Stanovska morala in osebni interesi Oni idealisti iz učiteljskih vrst, ki so že pred več nego 70 leti postavljali temelje naši stanovski organizaciji, so ji določili tudi že smoter, ki obsega v glavnem delovanje na zboljšanje pravno-moralnega in gmotnega položaja učiteljskega stanu. Ustroj stanovskih društev in njihova oblika sta se tekom let spreminjala, toda smoter je ostal isti, kajti učitelj je pripadal in še pripada v skupino malih ljudi, ki se morajo neprestano boriti za svoje interese. Poedinci ne zmorejo borbe, pa tudi, če se bore, ne dosegajo uspehov, otnagajo, in vps njihov trud bi bil zaman. Uspehe v borbi more doseči le celoten stan, združen v močno skupnost. Velika večina jugoslovanskega učiteljstva je združena v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju, ki se zlasti v poslednjih letih trudi usmeriti vse svoje delovanje tako, da ustreza v pravilih začrtanemu smotru. Toda učiteljska organizacija bo predstavljala pravo socialno moč šele tedaj, ko bo istočasno z vodstvom imel prav vsak član enotne poglede na vsa stanovsko-politična in tudi šolsko-prosvetna vprašanja. Prvo je predpogoj, drugo bi bilo želeti. Ako že ni mogoče doseči enotnih pogledov vsega učiteljstva na šolsko-prosvetna vprašanja, mora iti naše stremljenje za tem, da bo vse v JUU združeno učiteljstvo poznalo, odnosno priznavalo, samo eno stanovsko politiko, ker to je edina osnova trdne stanovske morale, ki jo marsikje pogrešamo. V vsakem stanu, društvu, združenju ali organizaciji, pa tudi v naši, obstoja dvojno članstvo. Na eni strani je ogromna večina onih, ki imajo močno razvit čut stanovske solidarnosti in ki jim je borba za zaščito pravnih in materialnih pravic stanu ne samo dolžnost, marveč celo nujna potreba, a na drugi strani je manjšina, ki pozna samo osebne interese in jim je stanovska organizacija le sredstvo, ki naj jim služi v dosego osebnib koristi. In prav ti poslednji se največkrat pregrešijo proti stanovski morali, ker ne priznavajo interesov vsega stanu, ki mu pripadajo tudi sami, in preko lastnega jaza zanje ni nobenega vprašanja, pač pa se silno radi okoriščajo z uspehi združenega, stanovsko zavednega članstva. Na državni skupščini v Skoplju je tov. Dragiša Mihajlovič, znan borec za interese učiteljskega stanu, opisal sledeči resnični in poučni dogodek: »6. novembra 1916., ko so zavezniške trupe zavzele Bitolj, je prišel v mesto eskadron francoske konjenice in z njim tudi nekaj Rusov. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo in jih obsipalo s cvetjem; le 12 letna deklica je stiskala v rokah šopek in neprestano spraševala: — Kje *so srbski vojaki. — Neki francoski novinar, ki je razumel to vprašanje, ji je odgovoril: — Srbski vojaki, draga deklica, so na onih visokih hribih, ki jih vidiš na desni. Oni so pohiteli preko planin in se borijo, a nas obsipa ljudstvo s cvetjem.« Priznati moramo, da je tudi v našem stanu mnogo takih, ki kot posamezniki uživajo najrazličnejše ugodnosti, a ogromna večina učiteljstva se bori za najelementarnejše pravice stanu. Življenje učitelja danes res ni posuto s cvetjem, kakor pač sploh še nikoli ni bilo, toda to ne more biti razlog, da bi kdor koli smel pogaziti najbitnejša načela stanovske morale, izrabljati momentano konjunkturo in iskati le svoje osebne koristi. — Oportunizem ne ustvarja trajnih uspehov. Moč učiteljskega stanu je izražena v njegovi stanovski organizaciji, ki je zgrajena na močnih in preizkušenih temeljih stanovske zavesti. V tej učiteljski skupnosti mora biti zbrano prav vse učiteljstvo, ki veruje v to, da bo vsak pvsamezen pripadnik stanu trajno užival uspehe borbe šele tedaj, ko bodo ti izvojevani za prav ves stan. Trgovino s službenimi mesti, z napredovanji in ostalimi pravicami vsega stanu zakrivijo vedno le oni, ki ne poznajo stanovske morale, ki jim je stanovska zavest tuja, ki so jim interesi celokupnega stanu ono nepotrebno zlo, katero jih ovira v prizadevanju za dosego osebnih koristi. Malo je sicer takih, ki so vedno in ob vsaki priliki pripravljeni povsem zapostaviti in zatajiti svoj lastni jaz, ko gre za splošne interese učiteljskega stanu; toda naše stremIjenje naj gre za tem, da po samovzgoji izločamo vse ono, kar je kvarno, ustvarjamo z lastno močjo trdno stanovsko moralo in izločamo vse osebne interese iz naših članskih vrst. Od članstva zavisi usoda organizacije, od članstva pa je zavisna tudi njena kvalitativna in ne samo kvantitativna moč. Zgradimo si torej v svojem udruženju močne temelje, ki naj jih tvorita trdna stanovska zavest in nezlomljiva stanovska morala, in uspehi — za ves stan nujno potrebni, so nam zasiguram.