Poštnina plačana v gotovini.
Slo/eniki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20-, za nečlane Din 30-; posamezna številka Din 2- ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
leto 1____ Celje, dne 10. oktobra 1930	Štev. 12
Samo tako naprej
Izvzemši nekaj manjših in par večjih partij je letošnji pridelek našega hmelja prodan. Že v zadnji številki našega lista smo ugotovili, da smo letos pravzaprav dobro odrezali, dasi cene, ki smo jih dosegli, krijejo komaj stroške obiranja in sušenja. Toda ako pogledamo položaj drugod in vidimo, da drugi hmeljarski kraji niso prodali še niti polovico pridelka ter prodajajo ceneje kakor lani, đočim smo mi ipak prodali draže, in to prav hitro in lahko, potem se nam nehote vzbuja upanje, da se našemu hmeljarstvu obetajo zopet boljši časi. Istotako smo že zadnjič ugotovili, da je ta razveseljiva okolnost predvsem posledica dejstva, da smo po mnogih letih zopet postavili na trg blago prvovrstne in brezhibne kakovosti. Stari pregovor, da si dobro blago samo kupca najde, se je letos v polni meri uveljavil tudi pri našem hmelju.
Vendar pa ne smemo pozabiti, da pravzaprav, izvzemši obiranje, prebiranje in sušenje, za dobro kvaliteto našega letošnjega pridelka nismo mnogo storili. Šele zadnji čas pri obiranju smo se res bolj potrudili, vsa prejšnja dela pa nikakor niso bila opravljena dovolj skrbno. Toda pomisliti je treba, da ljut konkurenčni boj posameznih hmeljarskih krajev za obstanek traja dalje in da bo zmagal tisti hmeljarski okoliš, ki bo prideloval kvalitetno najboljši hmelj z razmeroma najmanjšimi pridelovalnimi stroški. Zato pa ne smemo držati križem rok, temveč moramo storiti vse, da bo prihodnje leto naš pridelek še boljše kakovosti, da bo še bolj iskan na trgu in še bolj pridobil na ceni. Ne šele pri obiranju, temveč pri vseh delih, ki jih imamo s hmeljem, od jesenskih del v nasadih pa do basanja godnega pri-
delka, moramo misliti na to, kako bi dosegli čim boljšo kvaliteto, čim boljšo ceno in kako bi čim laže prodali. Vse za čim boljšo kvaliteto našega hmelja, to mora biti naše geslo, ki naj nam bo stalno pred očmi, ker le s tem geslom bomo zmagali v današnjem ogorčenem konkurenčnem boju ter premagali in prestali sedanjo težko hmeljsko krizo.
Seveda pa ni dosti, ako se držijo tega gesla samo nekateri hmeljarji, temveč držati se ga morajo vsi, prav vsi, od najmanjšega pa do največjega. Letos smo imeli dosti kimovcev, ki so se držali starih razvad, češ, nas starih hmeljarjev ni treba učiti, ker smo z veliko žlico pojedli že vse hmeljarske modrosti; imeli smo jih še dosti, ki so postavljali najbolj logične zaključke na glavo, češ, pri tej nizki ceni se ne izplača skrbno obiranje, prebiranje in sušenje, Najprej moramo imeti dobro blago, potem šele smemo računati tudi na dobro ceno, narobe pa to ne gre! Ker smo si vprav v letih dobrih cen pokvarili kakovost in s tem sloves našega hmelja, moramo sedaj vse to zopet popraviti! To si naj ti kimovci, zakrknjenci in trdoglavci že enkrat zapišejo za ušesa in ne delajo kvare ostalim, res pravim hmeljarjem. Savinjčan mora biti hmeljar iz potrebe, ne pa iz špekulacije, biti mora res pravi hmeljar, ne pa koristolovec! Savinjski dolina brez hmeljarstva ne more izhajati, zato pa tudi mora hmeljariti tako, kakor današnji čas zahteva!
»Starega, dobrega štajerskega hmelja ni več« — so tarnali trgovci in pivovarnarji zadnjih par let. In res ga ni bilo, ker so si hmeljarji, zapeljani po visokih cenah, prizadevali pridelati le čim več blaga brez najmanjšega ozira na kakovost pridelka. »Po dolgih letih se je pojavil v Savinjski dolini na trgu
zopet nekdanji dobri štajerski hmelj« — so trdili trgovci letos, z dopadanjem ogledovali naš letošnji pridelek in razpošiljali vzorce na vse strani ter dan za dnem prejemali več naročil, Pa še nekaj trdijo letos trgovci, kar je prav značilno, da so namreč male partije večinoma lepše kakor velike. Seveda, skrbnost je pri malih množinah res laže izvedljiva kakor pa pri velikih, toda tudi vsi hmeljarji niso enako dostopni za pametne nasvete.
Neki inozemski trgovec, ki že precej, let hodi nakupovat hmelj v Savinjsko dolino, se je nedavno oglasil v našem uredništvu. Čestital je k uspehu našega lista za kakovostno izboljšanje hmelja in rekel dobesedno sledeče: »Samo tako naprej, pa bo povpraševanje po štajerskem hmelju tako naraslo, da se bodo cene skokoma dvignile in bodo nasadi še premajhni.«
Naš list bo svojo nalogo za izboljšanje kakovosti našega hmelja vršil tudi nadalje. Dočim smo v tekočem letu posvetili glavno skrb pravočasnemu in pravilnemu obiranju, prebiranju in sušenju, obravnavali bomo zanaprej prav vsa dela, ki so za uspešno in rentabilno hmeljarjenje potrebna. Čim boljša kvaliteta hmelja pri čim manjših pridelovalnih stroških, to mora biti dandanes cilj vsakega hmeljarja, ki hoče, da se mu hmeljarstvo v resnici izplača; in s tem ciljem pred očmi bomo hmeljarili v bodoče. Začeli smo dobro, samo tako naprej in uspeh ne bo izostal.
Zato pa pridno čitajte in širite naš list v hmeljarskih vrstah tudi zanaprej!	Urednik.
Dipl. ing. Dolinar Janko:
Rezanje hmeljskih trt
V prejšnjih časih so imeli hmeljarji navado, da so hmeljske trte takoj pri obiranju porezali in odstranili iz nasadov, dandanes pa se je splošno udomačila navada, da se trte po obiranju polože po tleh in šele potem porežejo, ko že popolnoma ovenejo. Zelo važno je vprašanje, kateri način je pravzaprav boljši, sedanji ali prejšnji, kako je bolj prav in bolje.
Vsekakor je pravilno, da pustimo hmeljsko rastlino docela izzoreti. Četudi smo namreč hmelj obrali, rastlina, dokler ima zeleno listje, še vedno črpa hrano in asimilira. Med vegetacijo je korenika rastline zelo oslabela, ker se je vsa hrana porabila le za tvorbo trt in kobul, po obranju pa roma vsa hrana nazaj v koreniko in tvori tamkaj posebne bradavičaste odebline — rezervna hrana rastlini za bodoče leto. Ako torej pustimo rastlino pravilno izzoreti, se korenika ojača in nakopiči znatne množine rezervne hrane tako, da prihodnje leto zopet lahko
odžene bujne in močne poganjke. Marsikateri hmeljar se je že prepričal o tem sam, ko je v svojem nasadu trte tam, kjer je postavil droge v piramide, takoj porezal, ostale pa šele pozneje, ko so ovenele; videl je, da so rastline, pri katerih je porezal trte šele pozneje, spomladi tudi brez gnojenja dosti bolj bujno odgnale in dale znatno večji pridelek, kakor pa rastline, pri katerih je trte takoj porezal in rastlina ni mogla izzoreti. Tako pravzaprav izkušeni hmeljarji upravičeno trdijo, da jim pozno rezanje trt prištedi gnojenje.
Ako torej vprašanje rezanja trt presojamo iz tega vidika, je vsekakor bolj prav, da pustimo hmeljsko rastlino popolnoma izzoreti in porežemo trte šele v pozni jeseni, ko je listje že docela ovenelo.
Vendar pa ima tudi takojšnje porezanje trt svoje prednosti. Starim hmeljarjem je dobro znano, da jim v prejšnjih časih, ko smo hmeljske trte že pri obiranju porezali in odstranili iz napadov, razne bolezni in škodljivci niso povzročali na hmelju take škode in se tako množili kakor pa zadnja leta, ko pustimo hmeljske rastline docela izzoreti. To pa je umljivo, ker smo z odstranjenjem in uničenjem hmeljskih trt uničili tudi razne škodljivce oziroma jim odvzeli potrebno hrano in tako preprečili njihovo razmnoževanje. Zlasti velja to glede peronospore in bolhačev. Tako znani češki hmeljarski strokovnjak dr. ing. Ctibor Blattny v zadnji številki glasila čeških hmeljarjev piše dobesedno sledeče: v nasadih, kjer je bil hmelj napaden od bolhačev tudi na kobulah, je nujno potrebno hmeljske trte čimprej porezati in odstraniti. Na ta način sicer res preprečimo potrebno nakopičenje rezervne hrane v korenikah, toda obenem tudi odvzamemo od leta do leta bolj nevarnim bol-hačem potrebno hrano; s tem prav uspešno preprečimo nevarno širjenje bolhačev, kopičenje rezervne hrane pa lahko nadomestimo z izdatnejšim gnojenjem.
Isto velja tudi glede peronospore. Zlasti še stoječi in neobrani celi nasadi hmelja kakor tudi posamezne rastline predstavljajo največjo nevarnost peronospore. Zato ponovno opozarjamo vse hmeljarje, da preteče nevarnosti peronospore ne omalovažujejo, ter vse še stoječe neobrane nasade in posamezne hmeljske rastline nemudoma porežejo in spalijo! V nasprotnem primeru bo treba v interesu našega hmeljarstva nujno opozoriti na to okolnost merodajne oblasti, da smotreno upotrebijo zakon o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929.
Kako pa je torej ravnati z obranimi nasadi? Star pregovor pravi, da je srednja pot najboljša pot, in tega se bo treba držati tudi v tem slučaju. Od dveh
načinov je treba vedno izbrati tistega, ki nam obeta več koristi. V nasadih torej, kjer smo opazili zlasti zadnji čas pred obiranjem mnogo škodljivcev (bol-liače in stenice na kobulah) ali bolezni (zlasti peronosporo), je treba vse trte čimprej porezati in na mestu sežgati. V res docela zdravih nasadih pa pustimo hmeljske rastline popolnoma izzoreti ter porežemo trte šele, ko listje že dodobra ovene. Tako bo najbolj prav in najbolje.
Pri enem kot drugem načinu pa je zelo važno in neobhodno potrebno, da vse trte takoj, ko jih porežemo, spravimo na kup in sežgemo ter pepel raztrosimo po nasadu. Hmeljske' trte, zlasti ovenele, za krmo itak niso nič vredne in tudi za steljo ne mnogo. S tem, da trte takoj na mestu sežgemo, pa uničimo tudi neštevilno zalego raznih škodljivcev in klice najraznovrstnejših bolezni (posebno peronospore) ter ohranimo naše nasade čvrste in zdrave; vsekakor je to eden najuspešnejših in najcenejših sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev na hmelju, katerega se morajo poslužiti prav vsi hmeljarji. Zato pa je vnebovpijoč greh in dokaz skrajne nemarnosti, pustiti trte ležati do spomladi v hmeljniku ali pa jih spraviti na gnoj in potem z gnojem zopet na njivo ter tako kakor nalašč pospeševati razvoj največjih in najnevarnejših sovražnikov našega hmelja.
Menda ni treba posebej omenjati, da trte ne odrežemo docela pri koreniki oziroma tik nad zemljo, temveč najmanj dobro ped visoko. To je neobhodno potrebno zato, da vidimo potem pri odoravanju, kje so korenike in jih ne ranimo. Navada, pustiti trte pol metra dolge in jih zavezati nad koreniko v pentljo pa v splošnem ni priporočljiva. Pač pa je dobro, ako smo trte iz prej navedenih vzrokov takoj po obiranju porezali in nismo pustili hmeljske rastline pravilno izzoreti, da pustimo trte (seveda brez listja) po 1 m do največ l‘/2 m dolge ter jih zavežemo nad koreniko v pentljo; na ta način namreč neugodne posledice nedozorenja hmeljske rastline znatno omilimo.
Hmeljarstvo v Angliji
Naš hmelj je navezan skoro izključno le na izvoz, in dočim smo prejšnja leta izvažali hmelj večinoma v Nemčijo in na Češko, pokupijo zadnjih par let zlasti Angleži vedno večje množine našega hmelja. Angleška hmeljska trgovina je silno razvita ter se vedno bolj uveljavlja na vseh hmeljskih tržiščih in ne zalaga s hmeljem le angleških pivovarn, temveč tudi razsežne angleške kolonije in prekomorske kraje sploh. V Anglijo samo pa je uvoz hmelja radi visoke uvozne carine zelo otežkočen. Tako tudi naš
hmelj, ki ga pokupijo Angleži, večinoma ni namenjen v Anglijo samo, temveč predvsem v angleške domi-nijone in kolonije ter ostale prekomorske kraje.
Naše hmeljarje bo gotovo zanimalo, kako je razvito pivopivstvo, pivovarniška industrija in hmeljarstvo v Angliji.
Pivo je na Angleškem prava narodna pijača. Vina Angleži skoraj sploh ne pijejo, oziroma le prav malo, temveč skoro izključno le pivo in pod imenom »whisky« splošno znano angleško rženo žganje. Angleži so za Belgijci največji pivopivci, in sicer popije povprečno vsak Anglež na leto 120 1 piva. V Angliji je torej pivo priljubljena pijača širokih mas naroda, in količine piva, ki jih popijejo, so naravnost ogromne.
Pa tudi pivovarniška industrija je temu primerno razvita. Prevladujejo večinoma le velike pivovarne z letno kapaciteto več stotisoč hektolitrov. Po uradni statistiki so angleške pivovarne lansko leto navarile 31,678.587 hi piva, domneva pa se, da je bila produkcija piva še znatno večja. Poraba hmelja je znašala po uradni statistiki 170.000 metrskih stotov, trgovski krogi pa so mnenja, da angleške pivovarne porabijo letno blizu 200.000 stotov hmelja.
Posebno zanimive pa so razmere v angleškem hmeljarstvu. Pred vojno je bilo v Angliji 14.800 ha hmeljskih nasadov, ki pa so se med vojno jako skrčili. Radi nemške blokade med vojno je namreč trpela Anglija na pomanjkanju žita in je morala nasade hmelja opustiti in jih zasejati z žitom. Po vojni pa so se nasadi hitro zopet širili, vendar pa so se letos radi nadprodukcije in hmeljske krize zopet začeli krčiti. Površina hmeljskih nasadov v posameznih krajih je bila v zadnjih letih sledeča:
	1. 1928:		1. 1929:		1. 1930:	
Kent vzhodni .	. 1328	ha	1341	ha	1273	ha
Kent srednji .	. 2001	»	1985	»	1462	»
Kent gozdni	. 2665	»	2697	»	2232	»
Skupaj ...	. 5994	ha	6023	ha	4767	ha
Hants ....	. 401	»	409	»	352	»
Hereford . .	. 1531	»	1563	»	1494	»
Surrey	65	»	65	«	57	»
Sussex . . .	. 871	»	867	»	689	»
Worcester	. 725	»	733	»	701	»
Ostali kraji .	53	»	53	»	28	»
Skupaj . . .	. 9640	ha	9713	ha	8088	ha
Med vojno, ko so hmeljarji pač morali nasade hmelja opustiti in jih posejati z žitom, je vlada obljubila hmeljarjem, da jim bo po vojni zopet pomagala na noge. To obljubo je tudi izpolnila. Takoj po vojni je bila namreč vpeljana v Angliji posebna »hmeljska kontrola«. Na čelo tej kontroli je bil imenovan državni komisar, ki je po določeni ceni po-
kupil vsako leto ves hmelj ter ga potem razprodal pivovarnam. Šele 1. septembra 1925 je bila hmeljska kontrola ukinjena in namesto nje v zaščito hmeljarjev določena za uvoz inozemskega hmelja ogromna uvozna carina, 8 L za 100 kg, t. j. približno 22 Din za kilogram. Istočasno so hmeljarji ustanovili tudi posebni prodajni kartel, takoimenovani hmeljski pool (English Hop Growers Limited), h kateremu je pristopilo 92% vseh hmeljarjev, dočim jih je izven poola ostalo le še 8 %, večinoma sami večji hmeljarji.
Kljub vsemu pričakovanju pa se pool (izgovori: pul) ni obnesel. Člani poola so bili obvezani prodajati hmelj le potom svoje organizacije, kar pa je bilo preveč okorno in je zato vsako leto mnogo hmelja ostalo neprodanega. Tako so člani poola morali nositi celo breme nadprodukcije, dočim so nečlani lahko in hitro prodajali po mili volji in tako imeli od poola največjo korist. Zato pa je vedno več članov izstopalo in na lanskem občnem zboru je bilo sklenjeno z 10.746 glasovi proti 1554, da se pool sploh razpusti. Kakor torej izgleda, bo v bodoče ščitila angleške hmeljarje le še silno visoka uvozna carina na inozemski hmelj.
Angleški hmelj po svoji kakovosti spada med nekvalitetne hmelje in se je posebno po vojni kakovost pridelka še poslabšala. Za časa hmeljske kontrole so si namreč angleški hmeljarji nasadili le tiste vrste hmelja, ki donašajo največje pridelke, brez ozira na to, da so tudi najbolj grobi. Dočim pridelamo pri nas na 1 ha povprečno 8—12 met. stotov hmelja, pridelajo v Angliji 16—25 met. stotov. Toda dočim se naš hmelj odlikuje po svoji finosti, je angleški hmelj za varenje kvalitetnega piva neuporabljiv, ker je pregrob. Zato angleške pivovarne rade kupujejo kvalitetni inozemski hmelj in so pripravljene plačati ga trnu dražje, vendar ne mnogo.
Pa tudi angleško pivo ni prvovrstno; je sicer jako močno, vendar našemu okusu ne prija. Zadnje čase pa se tudi v Angliji vedno bolj zahteva kvalitetno pivo, slično kakor je nemško in češko. Ker pa za varenje takega piva grobi angleški hmelj ni sposoben, so primorane angleške pivovarne uvažati kvalitetni hmelj iz inozemstva. Seveda pa uvoz silno ovira visoka uvozna carina, vendar si pivovarniški in trgovski krogi mnogo prizadevajo, da bi se carina znižala. Ako bodo ta prizadevanja uspešna, potem smemo upati, da se bo izvoz našega hmelja v Anglijo še znatno povečal, tem bolj, ker ga angleška hmeljska trgovina že dobro pozna in zelo ceni ter je tudi v angleških pivovarnah že precej vpeljan. Vendar pa ne smemo pozabiti, da si tudi poljski in češki hmeljarji zadnje čase mnogo prizadevajo vpeljati svoj hmelj tudi v Angliji.
Razno
Sprememba v naši vladi. Pretekli teden je radi bolezni odstopil minister za šume in rude gosp. dr. Anton Korošec in na njegovo mesto je bil imenovan ban Dravske banovine g. inž. Dušan Sernec. »Slovenski hmeljar« je imel v banu inž. Sernecu od početka dalje iskrenega prijatelja in vsem je še v spominu topla beseda, ki jo je povedal slovenskim hmeljarjem v prvi številki našega lista. V vdani hvaležnosti iskreno pozdravljamo novega ministra za šume in rude z željo, da bi tudi na tem visokem položaju z naklonjenostjo in razumevanjem spremljal gibanje naših hmeljarjev ter jih v teh težkih časih s svojim vplivom izdatno podpiral.
Zmerno uživanje alkohola podaljša življenje. V zgodovini alkoholnih pijač je zadnje čase zaradi zmotne propagande abstinentov prišlo do raznih krivih nazorov, zlasti v vprašanju, da li opojne pijače, predvsem pivo in vino, res skrajšajo življenje. Prepričani abstinenti kaj radi poudarjajo, da umrljivost moških narašča z uživanjem alkoholnih pijač. To pa nikakor ne odgovarja resnici, ker, dasi se je umrljivost moških po vojni res povišala, je uživanje alkoholnih pijač obratno za celih 25% nazadovalo. Sedaj pa je slavni biolog, profesor R. Pearls na univerzi Baltimore, U. S. A., zasledoval učinek opojnih pijač na 6000 osebah, ki so živele v dokaj enakih razmerah, in ugotovil celo, da imajo moški v starosti 30 do 100 let več izgleda na dolgo življenje, ako zmerno pijejo, kakor pa če so popolni abstinenti. To je v ostalem jasno dokazala tudi popolna prepoved alkohola v Ameriki. Isto stališče zastopa tudi profesor Lewin, znani toxikolog, ki v svoji najnovejši knjigi »Fantastika« pravi: »Smešno je trditi, da kozarec piva že zmanjša duševne zmožnosti, ali da alkohol skrajša življenje, ali pa da imajo abstinenti daljše življenje kakor pa zmerni pivci.« Odločilno vpliva na dolgost življenja predvsem duševno razpoloženje in živčevje. Jasno je, da vse motnje duševnega ravnotežja radi trajnih skrbi in radi ponavljajočih se razburjanj močno pretresajo živčevje in s tem ves telesni ustroj ter na ta način škodljivo vplivajo na dolgost življenja. V takih, prav pogostih slučajih, je za marsikoga alkohol pravi blagoslov in kozarec piva ali vina edino uspešno sredstvo, ki mu pomaga, da vse skrbi in razburjanja laže prenese in pozabi. »V vinu je resnica« so trdili že stari Rimljani, in filozof ter pesnik W. Busch pravi: »Kdor mnogo ima skrbi, nikoli brez likerja ni.« Seveda pa na drugi strani za nezmerne pivce velja slejko-prej pregovor: »Brez dvoma najboljša molzna krava je pač alkohol za vraga.«
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Letošnji pridelek je večinoma razprodan in je v rokah producentov le še kakih 500 stotov hmelja letošnjega pridelka. Zato je tudi trgovanje prenehalo, ker ni več dosti blaga na razpolago. Povpraševanje po našem štajerskem hmelju pa še traja in so tudi cene čvrste. Za prvovrstno blago se plača 10 do 12 Din, za srednje 8—10 Din in slabše 7—8 Din za kilogram. Zadnjih štirinajst dni se je pridno prevzemalo nakupljeno blago in se, ker so zaloge pri producentih izčrpane, inozemski trgovci počasi pripravljajo na odhod. Radi izredno dobre kakovosti letošnjega pridelka smo letos izmed vseh hmeljarskih krajev razprodali prvi ter
so se cene za naš hmelj gibale nad cenami na svetovnem trgu. Ako se bodo razmere na tržiščih razvijale v dosedanjem pravcu, zna priti tudi še dobro ohranjeni lanski pridelek boljše kakovosti na vrsto.
V o j v o d i n a : Letošnji pridelek se ceni na 10.000 stotov, dočim je drugih 10.000 stotov ostalo neobranega. Zadnje dni je povpraševanje nekoliko živahnejše in se plača boljše blago po 5—8 Din za kilogram.
Češkoslovaška: Pri mirni kupčiji in slabem povpraševanju je dosedaj prodanega šele kakih 45.000 stotov, torej komaj polovico letošnjega pridelka. Tendenca za prima blago je sicer čvrsta, za srednje in slabše, ki se najbolj ponuja, pa zelo mirna. Za izbrani prima žateški hmelj se plača tudi 15—18 Din, največ pa se trži srednje blago po 11—13 Din, slabši žateški in ostali češki hmelj pa po 7—9 Din za kilogram. Lansko leto v tem času se je prodajalo mnogo draže in je bilo tudi povpraševanje dosti večje.
Nemčija:	Zadnjih štirinajst dni je bila kupčija
precej živahna in je povpraševanje naraslo. Plača se za hallertauski hmelj po 18—20 Din, za gorski po 12—16 Din, za badenski po 14—19 Din in wiirtcmberški (Tettnang) po 22—26 Din za kilogram. Prodaja pa se največ le srednji hallertauski hmelj po 16—18 Din za kilogram. Tendenca je zelo čvrsta.
P o 1 j s k a :	Letošnji pridelek se ceni na največ
15.000	stotov, ker je veliko hmelja ostalo neobranega. Ker je povpraševanje slejkoprej slabo, je tudi kupčija zelo mirna. Plača se po 6—8 Din za kilogram.
Francija: Celotni pridelek letošnjega hmelja se ceni na 20.000 do 25.000 stotov. Zadnjih štirinajst dni se je položaj znatno zboljšal in povpraševanje naraslo ter je v Alzaciji pri živahni kupčiji tri četrtine pridelka že prodanega. Tudi cene so se dvignile in se plača povprečno po 8—12 Din, za prvovrstno blago tudi do 15 Din za kilogram. Tendenca je zelo čvrsta.
Anglija: Položaj je precej brezupen ter se splošno priporoča obirati le res najlepši hmelj. Kupčija se še ni razvila.
Belgija:	Letošnji pridelek se ceni na komaj
10.000	stotov. Kakovost letošnjega hmelja splošno zadovoljava. Tendenca je zelo čvrsta in so se cene dvignile. Hmelj iz Poperinghe notira 8—9 Din in hmelj iz Alosta 10—12 Din za kilogram.
Za razvedrilo
V vojašnici.
Major: »Nobenega dolgega pripovedovanja, odgovarjajte na vprašanja čisto kratko, razumete?«
V	o j a k : »Da, gospod major.«
Major: »Vi torej trdite, da Vas pri tem pretepu včeraj ni bilo zraven?«
V	o j a k : »Ne, gospod major.«
Major: »Ali mislite, da sem res tako neumen, da Vam bom to verjel?«
Vojak: »Da, gospod major.«
Opravičilo.
Mamica: »Ali, Pepček, teti se ne sme reči, da je prismojena! Reci ji takoj, da to obžaluješ.«
Pepček: »Tetka, zelo obžalujem, da si prismojena.«
Med otroci.
Franček: »Ti, jaz sem pa včeraj dobil malega bratca.«
I v a n č e k : »To ni mogoče, saj je tvoj oče vendar že pet let v Ameriki.«
Franček: »Ali si ti neumen! Zakaj naj bi bilo to nemogoče, ko si pa z mamico vedno dopisujeta.«
To sukno more biti
samo od tvrdke Stermecki, ker se ne da trgati !
Naročite takoj nove vzorce!
Cene nizke! Zaloga ogromna!
Trgovski dom Stermecki, Celje št. 98
Cenik in vzorci zastonj!
FRANC STRUPI. Celie
Zaloga stekla, porcelana, svetiljk, okvirjev, šip itd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Najnižje cene in tožna postrežba.
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi umetna gnojila, semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Najboljša
pražena in sirova, v največji izbiri, v trgovini
Anton Fazarinc, Celje
♦
Zaloga raznega žita, najboljše banaške moke itd. ♦
Dobro blago! Velika izbira
Ker je cena za
hmelj
razmeroma nizka in še istega lahko
prodate
le za mal denar, zato je treba paziti, kje kupite dobro blago za obleke
po ugodni ceni
Vsak naj si pred naku-• pom ogleda cene blaga v izložbah prijos.jelovšku
v Celju
ki nudi zares dobro blago po izredno nizkih cenah. Zato vsi v Aleksandrovo (prej Kolodvorsko) ulico št. 4, nasproti Roze Zamparutti, kjer boste dobili samo prvovrstno blago in tudi cene . so take, da se boste z ; njimi zadovoljili terpre- -pričali, da to ni samo reklama, ampak resnica. ?
Solidna postrežba! Nizke cene!
HMELJARNA ŽALEC
Mugoliovainki zavod la vkla-danje in komerviranje hmelja
registrovana zadruga z omejeno zavezo
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmoderneje urejena, ima 10.000 ma skladiščnega prostora, 14 žveplam, med temi 5 kurilnih, s skupno kapaciteto 200 stotov dnevno pri enkratnem porabljanju na dan. Hmeljarna je tudi opremljena s 10 stiskalnicami, z električnimi dvigalniki in z modernimi rešetalnimi stroji. V njej sami je več udobno urejenih stanovanjskih sob, ki so gg. komitentom na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih hmeljskih vreč in umetnih gnojil
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦____________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka. — Stanje vlog nad 90,000.000 dinarjev
♦
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
HMELJARJI!
Vaš zavod je
SAVIMJM
w ž«xy
registrov, zadr. z neomej. zavezo
ki deluje že petdeseto leto za povzdigo gospodarstva, predvsem hmeljarstva, Savinjske doline in kjer naložite najbolje in najvarneje svoj denar.
Za varnost naložb jamči poleg lastnega premoženja, ki obstoji iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še več tisoč zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema od vsakogar in jih obrestuje najugodneje.
Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti asta vi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji.
Uradne ure: Ob delavnikih od 8—12 in od 2-6. Ob nedeljah od 9—11.
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Oblastna hranilnica
prej
Južnoštajerska hranilnica
Centrala MARIBOR, Trg Svobode
mariborske oblasti, podružnica | q I j n nasproti pošte, Cankarjeva ul. VGIJC
Vsakovrstna posojila pod ugodnimi-pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica o Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Hmeljarji!	___
Gnojite z apnenim dušikom I
To je najcenejše in najrentabilnejše dušičnato gnojilo domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi potrebnega apna.
Apneni dušik daje hmelju tako priljubljeno in vedno zaželeno gladko zeleno barvo! Navodila o načinu uporabe, potrebnih količinah, rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje: Tvornica za dušik, Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi mešanica „Nitrofoskal-Ruše“, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat.
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmičevju so: Arbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko zelenilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ali drugega sredstva, ki so vsa po vrsti preizkušena, dobite zastonj
Pri praženju semena s Porzolom
dobite zdrav in obilen pridelek, kalji-vost semena se poviša in rast pospeši. Uporaba je enostavna in poceni, seme se opraši v 10 minutah in lahko takoj poseje. Prištedite 15 do 20°/o semena, dela in časa> ker ni treba seme namakati in zopet sušiti] Navodila in cenik razpošiljata brezplačno
BILJANA A. D., BEOGRAD ■■■■■ -r.
Dušanovac — Telefon 3-80 — in glavna zaloga za Slovenijo
KMETIJSKA DRUŽBA LJUBLJANA
USTANOVLJENA LETA 1881
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU, CELJE V LASTNI HIŠI - NARODNI DOM
od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost
^	in izplačuje	^
točno
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000'—, še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000'—
---------♦ ♦ ♦--------
MARIBOR podružnici:	ŠOŠTANJ
AleksandrovauI. il	(v lastni hiši) =
PORZOL
je najzaneslivejže sredstvo za praženje semena: pženice, rži, ječmena, ovsa itd. proti trdi ali smrdljivi sneti, snežni plesni rži in pženice, trdi sneti ječmena itd.
Izdaja konzorcij „Slovenskega hmeljarja“, predstavnik Alojzij Mihelčič, župan in posestnik, Celje-Breg. Odgovorni urednik dipl. Ing. Janko Dolinar, Celje. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celju