnil v glavo ter ga nevarno ranil. 1 Razburljiva aretacija vlomilca. Pred dnevi je iz policijskih zaporov v šentpetrski vojašnici ušel 23-letni vlomilec Mate Radoševič, doma iz Sinja. Radoševič je v družbi svojih tovarišev napravil mnogo vlomov v razne trgovine in gostilne v Šiški, za Bežigradom in na Posavju. Ko je vlomil v Favajevo gostilno, ga je stražnik popolnoma pijanega in »potekajočega se pod težko culo prijel na Dunajski cesti. Radoševič je v policijskih zaporih raztrgal mrežo na oknu in ušel. V torek popoldne pa so orožniki naleteli na Radoševiča v Vižmarjih v neki gostilni ter ga z bajoneti prisilili, da se je udal. Obenem so aretirali še njegovega pajdaša. Pri njima so našli več drobiža, ki je bil gotovo kje ukraden. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziu traj na prazen želodec kozarec uaravne »Frunz-Jo sef grenčiecs. Ccr 'iveni vestnih (iral • Danes so prejeti po en izvod -Vostmik-a ti al ani a sv K J. gg. katehelgc in dr. gg. v krajih, S" biV, s,'. Deliiistvo preri leti že vpeljano. Morda se ik, dalo l*i malem »»pet pofclvili. Seznam uabirk, ki so natisnjene v hroAnrioi, daje pogum. - O. pover Jen tki. ki Imajo odka^ano večjo število eetnlka , bodo prihranili /a Detimd.vo precejšnjo vsolo. ee bodu pri lično sami ali 1». pooblaščenih osebah v/.eii v tr fc-ovimi «Kieman odka/.amo množino zviakov. (rrat.is po. nI režemo tudi s iH>dobtoa.mi (spreji-innicann) ni sve tlnjicaml. Oglasiti se Jo pri vodstvu alt pri -Nič. '" '" II 1'nnnia Marijina kanprenarija pri iirtnllnknh v Ljubljani i""1 Jutri na pi-vi petek ob fi.45 skupno sv ohhai.iito Pridite vse. Voititelj. Ljubljana RESTAVRACIJA II BJ I A M GRAND HOTELA U N I U N priredi svojim cenjenim gostom prijeten SILVESTROV VEČER brez vstopnine. Igra salonski orkester vojaške godbe, itd. — Istočasno obveščam cenjene goste, da bo moja restavracija v HOTELU BELLEVUE na novega leta dan ter vsako nedeljo in praznik zopet redno odprta Želeča cenjenim gostem in prijateljem prav srečno in zadovoljno novo leto 1937. se toplo priporočava KATI in PERO STERK 1 Vlomi se ponavljajo. Meglo so izrabili razni vlomilci za svoje zločinsko početje. Policija je zadnje dni po božiču prejela več ovadb o raznih vlonvh. Večja dva vloma sta bila v izložbo tvrdko »Lustra« na Gosposveteki cesti, kjer je neznan tat ukradel raznih lepotičnih predmetov za kakih 1000 Din. Franc Rcpič iz Kolodvorske ulice 35 pa je napravil vlom, pri katerem mu je neznan vlomilec odnesel nekai obleke in perila za kakih 2000 Din. Naznanjenih pa je še več drugih manjših vlomov. 1 Namočena polenovka S. r. Kham, Miklošičeva 8. I Večerni kuharski tečaj, ki ga priredi ženski odsek Šentpeterske prosvete se bo pričel v prvi polovici januarja in bo traja! do srede marca. Vršil se bo 2-krat na teden: ob sredah in četrtkih zvečer. Prijaviti se je do 5. januarja pri ge. Po-ženelovi, Jeglioeva 13, kjer se dobe tudi podrobnejša pojasnila vsak dan od 3 do 5 popoldne. 1 Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 31. decembra zaradi letnega zaključka le do 12. 1 Kožuhovinn vseh vrst divjadi že sprejema »Divja koža' — Ljubljana — Velesejem, za svojo 23. dražbo, ki bo dne 25. januarja 1937 v Ljubljani. »Divja koža« je lovska prodajna organizacija, zato služi izključno koristim našega lovstva. — Božična igra: Kralj z neba — sedem znamenj ob času rojstva našega Odrešenika, na podlagi evangelija in tistega časa napisal Eduard Gregorin, član narodnega gledališča v Ljubljani, cena t5 Din. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kako posrečeno in polno dramatičnih prizorov je to najnovejše delo našega mladega umetnika, dokazujejo prve' predstave na odru našega narodnega gledališča. Ob praznikih je bilo pri vseh predstavah gledališče popolnoma razpeodano in mnogo jih je moralo oditi brez vstopnic. Pač najlepši dokaz vrednosti in lepote te nove božične igre, s katero je bilo občinstvo brez razlike zadovoljno. Zato opozarjamo naše podeželske odre, da si igro pred uprizoritvijo ogledajo in bodo spoznali način njene umetniške uprizoritve in uvideli, da se da igra uprizoriti tudi na manjših odrih. Ker je zanimanje pri Prosvetnih društvih za uprizoritev te igre veliko, priporočamo za božično dobo to pomembno igro. Na Silv e str o v o je prijetno marsikje, a najprijetnejše bo pri Slamiču 1 Slovensko slenoijraftko drnilvo prosi vse ste. nografe 11 stenograflutinjc, zlasti svoje člane iti čln-niico. da se udeleže pogrebi UNlanoviileljn slovenske stenografije gimn. direktorja v p. g. Frana Novaka. ki bo na Novega letn dam oh 2. popolilme. I Sv. maša zaduinlca za pok. gospo Hrti OielieK se bo bratu v soboto, rine 2. januarja 1M7 ob |K>I S. zjutraj v 7,n,pni cerkvi Sv. Pol.ru v Ljubljani. 1 Silvestrovanje r Trnovskem prosvetnem domu priredil Prosvetno društvo Trnovo, drevi od 8. ure dolin 7. zelo za.nimivi.in in p ostrim programom. Prireditev se vrši pri pogrnjenih ml/,tih, kier ho poskrbljeno za dobro pijačo im Jedili). Vabimo vse čJamc in prijatelje, da se Siijvestrovoga večera udeleže v obilnem što-vlilii. —• Orihor. 1 Hadiofonska oddajna postaja v Ljubljani pri-rerii v 7.vez,i s kinom Pnionom v Ljubljani na slarega leta dam, dne .11. decembra tO.Vi ob 21. uri v dvorani kima 1'nion za Unbtlnnske poslušalce In 7,11 obiskovalec kina Uniona Silvestrovanje z iarerino bogatim in pr slrim sporedom. Prvi del tvori velezjibnviii film Veseli Dunaj . rirngi dol. ki sc začne ob 22.11) tiri in se prenaša in> rad,lil. pa je organiziram kot velik pisan večer rod geslom: -Vesel pohoti v novo leto . Večer t hi vodil kol. eonfcreneler g Viktor Pirnal Na stopali bodo najbolj priljnMIen! sodelavci radijskih sporedov, lako: radijski orkester pod taktirko g. dirigenta g. D M. Siliamca, znani kvartet, ki poje slov. nar.: gdč Potdin Zupanova, ga. Milena fttrnkeli Ver bičevn, gg. J. Frn.nz.1 in Tono PetrovMč, il,"1 i r Akari nevski kvintet, grotosknl kmeč.kt kvartet ITmtnrira . harmonkkairja gi/. brata Oolohn. operni lemnrlsl g, ,1 Kranzt, poleni g. Mirko PrnmeJč s plesnimi pesmimi, žvižgač g. Jože Sorn 9 kiilaro im priljubljena neven Jožek ln Ježek. Za |>ov7riigo vesela razpoloženja bosta IMMkrbntu skromni poslušalec Perogrln Pajek iu |mx1-.lotni li i bn Iran Urban. Polnoč bo naananU zdaj že dobro znojii ra popularni avočnl tedmiik^ — Foxl nni-kitom novosti. — V stranskih prostorih kina lio ob-iskovalceni na razn>olugo dobro založen buffet. — Vstopnico se rezervirajo pr.l blagajni kina 1'iiloa. 1 Noino službo imajo lekarne: mr. Loustok, Res. ljova cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 17 i,n mr. Komotor. Vič. 1 1'ombergarjevo igro «Vrnitev* na odru Rokodelskega doma Jutra t. januarja ob |K»1 8. 7,večer bo vpri-zorilo rokodelsko društvo Vomliorgarjnvo tgro •Vrnitev«. Za |M'iireiHitev jo velli-o ziunimmije, /.ato nai v,»i, ki s« je žele udeležili, kupijo vstopnico v prodiproriaj:, ki bo jutri od lil,—12. v Rokodelskem domu, Konien-skega uliea 12. 1 Vil. Prosvetno društvo tiriredi tmdil letos silvestrovanje v društvenem domu. Vse člane im prijatelje naše prosveto vabimo, da se udeleže našega silvestrovanja. Na novega leta |H>poildine ob 4. pa priredi naša mladima božičmico, na katero vabimo zlasti starše. I Moste. Pevsko društvo "Zvezda« v Mostah pri-rodii drevi ob 8. opereto »Čevljar im vrag , združeno s prosto zabavo, šaljivo poŠto im go»ll>o. Vstouniina 3 Din. 1 Slovenski skladatelj Krnil jIdamif je poleg velikega števila zborov in orkestralnih del napisal več i/.rerino lenih samospevov, fttiiri njegove samospeve, im sicer Noč je tožna, Pri stndemeu, Kot i/ lihe zabljene kapelo i,n Planince, nam ziupojc v ponedeljek 4. janti-niija 1111 spominskem večeru v veliiki Filharinon.ičmi dvornimi ravnaiteij JniliJ Betetlo. Ker pn itrvalailo volile dol sivireri« spom.in«kega večera Trboveljski Slavčiki. l>o njihova solistka Iteiz.lika Kovitmikova »a,pela tudi dva Adamiče™ sa,mospova, im sicer Uspavanko im Veselo pesem) Ostnli del sporeda iv.po-lmijn Stovenrskl vo-kaVnd kvintet, TTčlte>l,jski pevski zl>or in pevski zibor Olasiliene Mivtion ljubljaiii.sko. llublfanikD olcilnllilc ...................... ' ................... ..........Ml....................... DRAMA - Začetek oh 20 Četrtek, 31. deceinora ob 21. uri: .Korajža veljat Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol Potok, 1 Januarja oh 15. uri: »Kralj z neba«. Izven. Ceno od 20 Din navzdol. — Ob 20.: «Na ledeni ploSftit. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OPKRA _ Začetek nb 20 Cotrtek 31 decembra ob 2i. uri: -Ped to goro zole. no. .1 Izven. Znižane cene od 30 Dim navzdol. Polok, 1. januarja ob 15.: >Sv. Anion, v«eh zaljubljenih patron«. Izven. Ceno od 30 Din navzdol. — Ob JO.. »Trubadur'. Izven. Gostovanje R. dr. Adrijana. Ceno od 30 Din navzdol, Maribor 111 Sklep leta. V stolnici bo drevi ob 6 sklep letošnjega leta z zahvalno pesmijo. 1'ridigoval bo prof. Pave) Živortnik. m Gradbeno gibanje. Zadnje čase je zaradi mraza gradbena delavnost zastala, tako da je gradbeni odbor na zadnji seji obravnaval samo par prošenj za preureditve starih zgradb. Gradbena dovoljenja so dobili: Mijo Fajt za preureditev visokopritlične stanovanjske hiše v Koseskega ulici 8, Ivan Kovačič za preureditev enonadstrop-ne hše v Slovenski ulici 10, Rudoir Kiffman za prizidavo in nadzidavo nadstropja na pisarniški zgradbi v Meljski ulici 25 ter Stanko Kotoun za zgradbo skladišča v Trstenjakovi ulici 15. Na isti seji je obravnaval odbor precejšnje število prošenj za izdajo uporabnih dovoljenj za nove stanovanjske zgradbe, ki so jih dobili: Hosch Her-mina za visokopritlično stanovanjsko poslopje v Smetanovi ulici 78, Mumic Nikola iz Zagreba za dvonadstropno stanovanjsko hišo v Smetanovi ulica 29, Košir Leopoldina za enonadstropno vilo ob Gosjjosvetski ulici 16, Slavinec Franc za visokopritlično vilo v Metelkovi ulici 44, Sučevič Branko za enonadstropno vilo v IpavČevi ulici 49, Stergar Angela za enonadstropno vilo v Metelkovi ulici 45, mag. ph. Minarik Franc za enonadstropno vilo v Gregorčičevi ulici 56, Žagar Miroslav za enonadstropno vilo v Jadranski ulici 6, Bera Ana za enonadstropno vilo v Ljubljanski ulici 43, Čebul Jernej za enonadstropno vilo ob Radvanjski cesti 49. m Mariborski obrtniki, člani Slovenskega obrtnega društva, se bodo s svojimi pomočniki in vajenci udeležili na novega leta dan zjutraj ob 8 uri službe božje v stolnici. 111 Naročito zopet Mohorjeve knjige. Mariborski župni uradi sprejemajo naročnino za Mohorjeve knjge za leto 1936. Za borih 20 din dobe udje Mohorjeve družbe 6 knjig. 111 Za svoj Silvestrov večer so se mariborski gasilci zelo pripravili. Unionska dvorana je dobila čisto svojevrstno lice. Vstopnice za gasilsko silvestrovanje se dobe v predprodaji v trgovinah Golež, Pinter & Lenard, Kane, Eggcr, Geč & Gnus, Mišljenovič, Divjak, Medved. Obenem z vstopnico prejme vsak udeleženec srečko za srečolov. 111 Žetev smrti. V Slovenski ulici 40 je umrla v visoki starosti 83 let zasebnica Marija Friedl. V bolnišnici je ugrabila smrt 45 letno soprogo zidarja Julijano Berdnik, v Cvetlični ulici 21 je umrl upokojeni monter Franc Weirer, star 78 let, in na Tržaški cesti 18 bivši trgovec in hišni posestnik Boštjan Scherer, star 69 let. Naj počivajo v miru! 111 Gostovanje v gledališču. Na novega leta dan gostuje v mariborskem gledališču kot Lidija v opereti vBaron Trenk-s Matilda Kraljeva, ki je sodelovala kot prva pevka v osješki, belgrajski in banjaluški opereti. Predstava se vrši ob 20 uri. m In vendar je! Včeraj zjutraj je pričela posebna komisija prevzemati posestvo Kačji dvor, ki ga je banovina kupila od admontskega samostana za svojo mariborsko Vinarsko in sadjarsko šolo. Pri tej priliki se spominjamo, da je »Jutro« še nedavno prav škodoželjno namigovalo: »Nič ne bo 7. nakupom racerdvorskega posestva«. Kljub >Ju-trovemu« deniantiju pa je posestvo vendar prešlo v roke banovine! m Mariborska plinarna je dosegla rekord v oddaji plina na predbožični dan. Oddaja je presegla 4000 kubičnih metrov, kar plinarna dosedaj od svojega obstoja še ni dosegla — tudi takrat ne, ko je dobavljala plin za ulično in zasebno razsvetljavo. 111 Pred stražnikom skočil iz prvega nadstropja. Razburljiv dogodek se je včeraj pripetil v Vrbanovi ulici št. 2. Tam stanuje 14 letni Ferdo Kejžar, katerega nameravajo oddati v zavod za poboljšauje mladoletnikov. Včeraj zjutraj je prišel po Vladola policijski stražnik, da bi gn odpeljal s seboj. Fant pa se lii dal kar tako ugnati. Ko je videl, da ni nobenega izhoda več ter bo moral s stražnikom, so je pognal skozi okno prvega nadstropja ter skočil v Vrbnnovo ulico. Kakor maček jo priletel na tla ler potem jadrno pobegnil. Sedaj sc skriva nekje v mestu ali v okolici. m Kakšni bodo novi lokali Tiijskopronictno zveze. Včeraj smo žo poročali, da je inž. Dev iz-gotovil načrte za nove lokale Tujskoprometne zveze v mariborskem uradu, bokali se bodo nahajali v prjtličju ob Trgu Svobode ter bodo res reprezentativni. Po Devovom načrtu sta predvidena dva vhoda z Grajskega trga in Trga Svobode. Iz vhoda se pride v čakalnico s stalno Tujskoprometno razstavo, kjer bo tudi telefonska celica za stranke, nato sledi 12 in |>ol metra dolga poslovalnica z raznimi oddelki, potem pa soba za ravnatelja, ki bo obenem sejna dvorana. Nato sledi telefonska centrala in ekspedit, potem pa dve sobi za arhiv, knjigovodstvo in dopisovanje. Vzdolž lokalov bo 8 velikih izložbenih oken z moderno razsvetljavo. Pravijo, da ho imela tako reprezentativne in okusno urejene lokale kakor mariborska, samo še Tujskoprometna zveza v Dubrovniku, ki se je letos vselila v staro palačo. 111 Hotel Orol — shajališče odličnih družb. Veselo silvestrovanje v vseh prostorih. Povsod godba. Srečolov na žive prašičke. Silvestrov menit. Izborim vina Po 12 uri prašiček na ražnju in prašičje glave. V jutranjih urah kisla juha. m Mestna hranilnica, Spodnještajerska ljudska posojilnicu in Mariborski kreditni zavod dne 2. januarja 1937 zaradi bilančnih del za stranke iie uradujejo. . Mariborska oBedali&ls n—,M. .M mi, ■»» M»I .„■„,„,„. Četrtek, 31. decembra ob 21 : «Plos v Savoju« Petek, 1. januarja ob 15.: »Visokost pleše« — Ob 20.: «Baron Trenk«. Znižano cene. (iostuje Matilda Kraljeva. soihiui. 2. januarju ob 20.: lUkrodona trmogiluvkii-. 2u1&anc oeuc. Celie c Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Škr-janček poje, žvrgoli...« (Marta Eggerth) in zvočni tednik. Ob 4. matineja: Brodway Melodie 1936. c Na Silvestrov večer se zberemo vsi člani in irijatelji Družabnega kluba v vrtni dvorani hote-a Evropa, Vstopnine ni. Začetek ob pol 9. uri zvečer. c Poročila sta se v nedeljo gospodična Julka Zabukovšek, hčerka posestnika in krojaškega mojstra v Celju in g. Radostan, šef oddelka zrakoplov-nega tehničnega zavoda v Kraljevu. Novo poročen-cema naše iskrene čestitke. c Dar Vincencijevi konferenci. Veletrgovec R. Stermecki je daroval Vincencijevi konferenci. Za velikodušni dar se odbor v imenu revežev naj-iskreneje zahvaljuje in želi, da bi našel mnogo enakih posnemalcev. c Gledališka predstava. Odsek Jadranske straže na Lopati bo uprizoril v okoliški deški šoli v Celju na novega leta dan ob 3. uri popoldne veselo igro »Matajev Matija«. c Dar za uboge trojčke. Pred dnevi smo poročali, da je uboga mati v Drobnem dolu nad Laškim porodila trojčke. Naša podružnica je sedaj prejela za uboge trojčke zavitek perila, višji veterinarski svetnik Stupar pa je daroval 50 Din. Iskrena hvala! c Svetinčani voščijo novo leto. Vsako leto opazujejo Svetinčane, kako hodijo od hiše do hiše pred novim leto s svojo godbo želeč ljudem novo leto. Tudi letos so se zopet pojavili in prav kakor druga leta hodijo od hiše do hiše in na ta način vzdržujejo tradicijo. c Umrli so: Neža Lobnikar, žena posestnika, 58 let, Sv. Pavel pri Preboldu; Kosi Milena, 3 leta, hči zasebnice, Kasaze in Zupane Marija, 45 let, dninarica v Zagradu. Naj počiva v miru! c Žrtev surovega napada, Hudeja Ivana, 31 let, pos. sina iz Tera pri Ljubnem, sla 28. t. m. v Teru, ko se je vračal domov, napadla neki pos. sin in neki dninar iz Ivanja pri Ljubnem s koli, mu zlomila desno roko in ga poškodovala tudi po glavi in vsem telesu. c Žrtve nesreč. Ko je Naraks Jože s Ložnice pri Žalcu, pos. sin, star 30 let, vozil gnoj domov, mu je spodrsnilo in si je zlomil nogo. — Bračun Alojz, delavec, 26 let star, Brezno pri Humu ob Sotli, je 28. t. m. padel v neko jamo in si zlomil nogo. — Podkrajšek Josip, sin dninarja, 9 let, iz Dramelj, se je 28. t. m. ob 13. igral pri stroju za rezanje slame, stroj ga je zgrabil za levo roko in mu zmečkal 4 prste. — Ko je Vodovnik Ivanka, hči posestnika, stara 8 let, s Polzele, tepežkala 28. t. m. dopoldne pri nekem posestniku v Novi vasi pri Celju, jo je domači pes, ki je bil na verigi, napadel in jo ugriznil v desno mečo. Trbovlje Slovo od slarega in prihod novega leta hočemo obhajti na Silvetrov večer v Društvenem domu. Med drugimi točkami sporeda je nastop Krekovega pevskega zbora, šaljivi kupleti, šaljiva pošta itd. Tudi za telesne jiotrebe bo izborno preskrbljeno. Zabave in smeha bo dovolj. Začetek ob 7 zvečer. Cas je že. da se cesta, ki vodi od Cestnika proti Ličaiju in se bi priključila na novo bano-vinsko cesto, vendar že uredi. Izgovor, da se hoče počakati, da se pri Ličarju obere grozdje je gotovo že davno minul in bilo grozdje obrano, torej torej nemudoma na delo, da se ljudje in živina ne bodo mučili. Želja trboveljskih faranov, da se uvede cerkveno petje tudi pri osmi sv. maši se je izpolnila. To nalogo je prevzel Krekov pevski zbor, ki je na Šlevalono prvič nastopil na korn, ter do solz ganil v cerkvi se nahajajoče vernike .Zbor je nastopil ludi na Božični dan v podružni cerkvi v Dragi, kjer so bili vsi verniki v cerkvi presenečeni. Kdor ima veselje do petja, seveda tudi posluh, se vabi, da pristopi. Moški zbor ima vaje ob ponedeljkih, mešani zbor pa v četrtkih zvečer. Kamnih Korporacija je postavila šolo na cesto. Mestna občina je dobila te dni sodno odpoved od Meščanske korporacije za vse prostore v šolskem poslopju. To se pravi, da se mora šola do avgusta izseliti iz zgradbe, ki je bila pred 53 leti sezidana nalašč za šolo. Meščani živahno komentirajo ta sklep korporacije, ker je na drugi strani spet znano, da je korporacija že ponudila poslopje v nakup. Zdaj se bodo spet razvile učene razprave, ali je šolsko poslopje last občine ali korporacije, ali ga sme korporacija sploh prodati itd. Brez teh zamotanih zadev bi lo v Kamniku res dolgočasno. Kamniška skavtska družina je narasla na 75 aktivnih in 60 podpornih članov, ki so za božič zbrali pri meščanih precej obleke in obuval ter z njimi obdarili več revnih družin na Gozdu, Po-rebru, v Podgorju in drugod po okolici. Našim vrlim skavtom vse priznanje za človekoljubno delo, ki ga izvršujejo z vzgledno požrtvovalnostjo. De v. Mariia v Poiiu Prosveta pri D. M. v Polju priredi na Silvestrov večer 1936 ob 8 in v nedeljo, 3. januarja 1937 ob pol 4 pop. v društvenem domu krasno E. Gregorinovo božično igro »Kralj z neba«, pri kateri nastopa nad 60 igravcev. — Igra nas po-vede v čas Jezusovega rojslva obnavlja pred nami dogodke iz njegove mladouli in vladanje krutega Heroda ter obuja v naših dušah prisrčna božična čustva. Vabimo k predstavi vse prijatelje lepega in plemenitega veselja. Ker je za predstavo veliko zanimanje, priporočamo, da si pravočasno kupite vstopnice v predprodaji v domu v četrtek ves dan. Za obilno in točno udeležbo sc priporoča odbor Prosv. društva. Dr. Josip Dermastia: Naše zavarovalstvo m Femks Do zadnjega časa je naša država stala na načelu, da ne pomaga nobenemu gospodarskemu podjetju, ki je prišlo v finančne težave. Tega načela se je strogo držala pri našem denarstvu in pustila posamezne denarne ustanove svoji usodi brez pomoči, če tudi ni prišlo na3c denarstvo v težak položaj po svoji krivdi, temveč le zaradi nastalih razmer. Tudi pri vprašanju živlenjske zavarovalne družbe »Zora« s sedežem v Zagrebu naša vlada svojega načela ni opustila in je z uredbo enostavno odredila izven-stečajno likvidacijo, po kateri bodo dobili posamezni zavarovanci kvote, ki jim bodo sorazmerno po višni likvidacijske mase pripadle Od načela neintervencije je vlada odstopila šele pr: vprašanju sanacije Fenikse. (Zadruge? Op. uredništva.) Dne 15. t. m. je izdala »Uredbo o jugoslovanskem portfelju bivšega »Feniksa«. društva za zavarovanje življenja na Dunaju,« s katero jc odrejeno, da se ravnateljstvo za našo državo v Belgradu 2 vsemi svojimi filijalami izpremeni v samostalno ustaiovo pod nazivom »Jugoslovanski Feniks« s sedžem v Belgradu. Ta ustanova je pravna oseba in je torej nositebica vseh pravic in obveznosti, ki so ji z Uredbo dane. Jugoslovanski Fe-niks vrši le še sklenjene zavarovalne posle do poteka in novih kupčij ne bo sklepal. Finančno stanje Feniksa je bilo tako slabo, da je bilo vsako nadaljnjo poslovanje tudi pri zmanjšanih obveznostih nemogoče'. Tu je napravila vlada posebno izjemo in sama priskočila na pomoč z obvezo, da plača 2CO.OOI) dolarjev Losingerjevih menic v znesku 7,369.500 Din in da je pritegnila k sanaciji vse v naši državi poslujoče zavarovalnice, ki morajo v to svrho plačati 25 milijonov dinarjev in nadaljnji znesek 800.000 Din kot odpravnino za prevzeti elementarni posel. Zavarovana vsota znaša 650 milijonov Din, število zavarovancev znaša 26.000 in preinijska rezerva 200 milijonov Din. Kritje za premijsko rezervo obstoja iz nastopnih vrednosti: Din gotovina, nepremičnine in efekti . . 36,OCO.OOO policna posojila .......36,OOO.COO premijski zneski, ki so bili vplačani po prvi uredbi z dne 28. aprila t. 1. . . 9,000.000 državno plačilo za Losingerjeve menice 7,369.500 prispevek zavarovalnic ..... 25,000.000 odkupnina zavarovalnic za elementarni posel .......... 800.000 Skupaj 114,169.500 Kritne vrednosti dosegajo torej komaj polovico pravilno izračunane premijske rezerve in temu sorazmerno se zmanjšajo za čas od prve uredbe. to je od 28. aprila t. 1. nazaj tudi zahtevki zavarovancev Na tem mestu hočemo govoriti o tem. kaj je država dolžna zavrovalnicam, ki prispevajo k sanaciji s tako ogromnim zneskom. Ugotoviti je, dn od propada Feniksa do danes zavarovalstvo ni občutilo niti najmanjše škode in ideja zavarovanja se je nasprotno visoko dvignila pri splošnem spoznanju, da Ie solidno zavarovalstvo pri zadostnih premijah more nuditi dovoljno varnost in da mora vsako drugačno zavarovalno podjetje propasti Če morajo danes zavrovalnice k!;ub ogromni škodi, ki jim jo je povzročil Feniks s svojim delom, ki zavarovalno-tehničnim načelom nikakor ni odgovarjalo prispevati za njegovo sanacijo ogromni znesek, potem so zavrovalnice upravičene zahtevati odškodnino od države. Ta od kodnina naj obstoja v tem, da se čim preje ustvarijo predpogoji za uspešen razvoj in soliden obstoi zavarovalstva, ki bo zavrovancem nudil popolno varnost za vse njihove bodoče zahtevke. Predvsem ne sme vlada izdajati novih zavarovalnih koncesij kajti že obstoječa zavarovalna podjetja morejo zadostiti vsem zavarovalnim potrebam in to tem bolj, ker se je obseg zavarovalnih potreb zaradi obstoje e gospodarske krize zelo zmanjšal. Brezpotrebno povečanje števila zavarovalnih podjetij bo povzročilo zopet ono divio, za zavarovalstvo in zavarovance skrajno nevarno konkurenco. V Avstriji in na Če-kem, koder so tudi zavarovalnice prispevale k sanaciji, se je vlada zavezala, da novih zavarovalnih koncesij ne bo izdajala. Za solidno poslovanje je nujno potrebna uvedba minimalnih premij, ki jih je treba čim preje uzakoniti Le tamkaj je mogoče pravilno zavarovalno-tehnično poslovanje, koder more zavarovalstvo računati na ločno plačevanje premij skozi vso dogovorjeno dobo. Uzakoniti se torej mora, da je zavarovanec skozi dogovorjeno zavarovalno dobo dol-| žan plačevati premije, ki se morejo v slučaju ne-I plačila utoiiti To je najlažje doseči na ta način, : da se veljavnost §§ 28 in 29 zakona o zavarovalni I pogodbi iz leta 1917, ki velja v Sloveniji in Dalmaciji, razširi na vso ozemlje naše države. Dopustiti se mora, da se vsaj V\ premijskih rezerv sme naložiti v naMh domačih denarnih zavodih Taka določba odgovarja po?tenosti in pravičnosti, da na ta način preide en del zbranih premijskih rezerv kol posojilo po naših domačih zavodih v naše domače gospodarstvo, iz katerega je prišel v zavarovalnice v obliki premij. V tem pogledu nikakor ne moremo ter kol dobri in pravični gospodarniki tudi ne smemo soglašati z mišljenjem naj se premijske rezerve nalagajo le v zavodih, k: so od države priviligirani. Tako početji-' je škodljivo etatiziranje. ki ubija naše denarstvo, ki mora tvoriti podlago našemu gospodurstvu. Uverjeni smo, da bo država upravičenim zahtevam našega zavarovalslva ugodila in se mu s tem vsaj malce odd')Ižila za veliko žrtev, ki jo mora po uredbi doprinesti za Feniksa. Zaposlenost našega delavstva Osrednji urad zu zavarovanje delavcev v Za-prebu je izdelal statistiko povprečno v letu 1936. zaposlenega delavstva. Te podatke primerja urad s podatki za 1935 in 1934. Pri tem pa ne navaja teli podatkov v listih, da so za 1934 in 1935 navedeni podatki letne povprečnine, dočim jo statistika za 193G sestavljena najbrž povprečno iz statistike za prvih 11 mesecev, kar bi bilo dobro povedati, da se ne operira tudi kasneje, ko ho sestavljena točna povprečua statistika za 1. 1930. Povprečno število zavarovancev je znašala 1934 543.559, 1985 564.287, 1936 pa že 610.207. za našo banovino pa so te-le številke: 86.604, 87.414 in 93.948. Statistika zelo podrobno kaže, da je bil največji dvig gospodarske delavnosti ugotovljen od 1935 na 1936 v ntoravski banovini: število zaposlenih delavcev se je tu povečalo za 16.3%, sledi zetska banovina s 14.71, vardarska s 13.05 in primorska z 10.9%. Nad državnim povprečjem je še prirastek v donavski banovini, in sicer znaša 8.21%. Po povečanju zaposlenosti je naša banovina pod državnim povprečjem, saj znaša prirastek samo 7.47%. Še večji je prirastek v Belgradu s 7.77 in drinski banovini s 7.9%. Manjše povečanje kot v naši banovini izkazujeta še vrbaska banovina: 4.78% (tu prevladuje lesna stroku) in savska banovina: 5.73%. Kulturni obzornik Ramovš: Kratka zgodovina slovenskega jezika I. del V Ljubljani; pri Akademski založbi 1936. Težko smo pričakovali nove Ramovševe knjige, ker smo vedeli, da bo prinesla mnogo novega, dosedaj še ne objavljenega gradiva zlasti za ono dobo slovenskega jezika, za katero nimamo sicer pisanih domačih virov, ki pa se nam kljub temu lepo odraža v zapiskih tujih in naših krajevnih in osebnih imen ter v drugih izrazih, ki so jih Slovenci zgodaj prevzeli od svojih sosedov, oziroma ki si jih je tujejezični element izposodil od nas. Iz načina izposojanja, iz substituiranja glasov in glasovnih skupin je možno razbrali vsaj približno, če že ne točno jezikovno stanje slovenščine v njoni zgodnji dobi. Epoha slovenskega jezika do Brižinskih spomenikov je bila doslej le malo poznana. Nihče ni namreč znal prav vrednotili naših prvih in vsaj za to dobo edinih virov za študij slovenskega jezika. Saj tudi ni nič čudnega, kajti kdor ve, kako različna je večkrut grafika istih besed v istem času. vc tudi, da jo iz leh zapisov Ic težko dobili prave poglede nu slovenski jezik te dobe. Prav raz-bor jezikovnega stanja ii komplicirano grafike io bil vse do Ramovša oni trdi oreh, ki ga ni hilo mogoče streti. Študij slovenskega jezika se je doslej začenjal prav za prav šele pri Brižinskih spomenikih, opirajoč se seveda pri tem na znanje praslovenščlne, oziroma njenega najboljšega ekvivalenta, staro-cerkvenoslovanščine. Vsa stoletja od VI.—X. pa. ki so bila odločilna za individualni slovenski raz. voj in ki so praslovanšfino kot kolikor toliko še enoten jezikovni in teritorialni kompleks preokrc-nila sprva v južno slovansko, a pozneje v tipično slovensko jezikovno razvojno smer. edino slovenščini lastno in zanjo karakteristično, ves ta čas torej ta Jezikovni razvoj in to jezikovno stanje nam Je bilo doslej tuje. Pa tudi sicer je bil študij slo-venislike vse do Breznika in Ramovša dokaj ne sistematičen in začetniški. škrabec in Oblak na Stavke v tetu t936 Osrednje tajništvo delavskih zbornic v Belgradu je od priključenih zbornic zbralo podatke o stavkah v lotu 1936.. katere objavlja sedaj v reviji »Zedinjeni sindikati* (soc.) v Belgradu. Iz tega materiala objavljamo nekaj statističnih podatkov: Na področju ljubljanske zbornice je bilo pri i 89.739 delavcih 48 gibanj z 19.514 delavci, ml te-j ga je bilo ugodno zaključenih 38 za 17.716 de-i lavcev, propadlo pa je 10 gibanj za 1798 delavcev. Od skupnega števila delavcev je sodelovalo pri gibanjih s stavko 17.73, brez stavke 4,02%, skupno torej 21.75%. Največja stavka je bila v tekstilni stroki, nadalje v gradbeni stroki ter lesni in kovinski stroki. Značilno je, da je v Sloveniji mnogo večje število gibanj bilo zaključenih brez stavke kol v Srbiji. Na področju belgrajske delavske zbornice, ki obsega področje okrožnih uradov Belgrad. Niš. Dubrovnik in Skoplje je bilo zavarovanih delavcev julija 1936 176.467 (brez rudarjev in name-i ščencev). Tu je bilo v prvih 9 mesecih 80 delavskih gibanj, v katerih je sodelovalo 22.784 delavcev (od tega s stavko 67 z 20.815 del.). Od 8(1 tarifnih gibanj je bilo ugodno zaključenih 69 za 20.738 del., propadli sta dve gibanji za 220 delavcev, 9 pa jih je tedaj še I rajalo. Odstotek delavstva je znašal v stavki 11.8. brez slavke 1.12, skupno torej 12.92%. Na področju belgrajske sta tudi edina slovenista pred Breznikom in Ramovšem. Ramovševa -Kratka zgodovina slovenskega jezika" hoče podati slovenski jezikovni razvoj od prvih samostojnih gibov alpske slovenščine dn danes. Pričujoči prvi del obsega uvod in poglavja o prvotni slovenščini, o položaju slovenščine v krogu slovanskih jezikov, o razčlenieju slovenskega jezika in o slovanskem vokalizmu. V poročilu se bom le deloma držal zapovrstnosti poglavij in ol) velikem številu novih ugotovitev omejil le na nekatere. Uvodni statistični podatki o številu slovensko govorečih ljudi, dalje točna flksaciju nekdanje naselitvene iu današnje jezikovne slovenske meje nain kažejo, da se je prvotni slovenski jezikovni teritorij od prihoda du danes skrčil že na približno polovico nekdanjega ozemlja. Vzrok temu pojavu je v nekompaktui obrobni slovenski naselitvi in v silnem dotoku in pritisku tujega živ-lju. (Hode vzhodne in jugovzhodne meje Ramovš ugotavlja, da je ozemlje pod Dravo in Sotlo spadalo sprva v slovensko jezikovno območje, da pa je v 10. stol. prešlo pod politično oblasl Hrvatske, zaradi česar se jc tudi govor odmikal alpsko-slovenskemu iti se bližal hrvatskemu. Vendar so bile dotlej že v lijem Izobražene ali vsaj spočete tipično slovensko razvojno osnove in smeri. Ui jih v nadaljncm razvoju ludi nove prilike niso mogle več bistveno izprenienlti.' (9.) Aljiska slovenščina, nekdanji jezikovni in teritorialni prednik današnje slovenščine je bil pra-slovanski dialekt z le malimi in maloštevilnimi difi rencami. v bistvu še popolnoma enak sosednji balkanski slovanščini in le malo različen od za-padno slovanskih jezikov. Alpska slovanščinn je sprva ohranila pruslovuusko glasovno iu oblikovno stanje. Sčasoma so se poleg še popolnoma pra-slovanskih jezikovno razvojnih tendenc iu smeri začele javljati tudi že nove, v novih prilikah, v novem območju in sosedstvu porojene, specifično jezikovne razvojnice. Dokazali je možno, da je slovenščina v prvih stoletjih novega življenja- imela še vedno stari praslovanski vokalni in konzonnntni sestav s popolnoma istimi kvalitetnimi, kvnnHtetnimi in zbornice je bila največja stavka v gradbeni stroki, v pekarnah in v brivnicah. Na področju zagrebške delavske zbornice je bilo 117 gibanj, od teh s stavko 102. Od 117 gibanj jih je uspelo 91. Pri 78 gibanjih je sodelovalo 19.395 delavcev. Na področju sarajevske zbornice je bilo pri 41.516 delavcih 24 gibanj za 5010 delavcev, od lega 17 stavk s 33343 delavci. 22 gibanj je bilo ugodno zaključenih za delavstvo (4759 del.), 2 zn 251 delavcev sta pa propadli. V stavki je bilo od vsega delavstvu 8.05, v gibanjih brez stavke 4.02, skupno torej 12.07% vsega delavstva. Novo nilska delavska zbornica izkazuje pri 92.111 članih 81 gibanj za 8989 delavcev, od tega 58 s stavko za 6593 del. Od vseh gibanj je uspelo 71 za 8190, propadlo 10 za 799 delavcev. Odstotek delavcev, ki so stavkali je znašal 7.16%, delavcev v gibanjih brez stavke 2.6, skupno 9.76%. Največ gibanj je bilo v gradbeni ler lesni stroki. Splitska delavska zbornica izkazuje pri 18.753 članih 9 gibanj za 1885 delavcev, od tega s stavko 2 za 720 delavcev. Vseh 9 gibanj je bilo ugodno zaključenih Odstotek delavcev znaša v gibanjih s stavko 3.83, v gibanjih brez slavke 6.22. lorej skupno 10.05%. Iz tega pregleda je razvidno, da je letošnji stavkovni val najbolj I>i 1 razširjen v Srbiji, Sloveniji in na Hrvatskem. Če seštejemo te številke, dobimo te-le rezultate: Skupno število zavarovanih delavcev je zna-| šalo julija 1936 566.000. Vseh delavskih gibanj je bilo v prvih 9 mesecih 1936 359, v katerih jo sodelovalo 92.275 delavcev, torej 16.3% vsega zavarovanega delavstva. Od 359 gibanj jih je bilo /.vezanih s stavko 275. torej 76.6%. Kar se tiče uspehov delavstva, je ugotoviti uspeh v 303 gibanjih. torej v 84.4% v.;nh gibanj, v ostalih gibanjih so delavci propadli ali pa tedaj, ko je bila statistika zaključena, še nito bila gibanja zaključena. * Zvišanje dividende Narodne banke? Zaradi ugodnih poslovnih uspehov banke v letu 1936 in izboljšanja v našem gospodarstvu je pričakovati, da bo Narodna banka povišala dividendo od sedanjih 350 na 400 Din na delnico. Konkurz je razglašen o imovini Partha Rudolfa. posestnika in gostilničarja na Muli, in njegove žene Partb Matije, poseslnice istotum. Prvi zbor upnikov 5. januarja 1937, oglasiti se je do 30. januarja, ugotovitveni narok 8. februarja. Povečanje izplačil pri Jugoslovanski banki v Zagrebu. V smislu zakonitih določil objavlja Jugoslovanska banka v Zagrebu, da bo s 1. januar jeni povečala kvoto svojih izplačil. Doslej jc banka izplačevala nectn-eiio v?e vloge na knjižice do 5.00(1 din ter vloge v tekočih računih do 10.0110 din. odslej pa izplačuje v celoti vse terjatve do 10.(00 i dinarjev. Poleg lega pa banka ni nikoli smatrala ! pr- motne tekoče račune za vezane, ker so li računi šlu/ili za trgovske svrlie in so kaj kmalu pritekali v še večji višini nazaj. Kožuhovino vseli vrst divjadi že sprejema • Divja kožat — Ljubljana — Velesejem. za svojo 23. dražbo, ki bo dne 25. januarja 1937 v Ljubljani. "Divja koža je lovska prodajna organizacija, zalo služi izključno koristim našega lovstva. Se'ms*m m tržna poročita Mariborski sejem, ilne 29. decembra 1936. Prignanih je bilo 8 konjev, 5 bikov, 70 volov, 239 krav in 6 telet. Skupaj 328 kosov. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže din 3.75 - 4 50, pold beli voli 3."/)—1, plemenski voli 3.50—4, biki z.a klanje 3—3.50, klavne krave debele 3 3.50, plemenske krave 2.50 3, krave z.a klobasa rjo 1-75 do 2, molzne krave 2.75 3.25. breje krave 2.50 3, mlada živina 3.60—4.25, telela 4.25 5 50. Prodanih je bilo 155 kosov. — Mesne cene: Volovsko meso 1. vrste 8—10 din, H. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 5—8, Telečje meso I. vrste 10 do 12. II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 dinarjev. Sejnrko poročilo iz Kranja dne 21. decembra. Voli I. vrste 5 din. II. vrste 4.50 din, III. vrste 4 din; telice 1. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din. III. vrste 4 din; krave I. vrsle 4 50 din, II vrste 4 din, III vrsle 3.75 din; telela I. vrste 8 diti, teleta II. vrste 7 din; prašiči špeharji Q din, prašiči pršutarji 8 din za I kg žtve leže. — Goveje meso I. vrsle 8—10 din. goveje meso II. vrste 8—10 din, goveje meso lil. vrste 6—8 din za 1 kg. — Svinjina 15 din, svinjska mast 18 din, slanina 15 din. — Cisti med 24 din, neprana volna 24 d!n, oprana volna 32 din za 1 kg. — Kmetijski pridelki: pšenica 105 din, ječmen 100 din, rž 185 din ovec lr0 din, koruza 145 din, ližol 400 din, krompir 150 din, lucerna Objava Tvrdka »Biber-Werke« industrija katrana d. d., ki proizvaja tudi »Biber« materijal za izolacijo, ki predstavlja svetovno znamko proti vodi iz temelja, vlagi in solitru, pretvarja svojo dosedanjo reprezentanco v Beogradu v nacionalno-jugoslo-vansko tvrdko s sedežem v Beogradu. Proizvajalo 6e bo v Jugoslaviji. Tvrdka, ki se bo ustanovila, bo pod novim strokovnim vodstvom in reorganizacijo. Zalo prosi vse tvrdke gradbene stroke (prodajalci lesa za gradbo, materiala za gradbo, železa, barv itd.) ter one, ki imajo interes za rajonsko prodajo proizvodov »Biber-Werke«, da čimpreje pošljejo svoj naslov na Rcprezentacijo Biber- Werke«, industrijo katrana d. d., Beograd, Karadjordieva ul. 27. ISOil din, seno 05 din, slama 50 din. jabolka I. vrsle 500 din, II. vrste 400 din. III vrsle 300 din. hruške I vrste 000 din II vrsle 500 din, III. vrste 4C0 din, čežplje I. vrste 500 din, II. vrsle 400 din, lil. vrsle 3C0 din; pšenična moka 300 din, koruzna moka 240 din za 1 q. Mleko 2 din, finejše kvalitetno vino 16 din, navadno vino 10 din za 1 liter. Borza Dne 30. decembra 1936. Denar V zasebnem kliringu jc oslal angleški funt v Ljubljani neizpretnenjen na 287.25 denar, v Zagrebu je narastel na 287.70—239.80, v Belgradu pa je popustil na 287.20— 288.80 Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil nu 8.12 8.22, v Zagrebu na 8.11-8.21, v Belgradu na 8.10';9—8.2009. / Grški boni so beležili v Zagrebu 30.65 -81.35, v Belgradu 31.18—31.8« Italijanske lire so mudili v zasebnem kliringu v Belgradu po 2.47 Nemški čeki so v Ljubi i« ni popustili nu 12.98 13.18, v Zagrebu na 12.85-18.05, zu sredo in konec januarja lf37 so beležili 12.90 13.10, za konec februarja 12 85—13.05. V Belgradu so beležili 12.8744—13.0714. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h gold. . . . 2374.66-2389.2« Berlin 100 mark..... 1743.08-1756 91 Berselj 100 lielg...... 731.20— 786 26 Curih 100 frankov..... 996.45 - 1003.52 I-ondon 1 funt .......212.66— 214.72 Newyork 100 dolarjev . . . 4303 51 1339.83 Pariz 100 frankov...... 202.49— 203.92 Praga 100 kron ...... 151.98- 153.04 Trst 100 lir........ 227 70- 230.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,240.771 din. Proinel nn belgrajski borzi jo znašal 2,591.000 dina rjev. Curih. Belgrad 10, Pariz 20.3175. London 21.865, Newyork 435125 Bruselj 73.35. Milan 22.925 Amsterdam 238.15, Berlin 175, Dunaj 79.2."» (81.25), Stockholm 110.175, Oslo 107.375, Kopen-hagen 95.875, Praga 15.225, Varšava 82, Budim-pe agen 95.375, Praga 15.225, Varšava 82, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45. Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.425. Buenos-Aires 1.3275. Vrednostni papirji Ljubljana: 1% investicijsko posojilo 85- St, agrarji 49 51. vojna škoda promptna 376 378, begluške obveznice 68.50-09.50, 8% Blerovo posojilo 86—88, 7% Blerovo posojilo 76—77, 7% |«j-sojilo Drž. hip. banke 91 92. Zagreb. Državni papirji: Agrarji 19,50 50, vojna škodu promptna 374—377 (374), begluške obveznice 69—69.50, dulm. agrarji 65.75—66, 8% Blerovo posojilo —87, 7% Blerovo posojilo 76— 76.50, 7% stab. posojilo 86 bi. — Delnice: Trboveljska 220 bi., Gutmann 55bl., Našlco 400 den., lijis 15 lil., Osj. livarna 150 den., Osj. sladk. tov. 145 den.. Vel. Bečkerek 6M)_800, Dubrovačka 270 820, Zndr. plov. 350 den., Oceania 240-250 (250). Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko |K>-sojilo 84—84.50 (8-1.50), ugrarci 49.50— 50 50, vojna škoda promptna 371- 874.50 (374). 2 (874), begluške obveznice 69.80 69.50; 67 67.25 (67.25), 8% Blerovo posojilo 86 den. (88.25), 7% Blerovo posojilo 76—76.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 91,—92.50, 7% slab posojilo 84.25—86 — Delnice: Narodna banka 6930 bi. (0900), Priv. agrarna bnn-1 ka HM den. (193.50). i Žitni trg Novi Sad, 30. dec. Vso neispreni Tend. nc-ispreni. Promet srednji. ukcentuacijskimi ter intonacijskimi posebnostmi. Specifično slovenske poteze so se izobrazile v glavnem nekako do konca L tisočletja. Vokalni sistem alpske slovenščine je obsegal poleg vo-kalov, ki jih ima slovenščina šc danes, tudi take, ki jih danes ne pozna več. Bavarski zapiski slovanskih besed nam dokazujejo, da je slovenščina poznala praslovensku nosnika z istimi širokimi kvulitelami, poznala in točno tued seboj razlikovala je vse do 9. stol. praslovanska vokala. znan ji jo bil srednjejezlčni vokal visoke lege, y, imela je e. izpričana je široko kvaliteta kratkega o-ju. Ne morem navujati včasih dolge in bistroumne dokazne poti, ki je Ramovša dovedla do fiksiranja teli dejstev. Prehajam na dobo, ko so se spočele prve inovacije. Niizalnosl je n. pr. izkazana sprva v vseh pozicijah. A zapiski in današnje dialektično stanje pričajo o tem, da je bila nazalnost v različnih pozicijah različno močna in da se je v npkuterih pozicijah prej izgubila kol v drugih. V poziciji pred palalnim zapornikom je 11. pr ohranjena tudi še tam, kjer je nazalizacija sicer nepoznana. Glede časa. kdaj se je nazalnost izgubila, so nam nekako merilo in vsaj relativno kronološko določilo Brižinski spomeniki. Ti poznajo uosnost še v vseh pozicijah. V dobi po 10. stol. šele se jo nazalnost začela gubili. obenem z. njo. le da nekoliko pozneje, sc je začelo oženje vokalnih kvalitet sedaj oralnih vokalov, seveda nc povsod istočasno. Naši obrobni dialekti so ohranili deloma (podjunski!) prvotno stanje, deloma so jih pa zajele minimalne izpremembe. Glede reduciranih vokalov 'je reči, da sprva še ui bilo razlike med krepko in šibko pozicijo, o čemer nam bavarski zapiski prav dobro pričajo. Sovpad v srednjejezični vokal jc izpričan že v Brižinskih spomenikih. Pojav je posledicu sploš-noslovenske jezikovne tendence, ki se je javila v utrditvi vokalov in konzonantov. Knako je možno izpričati praslovansko kvali-lelo y-ja, e-a in fl-n. Vse izpremembe so se vršile nekako v 10. in 11. stol. Glavna slovenska inovacija v praslovanskem konzonantizmu je pač otrditev konzonantov prpd palatnimi vokali. Od glasovnih skupin je omenili asimilacijo ti, dl > I. ki pa je najbrž od južno-slovunskcga popolnoma neodvisen slovenski pojav. V poglavju o položaju slovenščine v krogu drugih slovanskih jezikov Ramovš podrobno razbira in ugotavlja skupnosti in različnosti, ki jih ima slovenščina s temi jeziki, rešuje razmerje do čakavščine in stovaščino in jez.ikovnodoknz.no zasleduje smer slovenske naselitve ter luir mimogrede zavrača razna netočna in zmotna mnenja. Poglavje o vokalizmu je v tej knjigi prvič doživelo celotno izdajo. Zato t«) marsikomu prijetna novost. Ramovš po ugotovitvi izpremembe v ritmu in melodiji in v leni pogojene nove porazdelitve vokalnih dobrin in kračin ler specifično slovenske zavisnosti vokalnih kvalitet od vokalnih kvantitet nastavlja za prvotni enotni praslovanski in še alpskosiovenski vokalni sistem dva oziroma tri slovenske, sistem dolgih, kratkopoudarjenih in nepoudarjenih vokalov. Vsak ima v nadaljncm razvoju slovenskega jezika popolnoma samosvojo pot, odvisno od osnovnih tendenc slov. dolgega in kratkega vokalizma, ki so v tem, dtt dolgi vokali zahtevajo napeto in visoko jezično artiknlacijo oziroma diftongizacijo, kratki jm so v svojem razvoju tem tendencam diametralno nasprotni, saj je bistvo kratkookcentuiranega in nnakcentuiranega vokala prav nonapeti in neprecizni jezični tvorbi. Zato so rezultati razvoja teh dveh vokalnih sistemov v današnjih dialektih lako različni. Rezultat prvih tendenc so ozki dolgi vokali ali dif-tongi oziroma iz leh izvirajoči žc mlajši niono-[longi, rezultat tendenco kratkega vokalizma pa je intenzitotna in kvantitetna redukcija, vokalna harmonija, likanje in po|iolen izpad vokalov ter s tem nastajajoče nove konzonantne grupacije iu asimilacijo. Podrobno obravnnvunjo tega tako zanimivega in nazornega poglavja nas bi privedlo predaleč. 1'rav tako nc moreni poročati o dinlek-talizaciji slovenskega jezika. Knjiga, ki ji je Ramovš poleg do sedaj že objavljenih rezultatov, raztresenih po vsemogočil-znanstvenih revijah in z.oradi tega le malokomu pristopnih, dodal Se mnogo novega gradiva, ovrgel več lingvističnih mnenj in fiksiral mnogo novih faktov, obenem pa lahkoten način podajanja, prodoren in jasen pogled nn jezikovni organizem, je sijajen dokument Ramovševega talenta I11 dela. Želimo, da bi kmalu dobili v roke tudi drugi del. Tine Logar. LA PALMA • 5EVILLA . 1 tUCENA ESPAGN^/*^ ANTEQUERA PUERTO REAL ^AU^g SANLUCAR LGECIPAS MANGERl ARZILA/ . TETUAI KSAR EL C KEBIR UEZ2AN Rdeči pekel v Valenciji Juneau: Urad za ljudi, ki so izginili Največji francoski list »Petit Parisien« je objavil poročilo svojega posebnega dopisnika, ki bi bil moral v službi lista odpotovali v Valencijo in nato dalje v Madrid. To |>otovanje pa se je ponesrečilo, ker francoski časnikar ni mogel dalje iz Valencije. Rdeče »oblasti« so mu vsakršno nadaljnje potovanje preprečile. Sicer je pa le radi nastopa francoskega konzula ušel iz valencijskega pekla. Več atentatov so vprizorili na časnikarja. Rdeče špansko poslaništvo v Parizu se zdaj radi toga opravičuje francoski vladi, češ, da so se bili zmotili v osebi. Opisi francoskega časnikarja iz pekla v Valenciji so tem pomembnejši, ker so strogo nepristranski, saj je la francoski list pisal o marksistih vedno jako dostojno. Francoski časnikar objavlja v svojem |>oročilu strahoten opis krvavega terorja rdečih morilcev v Valenciji. »Varnost« mesta je v rokah priganjačev revolucijonarnega odbora, saj so nekdanje člane mestne policije že zdavnaj »iz-desetili«. To »tujno policijoc tvorijo najrazličnejši klateži in potepuhi. Fantiči, ki so komaj odrasli osnovni šoli, so zdaj za rablje v svojem mestu, kar so pa rajši, ko da bi odšli na bojišča. Takole pravi francoski časnikar: »Vsi načelniki te, tako zvane policije, so sovjetski privan-drovci, kakor so tudi že nekaj tednov vsa uradniška mesta v rokah sovjetskih Rusov, ki so jih nedavno poslali semkaj. Njih delovanje pa je: da nasilno tirajo ljudi iz bivališč; da jih v trumah obsojajo na smrt in da jih na najpodlejši način ubijajo. Ljudje, ki izvajajo ta grozotna dejanja, so večinoma anarhisti in njih posebno strokovnjaštvo je to, da morijo, ne da bi Opustili kake sledove za seboj. Vsak dan postrelijo v Valenciji 200 do 300 obsojencev; obsodba je izvršena v nekaj minutah. Ljudi aretirajo podnevi, umorijo jih pa ponoči. Tako ne odstranijo le političnih oseb, marveč precej časa tudi že zastopnike zmernih levičarjev in v najnovejšem času tudi pristaše vlade. Smrt preti zdaj celo vodilnim osebam vlade in predvsem guvernerju mesta Valencije. Če bo padel Madrid in če se bodo bele čete približale Valenciji, bodo vse te osebnosti brez dvoma spravili s sveta. Morišče Odkod ženitna ponudba pa je na morskem obrežju, v nekdaj tako mirnem kopališču Saler. Francoski časnikar pravi dalje, da se mu je le enkrat posrečilo priti tjakaj, a le v spremstvu francoskega konzula. Na svoje lastne oči je videl 160 mrtvih trupel iz zadnje noči: »Vsi so imeli prestreljen zatilnik. Njih lica so izražala grozo smrti in so bila radi strela strahotno izmaličena.« Takada, majhno japonsko mesto otoka Nippon, je popolnoma zasneženo. Tu je večinoma po 2 m debel sneg, a tudi uebeiinu 4 m ni redkosi Prvi časnikar, ki sc je domislil, da razširi blagovni trg v inseratnem delu še z osebnim trgom, je bil Nemec Justus Mfiser. Miiser je mislil, da je skoval imeniten dovtip ko je v nekem svojem članku I. 1747. predlagal, naj bi listi namesto seznama mrtvih objavljali imena tistih samskih oseb, ki se menijo še poročiti. Pisec, ki ni mogel vnaprej videti strahotnega izrabljanja v uresničenju svojegn načrta, se je celo sam potrudil, da je napisal za zgled nekaj takih ponudb. Nn primer tole: »Pri Iksu Ipsilonu je oče dni v komisijo svojo hčer, ki je izmed 13 otrok najstarejša. Ona je lepa, ima lepo postavo in še lepšo vzgojo. .Ie [lamelna, a malo bolj dovtipna. Ima dosti živahnosti in ne več zahrbtnosti, kakor je prnv, da se more v družbi dostojno gibati. Namesto dole pn hoče oče prepisati nanjo ves svoj ugled. Bodoči zakonski mož no sme imeli več ko 20 lel, moril »Gospodična I Ni prav, da sem zaprt, ko je pa moj oče nalogo narobe naredili* »Oblasti« iz Valencije so kasneje časnikarju prepovedale iti dalje v Madrid. Kakor je potem zanesljivo zvedel, bi bil moral na željo revolucij-skega sodišča »spotoma izginiti«. Še tisto noč, preden se je odpeljal iz Valencije, so ga hoteli v hotelski sobi ubiti Francoski konzul je moral slednjič osebno spremiti časnikarja na neko bdjno ladjo, da mu je tako rešil življenje. Ko se je poslovil od uradnega zatsopnika »vlade«, mu je ta namignil, češ, kako mu zavida, da se sme vrniti na Francosko in solznih oči je dejal uradnik, da bo tudi njemu kaj kmalu napočila tista ura, ko se Ik> moral odpraviti na i>ot brez povrutka — na j>ot v kopališče Saler ... V starosti 72 let je umrl znani ameriški časnikar Artur Brisbane, ki je 30 let vodil časopisje llear-stovega koncema. Bil je najbolje .plačani urednik svetu, saj je na leto zaslužil po 200.000 dolarjev. Nemško bojno brodovje Odkar so neizmerni peščeni viharji divjali po neskončnih pustinjah Amerike in so planili na polja, vrtove, pašniko in jih pogoltnili, iščejo štiri družine farmarjev novo domovanje. Pomikajo se, ko nekoč, ko so romali njih pradedje z volovsko vprego, proti severu. Ond: nn severu je še dokaj zemlje, ondi živi še prav malo ljudi. Tam na severu so še neizmerna polja in pašniki, neizmerni so glede nn obseg in prav tako glede na samoto. Tu sever je: Aljaska. Zlato jc izvabilo neštete množice. Ondi na severu je neko mesto mimo drugih manjših, ki že niso več pomembna, n ki so nekoč nekaj pomenila. To je bilo tedaj, ko je ljudi omamljalo zlato. Na severu, ob morju je lo mesto, ime mu je Juiieau. Le poredkonia, vendar redno vozijo parniki tjakaj iz Vancouvera in San Francisca. Juneau ni mesto, kakršna so sicer mesta; ima le Jesene barake in kamnite zgradbe in ceste so obložene z deskami. Kra.[ cest vidiš znake indijanske umetnosti; podobe živali iu ljudi, vse na grobo izrezljano iz trdega lesa. Pred temi znaki so Indijanci nekoč slavili vrnitve z lova na kopnem ali z lova na ribe. — Razen tega je pa v tem mestu še nekaj, kur človeka preseneti, da obstane in ne verjame: To je hiša in na hiši majhna tabla z napisom: Urad za ljudi, ki so izginili. Izginili? Ali ne slišimo le besedo tudi v velemestih Evrope in Amerike? Sleherno sled iščejo. Ta urad je prav lia koncu sveta in uraduje za mnoge in nešlele ljudi, ki njih srcc koprni po tem ali onem svojcu ali znancu. Pisma prihajajo iz vseh krajev sveta, prošnja pisma za sporočila o možeh in mladeničih, ki so bili šli po zlato v Kloudike in so — izginili. Na vsako pismo odgovori ta urad, vsako osebo zasledujejo in iščejo. Kar posebne patrulje so, ki stikajo po svetu za izgubljenci. In kakor je čudno slišati, vendar se malokdaj zgodi, da bi kdaj ne našli kake sledi — tudi po dvajsetih letih. Iščejo rudarje, lovce — inožc in sinove. Le majhen znak zadošča in čeprav so tiste pokrajine luko neskončne, vendar so bili doslej skoraj vsi izgubljeni tudi najdeni. Eden je bil med njimi, poroča uradnik tega čudnega urada- ki se mu je bil svet priskutil in ki je bil odšel v divjino, da bi raziskoval rudnine, živalstvo, rastlinstvo in bi o tem napisni knjigo. Bival je zdaj lu zdaj tam in čez tri leta so ga slednjič našli v neki koči prav na severu, tik morja. Prav nejevoljen je bil, nejevoljen ker so ga motili in začudil se je, češ, kdo naj bi ga vendar iskal? Vendar se je mož otajnl in postal človek, ki se je spomnil, du je še član človekov. In se je nato povrnil domov, saj je občutil skrb matere, ki ga je dala iskati. Mnogo so jih našli. Mnogi so spremenili svoj (K)klic. Nekateri so ostali kol iskalci zlatu, nekn-teri so izkopavali rude; drugi so polaguli pasti za lisice. Na stotine, nu tisoče jih je. ln vsi so mislili, iln so izgubljeni, da so izginili in vendar so bili še povezani s svetom. To so ceste, ki vodijo na sever in ki jih iznenada ni več. Vzdolž teb cest so sredi divjin go-slišča. Poizvedbe pri »majki Anki«. Eno teh gostišč je last »majke Anke« in ta inajka ne pozna suino vseh gostov, murveč se jih še letu zatem spominja. In malo bolj proti severu živi duhovnik, ki sc je ondi utaboril in je prijatelj ljudi in živali. Nikoli mu ni dolgčas, saj je življenja povsod dovolj in kjer je življenje, ondi je tudi delo. Čudovit kraj je mesto in pristanišče Juneau. Tu je mnogo usod zagrebenih, ki se pa nekega dne mahoma dvignejo na dan. Koliko človeških usod je lu, ljudi vseh narodov, vseh jezikov! Tu ima samo življenje besedo! Kako je človek pač velik, da vzame nase vsakršno breme in pomanjkanje le zato, da bi družino rešil pogube in ki vso spet začne iznova, če mu prirodne sile uničijo večletni trud in delo! V mestece je prišel cirkus. Največja senzacija je bila kletka, kjer sta bila tiger in ovca. >Ali se tu dva nikoli ne spričkata? je nekdo vprašal. »Malokdaj,« je odvrnil hlevnr, »in če se kdaj, tednj trnja prepir le nekaj minut.« »In potem?« »Potem — kupimo drugo ovco I« »Nekaj praktičnega za luhko kaj električnega?« Mož: »Najboljše — — električni stol?« ★ gospo soprogo? Ali jo — Mogoče imate kak Mrtvi nemški general in odlični vojskovodja von Seeekt na mrtvaškem odrti s častno stražo visokih častnikov. Pravkar je izšla knjižica o vojnem brodovju raznih držav in zanimivi so podatki o nemški državi. Velik vpliv na nemško brodovje je imel tozadevni sporazum z Anglijo 1. 1935. Na kratko so poglavitni podatki o nemškem vojnem brodovju: 1. Težke bojne ladje (!)). tc a) Nove (3): »Schartihosk in »Gneisenaus (ki so jo pravkar spustili v morje); 26.000 ton, 220 ni dolgu, 9/28 cm-terske in 12/15 cm-terske topove. Trel jn, ki ima 35.000 ton je v delu. I>) Stare linijske iadje (3): »Hannover«, >Schleswig-HolsteitK, »Schlesien« (že 30 let v rabi); 13.200 ton, 4/28 cm-terske lopove; za moderno bojevanje neuporabne, so za vaje pomorščakov. c) Oklopne ladje (3): »Deutschland«, »Admiral Scheer«, »Admiral Graf SpeeCavalleria rusticana-r in »Glumačk. sta operi, ki najbolj izrazito predstavljata — veri7,em, stilno smer, ki se je rodila na jugozapadu vzporedno z drugimi naturalističnimi smermi (ruska); vse so nastale iz odklona od siinbolistike, ki jo je sprožilo Wagnerjevo delo. Najdalje je šla v tem stremljenju prav verislična smer in je v sebi do viška stopnjevala resničnost tako, kot stoji pred človekom otipljiva in vsakdanja, povezana z vsemi lepotami in dobrotami, 7, vsemi strastmi in zablodami, neizčiščena in brezobzirna za namensko razsojanje in opredeljevanje. Obenem pa je tudi glasbeno snov oblikovala tako, kot je narekovalo trenutno čustvo samo po sebi, rojeno bodisi iz globljih duševnih utripov, ali celo le iz čutnih dražljajev, pa se nalo uselilo predvsem v melodično stran umetnine, s čemer je dobila melodija sploh glavni izrazni poudarek. Tako sta stilno začrtani tudi omenjeni operi, ki predstavljata po vsebinski snovi obe kos iz vsakdanjosti iztrganega življenja z ljubavno katastrofo, ki nastane v prvem slučaju (>Cavalleria«0 iz zavozlanega razmerja enega moža do dveh ženfi, v drugem slučaju (»Pagliacci«) pa obratno iz zavitih spon med eno ženo in dvema moškima. V obeh slučajih pa sproži iz teh razmerij propast naturalna strast ljubosumja, ki skuša biti sicer nekoliko ntaskirana s častjo, pa vendar udarja navzven v vsej svoji pri-rodtii goloti. Uprizoritveno delo obeh oper je bilo v rokah režiserja prof. Šesta in dirigenta dr. Švare. Režiser se je razen nove scenerije držal v glavnem predpisane stare razporejenosti in skušal po močeh razgibati odrsko življenje. Zato bi utegnil biti uspeh povprečno ugoden, v kolikor ni zavisel od igralske moči posameznikov, od katerih je v tej smeri v glavnem pogojen pravi polni učinek. Pripomnil bi le, da pričetim pesotn Turiddujeva pri mračni odprti sceni nima prave logike, da pa je v »Glumačih« obenem z uspelo sceno zelo srečno rešen problem odra. ki je bil svoječastio v vozu preveč utesnjen. Dirigent je prijel svojo stran vendar le preveč naturalistično in je stopnjeval čutno učinkovitost do skoro odbijajoče skrajnosti; pri tem pa je na škodo izgubil marsikaj podrobnih glasbenih fines v orkestru iti v petju, ker jih je izpodnašala prenasilna zvočnost. Vse to pa bolj v »Cavallerijk kot v »Glutnačih«, ki so bili s te glasbene strani čisteje oblikovani, pa je končno v tem pogledu podana tudi precejšnja, razlika med pričetno in zadnjo predstavo, ki jo je v muzikal- netti pogledu dirigent že zelo holj izdelal, tako da se utrinjujo že prečiščene glasbene misli. Kot že omenjeno, zavisi glavna učinkovitost teh naturalistično tako podčrtanih oper od pevske in igralske sile glavnih oseb. In v tem bo tudi vzrok, če predstava ni dosegla večjega uspeha. Kajti zaenkrat še so posebno igralske moči v naši operi bolj redke. Učinek »Cavallerle« je odvisen od Santuzze in Turiddit. na katerih leži glavna teža drnmatskega razvoja. Toda obe vlotfi sta bili v danem slučaju prešibki, da bi dosegli zadnji vzpon pretresljivega uiinka. Santuzzo je najprej upodobila ga. Kogejeva. ki je ustvarila sorazmerno mnogo vrednot, u vendar so ni prebila preko meje nadpovprečnosti, ki je potrebna (tudi take pevske višine so nevarne). A tudi gdč. Oljdekopova. ki je v isti vlogi nastopila, ni segla do tja. dn bi mogla podati vso pretresljivost du-ševnosti, v kateri se bi jejo kontrasti neupogljive ljubezni in sovražne maščevalnosti, čeprav je marsikaj tega že lepo nakazala. Turiddu tenorista Francla je bil pevsko ugoden, zlasti, ker zahteva izraz precej grobe napetosti. ki jo je tudi našel. Toda igralska stran Je bila izpolnjena le preveč j po naturalizmu, ki pa je končno na odru zavisen od določene umetniške (»stave, ker se lahko sicer | iz naivnosti v učinku povsem izprovrže. Jankov ! Alfio jo bil dobro izklesan pojav. Sopranistka : Gnusova, ki jc nastopila prvič v vlogi I.ole, jo I pokazala zaenkrat vsaj več veselja do operne umetnosti, kot pa resnične umetniške sposobnosti. Stara mati Lucia, ki io je oblikovala ga. Španova, pa je uspela v petju bolj kot v igri. Na sploh je ( bila igra solistov vsled zapeljive naturalistične I osnove preveč privatna, dočim /.aliteva ludi naj-' hujši naturalizem na odru določene stilizacije, ki | zavisi edinole od vsebine umetnine! — Gltimafi« | so bili igralsko močnejši. Ca ni o, vodja potujočih ] glumačev, sicer iz podajanja tenorista Marčeca pevsko ni doliil onega metalno prodornega zvena. kot je posebno zrazno svoj it vo te odrske podobe, v igri pa je po iskrenem in napetem do-življenju prepričevalno rastel v notranji napetosti do katastrofe. S te poslednje strani ni učinkoval nič močneje Marij 3 i m ene, ki je gostoval v vlogi Cania, le da je nasprotno uporabljal več ha zunaj učinkovitih naturalističnih manir. Seveda pa je blestel s svojim petjem, ki se v prožnosti in v kovinasto rezki, a vendar mehko prikupni barvitosti ter v silni probojnosli tej veristični vlogi tako ugodno prilega. Ga. Zlatu Gjungjenac je dala Neddi, mladi Canievi ženi, ki je morala plačati svojo nedopustno ljubezen do Silvia s smrtjo, predvsem zelo izrazit pevski značaj; v igri pa sicer ono silne notranje dramlike ni doprinesla, a je rasla vseskozi v dosledni napetosti. Velikopotezno je zgradil glumača Tonia baritonist Primožič v človeka, ki od usode zapostavljen in ponižan živi le od tihe ljubezni in prikrite strasti do mlade Canieve žene in ki se žaljen v tem svojem čustvu pogrezne do podlega izdajstva iz maščevalnosti. V tej vlogi je enako, kot v pričelnem prologu Primožič zelo dvignil ludi pevske vrednote v lepoti oblikovanja in v dramatiki izraza. Mlademu Silviu je dal baritonist Kolaoio predvsem uspešno pevsko podobo, a tudi v igralskem izrazu ni ostal brez topline. Glintiač Reppo pa je našel v tenoristu Banovcu sicer za svoje junaštvo nekoliko slabotnega, a zlasti v petju prikupnega oblikovalca. Zbor se je tekom predstav izboljšal in ustvarja sedaj zlasti pri »Glumačih« zvočno zelo privlačna razpoloženja. Le več dinamičnih fines bi bilo treba. Sploh bi se '.boru moralo povečati več vsestranske pozornosti, ki bi dala velikemu dejanskemu delu več zasluženega uspeha. V. U. I i Jegličev Akademski dom — zadeva vseh Slovencev 2e peti katoliški shod v Ljubljani leta 1933, je spoznal, kolikšne važnosti je za uspešen vsestranski razvoj slovenskega naroda, da ima strokovno veščo pa nravno dobro in narodno zavedno inteligenco. Zato je priporočil ustanovitev društva, ki bi si nadelo nalogo, da zgradi v Ljubljani primeren, obširen akademski stanovanjski dom, ki bi k vzgoji takšne inteligence veliko pripomogel. Takšnega društva ni bilo vse do lanskega leta, ko so se vsled slabih socialnih razmer zganili akademiki sami. Začeli so s pripravami za ustanovitev društva »Jegličev akademski dom«, ki ima nalogo zgradili v Ljubljani slovenskim katoliškim akademikom stanovanjski dom, ki bi imel prostora za 150 do 200 akademikov. Dne 16. dec. 1936 se je vršil ustanovni občni zbor tega društva. Predsedstvo je prevzel pisatelj F. Sal. Finžgar. Upamo, da se bo akcija pod njegovim spretnim vodstvom uspešno razvijala. Da je tak dom potreben, ne more biti nobenega dvoma več. Zlasti tako majhen narod kot je slovenski, mora gledati, da v svojem razvoju v nikakem oziru ne zaostaja za drugimi številnejšimi narodi, ki ga skušajo uničiti, gledati mora, da se krepi njegova narodna zavest. Vse to pa bo možno le, če bo imel inteligenco, ki ga bo — dobro poznavajoč narodovo dušo pa njegove potrebe — požrtvovalno in vešče izobraževala in vodila. Kdor pa hoče takšno inteligenco imeti, si jo mora vzgojiti, zanjo mora skrbeti posebno v času vzgajanja, doraščanja, to je v prvi vrsti v času akademskega študija. Današnia akademska mladina pa se je v mnogih ozirih odtujila svojemu narodu. Na eni strani imamo akademike, ki so zavrgli slovensko narodno misel in se ogrevajo za medlo jugoslovenstvo. Pri njih obstoja le še vprašanie, kako slov. narodna samobitnost brez večjih vznemirjenj postopno likvidirali. Na drugi strani pa je precej močna skupina, ki v svojem internacionalizmu ne more najti pravega odnosa do svojega naroda. Uveljavljanje marksističnih in komunističnih idej ji je prvo in najvažnejše, vse drugo pa je le sredstvo za čim uspešnejšo propagando svojih nazorov. Je ta skupina goreč nasprotnik zdravih slovenskih tradicij — zlasti pa je pogubno, da je postala eksponent inozemske brezbožniške propagande. Tako nobena teh skupin nc more nuditi narodu tega, kar potrebuie, ampak ga od njegove prave smeri samo odvajata. Nista zmožni vzgajati naroda v smislu prave srčne in umske izobrazbe. v narodno zavedne ljudi ki jim bo slo-vensslvo sveto, da bodo zanj tudi na žrtve pripravljeni. In tak narod se bo dosledno in i»spešno postavljal nasproti vsem napadom na njegove narodne svetinje. Za vzgo o takšne inteligence, ki bo zmozna narod izobraževati in voditi, pa je nujno potreben dom, ki bo akademikom omogočal intenziven študij, hkrati pa jim nudil potrebno enotnost. Takšen dom naj bi postal središče in žarišče slovenskemu kulturnemu in narodnemu razvoju. Kol je nekoč Dunaj — središče mlade slovenske inte-ligence — igral velevažno vlogo v kulturnem in narodnem oziru. tako mora poslati -Jegličev aka-dem-k* dom« otfniišče slov. kulturnega in narodnega delovanja Da ;e Ukino delo med .našim ljudstvom krvavo potrebno, ni danes, ko mu krivi preroki usiljujejo najrazličnejše krive nauke, nobenega dvoma več. Da slovenski katoliški akademiki v javnosti ne pomenijo toliko, kot bi morali, pripomore veliko tudi dejstvo, da so razkropljeni po vseh delih Ljubljane in še po deželi, da se med seboj niti ne poznajo. Če pa bi bilo pod isto streho 150 do 200 akademikov, bi bil položaj bistveno drugačen. Pa ne samo to. tudi socialne razmere akademikov so take, da jim ie treba pomagati. Gospodarska kriza, ki je zadela slovenskega malega človeka — kmeta, delavca, obrtnika in nižjega urad nika, je težko občutil tudi slovenski študent, ki je iz dneva v dan bolj samemu sebi prepuščen Vsled materijalnega pomanjkanja se jih veliko oprijema prevratnega komunizma. Če bomo akademikom pomagali v socialnem oziru, bomo najuspešneje zavrli prodiranje komunizmn med njimi. 2e zaradi tega je potreba, da vsa slovenska javnost podpre akcijo za »Jegličev akad, dom«: poleg tega se pa s tem spolnjuje sklep katoliškega shoda. Res ni ugoden čas, toda potreba ie tolikšna, da ni mogoče več odlašati. S skupnimi žrtvami bo načrt možno uresničili. Zlasti premožnejši naj ne zapirajo .svojih src; zavedati sc morajo, da kdor ima veliko, mora tudi veliko dati, da odpomore potrebam drugih. Akciia za »Jegličev akademski dom«' mora v letu 1937. postati akcija vseh Slovencev, to naj bo začetek za kulturni in narodni preporod na šega ljudstva. Delo Rdečega kriza v Studencih pri Mariboru Studenci, 28. decembra. Humanitarno delo. ki g:i vrši v Studencih Rdeči križ, zasluži javno pohvalo. Na eni strani lajšu studenška podružnica Rdečega križa z vzorno de-lavnostjo veliko bedo, ki je doma v tem predmestnem industrijskem naselju, na drugi strani pa vzgaja sninarijanski naraščaj in širi smisel za pomoč iu ljubezen do bližnjega med pripadniki vseb slojev. Dne 1'2. t. in. je priredil Rdeči križ družabni večer, katerega se jc udeležil ludi okrajni glavar g. dr. Šiška. Po dvomesečnem samarijan-skeni tečaju, ki sta ga vodila zdravnika dr. Koren čnn in dr. Slopar se je vršil dne 13. t. m izpit, katerega je napravilo 30 orpIi ler s tem pomnožilo knder slndenških samarijanov in samarijunk, ki upravljajo tudi podajo za prvo pomoč. Rdeči križ pa skrbi tudi z ašolsko mladino obeli studenšklh šol. Tako se je dne 19 t. m. na deški šoli vršilo obdarovanje mladine ter je dobilo 63 otrok obutev, 115 oblek in 82 perilo. Obdnrovanih je bilo 260, to je nad polovico vseh slndenških šoloobveznih otrok. Izdatki Rdečegp križa za to obdarovanje so bili lako visoki, da presegajo letni dohodek ter je moralo društvo seči po svoji rezervi. Velike zasluge za lako vzorno delo Rdečega križa imajo društveni odborniki, predvsem gospe Rnntnšn in Mikek, tajnik g. Kristovič in blagajnik NVošnik. Velike dobrotnike ima društvo v slndenških trgovcih podpira ga Drušivo hišnih |X)sestnikov in in notri mariborski inditstrllalr! Spoti Konierenca za točna vremenska poročila Zveza za tujski promet v Sloveniji je sklicala predsnočnjim v proslorih jugosl. zimskošport-ne zveze konferenco, na katero ie povabila vse merodajne člnite.lje z namenom, da se končno vendar enkrat uredi poročevalska služba glede vremenskih poročil v naših zimskih letoviščih in drugih zimskih postojank, ki prideio v poštev za zimski šport. Doslej smo dobivali od vseh krajev razna vremenska poročila, ki dostikrat niso bila točna in marsikak smučar, ki se je nanje zanesel ie bil razočaran, ko je prišel na lice mesta. Zato ie bilo dosti neievolje in opravičenega zabavljanja Prišlo je celo tako daleč, da nekateri smučarji sploh niso hoteli več verjeti tem poročilom. Ta nedostatek je bilo treba nujno odpraviti zarodi tujskega prometa in še prav posebno za-radi smučarskega športa. Konierenca jc pokazala kako nuina ie bila potreba oo ureditvi zanesljive vremensko poročevalske službe, saj so se je udeležili zastopniki zveze za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani, tujskoprometne zveze v Mariboru, direkcije drž. železnic v Liubliani. poštne direkcije, JZSZ, SPD. radiopostaje, ljubljanskih zagrebških in belgrajskih listov in končno zastopniki razn'h športnih klubov. Konferenco je vodil ravnatelj Putnika g. dr Ciril Žižek, ki je uvodoma povdarjal velik pomen točne poročevalske službe. Debata, ki sc je vnela po prečitanju lozadcvnih referatov je šele pokazala kako velike važnosti je ravno predmet, ki se je obravnaval na tej konferenci. Tudi za bodoče se bo uporabljal pri poročevalski službi brzojavni ključ našega strokovnjaka g. Rudolfa Badju-re, ki ga bo spopolnil. Prva poročila so bila določena za deveto uro dopoldne. Pri tem naj bi pa sodelovala tudi železnica in pošla, kar bo omogočilo, da bodo poročila vedno kar najtoč-nejša in zanesljiva. Preden pa pridejo v javnost, iih bo kontrolirala Jugosl. zimskošportna zveza, SPD in Zveza za tujski promet s pomočjo meteorološkega zavoda na naši univerzi. Važno je dalje na kak način se bodo objavljala vremenska poročila. Doslej se je vršilo to potom časopisja, radia in na raznih javnih prostorih. Istega načina se bo posluževala poročevalska služba tudi v bodoče, vendar se opozarjajo vsi prizadeti činitelji. da objavljajo samo oficielna poročila, vsa druga pa je odklanjati. Na ta način bomo dobili res pravočasna, točna in zanesljiva poročila in konferenca, ki se je lotila lega, ne ravno lahkega posla, bo mnogo koristila vsemu našemu tujskemu promelu zlasti pa zimskemu športu. Zaključno kolo Hermesovega turnirja v nedeljo, dne 3. januarja 1937 ob 13 na Hermesu. Kot prva nogometna prireditev v novem letu, se vrši v nedeljo zaključek nogometnega turnirja Hermesa, ki ga je prireditelj razpisal, da naše občinstvo v lepih zimskih dnevih ne ostane brez nogometnih prireditev. Zato bomo imeli v nedeljo priliko prisostvovati dvema jako zanimivima nogometnima borbama. Medlem, ko se bosta SLOVAN in REKA borila za lepo tolažilno darilo, se fcosla v glavni tekmi srečali odlični moštvi HER-MESA in LJUBLJANE, obe pojačani in pomlajeni z novimi močmi. Z ozirom na izenačenost obeh moštev je docela negotova vsaka prognoza. kdo bo zmagovalec. To bomo imeli priliko videti v nedeljo popoldne na Hermesu. Kot prvi par nastopita moštvi Slovana in Reke ob 13, nato pa Hcrmes in Ljubljana in sicer ob 14.30. Šport v olimpijskem letu Pozornosv vsega športnega sveta v preteklem letu je bila obrnjena na Garmisch-Partenkirchen in Berlin. V teb krajih so se namreč vršile IV zimske in XI. letne olimpijske igre. Bile so rekordne priprave, doseženi so bili rekordni uspehi. Nemčija kot prircditeljica zadnie olimpijade, pa tudi v napravah ni prekašala samo drugih narodov, ampak celo samo sebe. Prerokovali smo velike stvari, toda dogodilo se je nekaj, kar se niti slutiti ni dalo: doživeli smo na športnem polju dogodke, ki so presenetili celo največje optimiste. 2e na predzadnji olimpijadi v Los-Angelesu v letu 1932 so trdili nekateri dobri poznavalci športa, da preko mej, ki so jih lam postavili najboljši športniki sveta, ne bo šlo več naprej. Tedaj se je celo trdilo, da so nekaterim rekordom na ameriških tleh zadnjikrat pihnili luč in da se bodo odslej držali še in še. In v kakšni zmoli so bili oni preroki, nam najbolj jasno dokazuje zadnje srečanje narodov v Berlinu, ki so se sestali v rekordnem številu, da se v plemeniti borbi bojujejo za olimpijsko čast. Poglejmo malo, kako je bilo in kakšni uspehi so bili doseženi. Začnimo kar pri lahki atletiki ki tvori jedro vsakih olimpijskih iger in ki jo zaradi lako lepih in tako vsestranih športnih panog, ki |ih vsebuje, no pravici imenujemo tudi kraljico športov. Obenem z olimpijskimi uspehi bomo upoštevali še druge uspehe, ki so bili doseženi na letošnjih lahkoatletskih prired'lvah. saj so najtesneje povezani 7. olimoijado, ker so bili doseženi lik pred ali do berlinski olimpijadi po atletih, ki so sodelovali na njej ali pa so sc vsaj pripravljali zanjo. Nič manj kakor 22 novih svetovnih rekordov ie bilo postavljenih v lahki atletiki v preteklem letu in sicer 13 na olimpijskih igrah 9 pa pred njo ali kasneje. Torej 22 krat je bilo treba popravili listo svetovnih rekordov, dočim so ji morali v Los Angelesu »samo« 13 krat spremeniti lice. Kljub temu. da je še vedno največ vreden rekord Američana Tarranceja v suvanju krogle, ki jo je zalučal 17.40 m daleč, je rekordni uspeh njegovega rojaka Forresta Tovvnsa v teku čez za-oreke na 110 m na tako odlični višini, da mu skoraj ni najti primera. Za omenjeno progo z zaprekami je porabil ta odlični tekač samo 13.7 sek. Izboren ie dalje nov svetovni rekord v desetero- boju in bi se dal edino ta primerjati z omenjenim rezultatom, zlasti še zato, ker mora pokazati dc-seterobojnik vrhunske sposobnosti v desetih disciplinah. BOHINJSKI KOT POZIMI. Bohinjski kot je znan že daleč izven mej nuše domovine ter jc vedno večji dotok inozemskih gostov. Po obisku vojvode Kentskega so se pričeli zanimati za Bohinjsko jezero ludi Angleži, ki so bili poprej le slabo zastopani in je njih število letos že znatno naraslo. Le redko katero letovišče v naši državi je v tujskoproinetneni oziru lako napredovalo, kot ravno Bohinj. Domačini, ki so se ukvarjali izključno z živinorejo, se danes vse bolj zanimajo za lujski promet. To je posebno vidno iz poveČuegn števila prenočišč, olepšave hiš iu vrtov. V dogledneni času bo Bohinj za avtopromet zvezan z Bledom čez Pokljuko. I robu bi bilo le gradnjo ceste proti Ko-privniku pospešili, tako da bi se projektirana proga dovršila že v prihodnjem letu. Po letni sezoni je nastopil čas zimskega športa. Ta panoga belega športa je v Bohinju dobila že lak razmah, da bo za Jugoslavijo kmalu Bohinjski kot to. kar je za Švico St. Moritz. V dolini iu v visokogorju ne manjka izbranih smuških terenov. Povsod so dobro oskrbovane postojanke SPD ob jezeru in zimske koče, do katerih je dostop tnogo<"; ob vsakem vremenu. Na pr. Dom na Komni, koča na Voglu, Uskovnici, na planini Kraj in pri Sedmerih jezerih. S povečanjem kočo na planini Kraj in z zgradbo novega doma Slovenskega planinske ga društva na Komni je ta prekrasni predel nuše domovine velika pridobitev za zimski šport. Prevozna sredstva iz postaje do jezera in dalje ^ Zlatoroga so vedno nn razpolago. Pridite za božič v čim večjem številu med nas. Vremenska poročila .luiro.-4loviirru.kc zimsko .-»iiorlrne /.veze lin Zvo/.e /a tit.i.-vki pr-oinet. z ilne 'Ml. decembra lDSS. Hatečc.Planica po stanju danes: — ln C, ,iaetno, mix- uo. ji cm srožu. Tamar pa stanju danes: 40 nn srimjn, mala skiukalniea n porHhlj i v a. Kranjska yora /io stanju danes: — 10 G, barometer hi dviga, jasno, mirno, 'J om srezn. THfč. Krnica po stanju danes: lin em snega. Bistrica.ttuh. jezera pn stanju danes: — lft (', irisno. In om sreža.. Pokljuka po stanju 'J9. t. m.: cm »nega, smuka dobra. Mojstrana po stanju !y. t. n* sonc c, nn st.n.ri podlagi v v j i n i srož, t en j i zn lekinm nlee se vršr roduo IKnl vodstvom l'illc-fl Kortionvuin. Iu C, javilo, mirno, & — .1 C, lasno, mimo, lollniih 1.1 om pršiča, Kolesarska podtucza: Seja 1o. m- vrši v nedeljo 3. t. m. točno |iol pol 11. uri v prostorih gostilni-Amorikiiuec , Klorjiuiska ee»ta. l'ny.iwiJo »e klubi, dri sn seje polnostevilno ndeliv.i' i-.-i.ili kon -noga sklepu /rt iv.rodno glrivn" skupSčno, ki se Im vr. 'JVčrij na Trnom vrha so vrsi od do 7. Janunirja pod vodstvom g. Krnila Znidiirjii. V«o, ki no se prijavili, |K>7.ivn,mo, dri se b-i-.ijn sigurno udeleže. Odhod vr Ljubljane v soltoto 2. jamu-arja ob 7.1.'). Tečaj -za manj IkvcžIhuic smučarje »e preloži nn februar. AKK. 1 '•"<■ Uro jc liri nas na Kofcah. Ceprarv Je sruiikn možna ln nn sončnih straneh Vnikogn Vrlin. Klrulv« in v kotanjah Sijo planine, gosljo neutrndLIJIvo tn-e nnSttjo smuči od Itoče do »niiu-lsč-a, so v« ziigoreti od soneji in prežeti rmloot.i im doliru voljo. Poln dom Je mladine, Študentov, k,i dobivajo šhidmilovKkl peinz.ljom (Škrat, dnevno hrano In prenočišče) 7.(1 2« Din dnevno. Sv. mnšH jo vsak dan, torej tndi na none»m lota <|nlo-jlk« CiJoMe) — 14 Vreme, borza — IS Zn ilulopiiKt (plofife) — 1N.40 Sdovenšfidna za Slovencu (B. dr. Hndolf Kolarlf) — ltl Cas, vreme, IKiročiila, sj)ored, obvestilu — 19.30 Nae. ura: Šolsko ijn-eilavamje — 19.50 Plošče — 2n Popopnima inventura IKMi. — 11 udom iiion pretres arhivu tn kroniko miših oddaj v iH>tniknjočeni letu. Besedilo sestaviti! Jožek in .li-žrk ter Ivini Boh. Izvajajo ftlani rod. i«r. družino. Vmes ploščo — 22 Cas, vrani', poročda, spored 22.15 Cltiraško toč.ko (plošiV) — 22.311 Viwel pohod v novo loto 11)37. V pisanem sprevodu nns popeljejo vannj: ltndijsk orkester — Kmeftkii trio — Adamičev ia/// — kvartet za narodno pesmi: Poldlka Zupanov«, M. Štrukelj — Verbičeva — iT. Jean Franc] — k. 'Toni- PetrovSič. dal ir Sveto/.. Banovee, Mirko Pronile, Akademski iH-vsk.i kvintet — Jožek im Ježek — potem ltibničan Urban — Peregrin Pajek iin drugi Mani in Hanioe radijske igralsko družimo, naposled pa se Foxl-jnukMon, nov i .sli, Oddaja s« prenaša 1?» vel i!ke luilun-skfV J\orane. Konec bporeda ob 0.:mi uri. Drugi programi* četrtek, M. decembru: llelr/rad: 2f) Violončelo «1.311 Havajske kitore — 21 Iiuniorisli^nj ra.sapis — 22.2(1 Narodna in plesna idastm — 'Aaureb: -_!l Opereta 22 Silvestrov večer — 24 Plasti« glasba — Dunaj: 19.15 Rlatrerji 192»—1931 — 21 'Sillvostrovo — <1.05 Pester končen — 2)).Iu Opereitn-a in plesna glasba — Itim-ltari: 31.40 Izbrana glasba — 21.311 litra — 22.411 Plesna glasba — Prana: 19.10 1 Masna glasim — 20 P«steir kon-e.erl. — 21.15 Film 1931) — 22.30 Sivcslrnva.n.ie — 23.30 Nabavni konver — 0.30 Plesna glasim — Varšava: 19.00 Opereta — 21.00 Sili vest rovo — 11.21» Plesna siaisba — Vratisla vn-Lipsko: 20.00 Sudotski večer — Ostale nem. škc postaje imajo ob 21).00 razi in, I a sllvestirovanjii. ff Ne samo O IJ o o s a a c td cij rt S N N o) o) 0) > > > r» co O u '3 O.-O 15 a 1 2. Z o — o o n »•"S, "TJ 5 «> 9 J 5 >o o o B rt a o — » -a a o ~S, o o o a t: .Ss m n js J-JN^ c C <0 o s C a c cc. Urednik: Vikiot CnnAift. 08273288