plašilo delavcev v vzgoji, zobraževanju in znanosti pjoven i je HUbljana, 17. marca • 1986—-št. 5 — etr>ik XXXVII ec Med drugim preberite • SREDNJA ŠOLA NA PREPIHU, str. 2 • ODGOVORNOST ZA REFORMO, str. 2 • SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, str. 3 • V NARAVOSLOVJU VEČ DRUŽBOSLOVJA, str. 11 • ODKRIVANJE KULTURNE DEDIŠČINE, str. 11 ' 1 0 l- * o 0 \i a - c n o c\ Ni se treba več prepričev, ie Znanje in več znanja poi gonilo napredka, pa tudi zt vUo za uspeh. Usmerjeno izobraževar Povsem opravilo svojo r V(lno vlogo, ko bo preseg, ‘ično količino ustvarjeneg nja tako, da si bo le-to sat | Celo utirati pot v svet dela.. ' se to ne bo zgodilo brez t '! vane družbene deja Ključno vprašanje pri u kako v okviru izobražt skupnosti okrepiti položaj Cev resnično perspektivni ■)raževalnih potreb. Vse izobraževalnih ambicij n Pa tudi družbenih sreds vedno žrtvujemo trenutni trebam, ki jih bo prestrukti gospodarstvo kaj hitro . Če ne bomo razumno i i vPisa v manj zahtevne prot 11 bomo trčili v problem orne ’ s,eyila otrok v generaciji. • Primeru namreč ne bo " i Povečati vpisa v Zadostiti načrtovanim , P° kadrih na tej in na ktevnostnih stopnjah, generacije, ki nam je m Preveč dragocen, da I '■s^oijenega m mogoče spti. t0 vejja ge p0sepr i Povprečno sposobne študente, za katere smo D n ?K.~. » , Posebne rešitve, tako konodaji kot v stemu. Dr- BORIS FERLEC na seji Skupščine SR Jože Ciuha: Spomenik, 1973 PREDKONGRESNE PRIPRAVE Znanju več pozornosti — tudi v resoluciji Resolucija 10. kongresa ZKS kot osnutek in zdaj predlog je v javni razpravi. Sprejeta bo na samem kongresu. O njej so pred nedavnim govorili tudi komunisti sekcije Marksističnega centra CK ZKS za vzgojo in izobraževanje ter aktiva komunistov, ki opravljajo najodgovornejše dolžnosti v vzgoji in izobraževanju. Katja Vadnal, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS, je v uvodu seznanila udeležence sestanka s potekom dozdajšnje javne razprave. Besedilo, kakršno je, je bilo podprto, kljub številnim dopolnilnim predlogom. Zanimivo je, da so vzgoji in izobraževanju namenili veliko pozornost tudi drugod, in ne samo v šolskih 6koljih. To novost lahko pripišemo pozitivnim učinkom šolske reforme, in ne samo vedenju, da brez znanja ne bo mogoče premagati gospodarske in družbene krize. Vsepovsod v šolskih okoljih so poudarjali, v materialni proizvodnji pa podprli mnenje, da je nujno urediti učiteljev gmotni položaj v vsej njegovi razsežnosti. Stanje je nevzdržno in obenem tudi protislovno. Spodbud za kakovostno delo ni. Zahtevamo pa več zna- nja in dela. Komunisti so tudi opozorili, da v resoluciji ni omenjena celodnevna osnovna šola, in da bi bilo treba nekatere zadeve širše opredeliti. Andrej Kirn je opozoril, da še ni narejena ocena dozdajšnje reforme. Zato je zdaj, ko začenjamo prenavljati dva programa, treba ugotoviti, ali so načeta temeljna vprašanja reforme, ali gre za pozitivne premike, take, ki ne bodo omajali naših izhodišč. Veliko več jasnejših opredelitev je zahteval Jože Miklavc; načel je kar šest vprašanj, o katerih meni, da načelno niso dokončno opredeljena. Začel je pri dostopnosti izobraževanja, nadaljeval z vlogo šole v celostnem sistemu vzgoje in izobraževanja, z vprašanjem, ali zvišujemo raven znanja, ali imamo še šolo za poklic in nadaljnje izobraževanje, kako je s povezavo šole in dela, ter končal z mislijo, da nas ne sme biti strah pred pozornostjo, ki jo na- . menjamo nadarjenim učencem.1 Polde Kejžar se je zavzemal za opredelitev, da je reforma nekaj prožnega, ne pa statični model. V vzgoji in izobraževanju in v celotni družbi so se izoblikovala — odkar so bila sprejeta izhodišča preobrazbe (na 10. kongresu ZKJ pred dvanajstimi leti) — do danes številna nova spoznanja, in ta bo treba upoštevati pri strokovnih in celostnih ocenah. Ker ni bilo etapnih ciljev — te je zahtevalo veliko strokovnjakov — je dosežke težko ocenjevati. Več razpravljalcev, in sicer Boris Li-pužič, Joško Budin in France Vreg; se je zavzemalo za to, da bi bilo treba količino in kakovost znanja v naših šolah zvečati. Spodbujati je treba tudi želje po izobrazbi, da se mladi ne bodo prehitro zatekali v šole z nižjo programsko zahtevnostjo. Iz leta v leto je več tistih, na to je opozorila tovarišica Kovačeva, ki ostanejo po končani osnovni šoli doma ali gredo za fizične delavce. Šolske mreže, programov, učnih načrtov in dela na šolah ni mogoče podrejati trenutnim potrebam in željam združenega dela. Boris Lipužič je zavzeto govoril o notranji preobrazbi v šoli. Dejal je, da se zaradi slabega gmotnega položaja šolstva zmanjšuje motivacija učiteljev za delo. Tako je, kot da nikogar ne zanima, kakšeri bo učenec, ki bo prišel iz šol, v katerih delajo premalo zavzeti učitelji. Menil je, da Nadaljevanje na 2. str. Odziv na zahteve časa Pred 11. kongresom Zveze sindikatov Slovenije Na U. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, 21. in22. marca, bodo sprejete usmeritve za delovanje te najbolj množične organizacije delavcev v prihodnjem štiriletnem obdobju. Predlog resolucije temelji na spoznanju, da se je mogoče izkopati iz zapletenih gospodarskih razmer z učinkovitejšim uveljavljanjem in razvojem socialističnega samoupravljanja kot temeljnega proizvodnega odnosa, z uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in z uveljavljanjem ustavno opredeljene vloge in položaja zveze sindikatov v našem družbenopolitičnem sistemu. V predlogu resolucije je poudarjena zahteva po uveljavitvi ustavne pravice delavcev, da odločajo o celoti družbene reprodukcije ter o pogojih in dosežkih svojega dela, pa tudi zahteva po hitrejšem odpravljanju vzrokov, ki povzročajo te zastoje. Sindikati naj bi se bolj opirali na svoje moči, utrjevali naj bi odgovornost in spoznanje, da moramo biti bolj ustvarjalni ob stikih z naprednimi svetovnimi tokovi idej, znanja in informacij ter njihovih izsledkov. Veliko članov zahteva ob pripravah na kongres večjo učinkovitost zveze sindikatov. Vse bolj prevladuje zavest, da morajo biti posamezni in posebni interesi delavcev usklajeni s skupnimi in splošnimi interesi in tudi upoštevani. To je ena temeljnih nalog sindikatov. Predlog resolucije, je izoblikovan v treh poglavjih, in sicer tako, da najprej opredeljuje stališča in usmeritve zveze sfV.ika-tov do ključnih družbenogospodarskih vprašanj. Drugo poglavje govori o tem, kje vidi zveza sindikatov možnosti za nadaljnji družbenogospodarski razvoj in kaj je treba storiti za kakovostnejše življenje in delo. Tretje poglavje napoveduje, kaj bodo sindikati storili za to, da se bodo ti cilji uresničili v organizacijah združenega dela in v delegatskem sistemu. Drugo poglavje predloga resolucije je za delavce v vzgoji in izobraževanju ter raziskovanju še posebno pomembno, ker opredeljuje usmeritve sindikatov pri uveljavljanju ustvarjalnosti delavcev, razvoju proizvajalnih sil in učinkoviti izrabi teh sil za bolj kakovostno življenje in delo. Poudarjeno je, da osvoboditve dela kot zgodovinskega procesa, v katerem naj bi odpravili družbenogospodarsko neenakost in odvisnost pri delu, ni mogoče doseči brez znanstvenotehnološke revolucije, te pa ne bomo obvladovali, če ne bomo razvijali in uporabljali znanosti in tehnike, zagotavljali višjo raven izobrazbe kot doslej. Ne bomo je dosegli brez rasti splošne in delovne kulture ter zavesti. Uveljavljati bomo morali torej vse, kar povečuje človekovo ustvarjalnost in jo bogati. To je nujna podlaga za uvajanje zahtevnejših programov za prestrukturiranje proizvodnje. Tehnološka revolucija povzroča tudi spremembe v delitvi dela na umsko in fizično ter zmanjšuje obseg fizičnega dela. Sindikati bodo vztrajali, da bodo spremembe v tehnologiji dela spremljale tudi spremembe v organizaciji dela in samoupravni organiziranosti delavcev. Hitrejše uvajanje sodobnih in prilagodljivejših oblik organizacije dela bo nedvomno omogočalo boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti, sproščalo bo ustvarjalne sposobnosti delavcev ter omogočilo hitro prilagajanje tehnološkim izzivom. V teh spremembah vidijo sindikati tudi možnost za nadaljnji kakovostni razvoj samoupravljanja. Zato bo v resoluciji poudarjeno, da prihodnji razvoj ne more temeljiti predvsem na fizičnem delu in nizkih osebnih dohodkih, temveč na ustvarjalnih pobudah delavcev, uveljavljanju znanja kot kakovostnega dejavnika razvoja ter na višji stopnji tehnološke opremljenosti dela. Znanstveno-tehnološko revolucijo bo mogoče uresničiti le s skrbno načrtovano in enotno organizirano družbeno akcijo; v njej morajo sodelovati vsi strokovnjaki —od znanstvenikov, raziskovalcev do praktikov. Programi tehnološkega razvoja bodo morali vsebovati tudi naložbe v znanje in strokovnjake. Uresničevanje zahtevnih programov prestrukturiranja pa bo zahtevalo večje naložbe tudi v razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in v ustvarjanje možnosti za prenos znanja v prakso. Seveda pa kakovostnega razvoja ne zagotavljajo samo vrhunski znanstvenoraziskovalni dosežki, ampak tudi razvoj množične ustvarjalnosti in inventivne dejavnosti. Tako načrtovanem organizirane znanstvenoraziskovalne dejavnosti in inovacijskega gibanja pa ne bo mogoče uspešno razvijati, če ne bomo hkrati zagotovili zadostnega znanja in izboljšali izobrazbene sestave zaposlenih. V kongresni resoluciji bodo zelo poudarjene naloge sindikatov, da spodbujajo bolj kakovostno izobraževanje mladine in Nadaljevanje na 2. str. Odgovornost za reformo Z reformo, zlasti z novo srednjo šolo, marsikdo ni zadovoljen — ne v Sloveniji ne v drugih republikah in pokrajinah. Kritike letijo nanjo z vseh strani, vsak pa ji očita nekaj drugega. Visokošolski delavci pravijo, da daje mladim slabšo splošno teoretično podlago za visokošolski študij, uporabniki iz združenega dela pa ji očitajo nasprotno, da daje mladim premalo praktičnega znanja za delo, ker precenuje splošno in strokovno teoretično izobraževanje. Veliko je kritike na rovaš programov, učbenikov in šolske mreže. Nekateri pa so razočarani, ker reformirana srednja šola ni našla čarobne formule za odpravo socialnih razlik, niti ne daje enakih možnosti mladim, ki so še naprej po naravnih danostih in pridobljenih lastnostih tako različni. Se najmanj glasni so med kritiki tisti, ki izvajajo reformo, čeprav bi od njih pričakovali bolj pristojno in objektivno sodbo kot od marsikoga drugega. Ob teh večletnih očitkih je ostala reforma domala osamljena in brez uradnih branilcev. V njeno obrambo nastopa kvečjemu še kak posameznik, pa še ta le zato, ker so postale kritike reforme zelo osebne. Strokovnim in družbeno-političnim organom, ki so odločali o reformi in njeni izpeljavi, je večinoma potekla mandatna doba; v novi sestavi se ne čutijo odgovorne za prejšnje sklepe in odločitve. Tako ta leta ni bilo tistega, ki bi s strokovno besedo sproti odgovarjal na obtožbe, pojasnjeval nesporazume, tehtal in pohvali! dobronamerne kritike in predloge. Namesto da bi bila opredeljena odgovornost vseh, ki c~/) reformi odločali in jo bolj ali nr.,nj uspešno uresničevali, smo priče pojavu, da išče javnost posamezne »grešne kozle«, ki naj plačajo za vse. JOŽE VALENTINČIČ Odziv na zahteve časa Nadaljevanje s 1. str. odraslih, ki ga je treba v skladu z novimi znanstvenimi dognanji stalno posodabljati. Kongres bo poudaril tudi potrebo po povečanju specialističnega in drugih oblik podiplomskega študija, vanj pa moramo bolj kot doslej usmerjati mlade in že zaposlene. Posebno potrebno pa je v združenem delu razviti sistem stalnega spopolnjevanja znanja in spodbujati samoizobraževanje delavcev ter dopolnilno izobraževanje tistih zaposlenih, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Kritično bo treba oceniti tudi dosedanje pretirano priznavanje pridobljenih delovnih zmožnosti in dati večjo veljavo strokovni izobrazbi, temeljiti strokovni usposobljenosti in delovni uspešnosti. Z uvajanjem sodobne tehnologije bodo nekateri delavci ostali brez dela, zato bo treba v organizacijah združenega dela pravočasno pripraviti programe za prekvalifikacijo takih delavcev. Spričo tolikih nalog, ki jih nalaga vzgojno-izobraževalni in raziskovalni dejavnosti znanstveno-tehnološka revolucija, pa si v naši družbi ne moremo zamisliti osvoboditve dela brez hkratnega prizadevanja za kulturno razvito osebnost in za humanizacijo dela. Naloge v resoluciji 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije so torej odziv na zahteve današnjega časa v spreminjajočih se družbenih, gospodarskih in tehnoloških razmerah sodobnega razvitega sveta. Vzgojni in izobraževalni dejavnosti ter znanosti in raziskovalnemu delu kot kakovostnim razvojnim dejavnikom pa je treba priznati tudi ustrezno ceno za programe ter izenačiti družbenoekonomski položaj delavcev, zaposlenih v teh dejavnostih, s položajem delavcev v gospodarskih dejavnostih. Tudi ta zahteva sindikatov bo poudarjena v predlogu resolucije. Ciljev, zapisanih v predlogu sklepnega kongresnega dokumenta, ne bo lahko doseči. Vendar bo marsikatera od nalog laže uresničljiva, če bodo organi in organizacije Zveze sindikatov Slovenije na vseh ravneh storili tisto, kar morajo storiti v skladu s svojo vlogo in položajem, ki ga imajo v našem političnem sistemu. Le tako bodo sindikati dokazali, kot piše v predlogu resolucije, da kongres ni bil le tribuna besed, marveč kongres dejanj in dogovor za akcijo. BORIS LIPUZIČ Srednja šola na prepihu Notranje spremembe so skromne Spreminjanje vzgojno-izobra-Ževalnega sistema je zahtevna in dolgotrajna naloga. To je proces, ki ga je treba —kot pravi kibernetika — vsestransko pripraviti, spremljati, preverjati v praksi, popravljati, dopolnjevati in izpopolnjevati. Evalvacijske raziskave, namenjene spremljanju reforme, ki so v začetku veliko obetale, kasnijo. Vseskozi pa je bilo malo pripravljenosti, da bi na temelju delnih raziskav ter predlogov in zahtev učiteljev ter učencev hitreje sproti popravljali očitne napake in izpopolnjevali zamisli. Prav to najbolj podžiga kritiko reforme. V združenem delu na primer ne morejo razumeti, zakaj ni mogoče bolje prilagoditi deleža strokovne prakse potrebam posameznih usmeritev, saj so izkušnje z novimi dve- in triletnimi programi v nekaterih (ne pa. v vseh) usmeritvah in smereh pokazale, da imajo diplomanti premalo praktičnega znanja za začetek dela. Če bi bili sproti prisluhnili uporabnikom in srednješolskim učiteljem, bi bili popravili že mnoge napake, ki jemljejo ugled reformi ;>j novi srednji šoli. Ce bi bili pred reformo in po njej več storili za usposabljanje učiteljev in jim dali več pobud in spodbud za delo, bi se srednje šole tudi notranje hitreje spreminjale v skladu z vizijo sodobne srednje šole. Preveč preprosto, neobjektivno in kratkovidno je, če prelagamo odgovornost za slabosti reforme samo na ramena posameznikov in s tem odvezujemo odgovornosti vse ostale, ki bi bili lahko več storili in bi tudi morali kaj več storiti za reformo! Sedanje kritično ocenjevanje reforme in tehtanje kritik, ki letijo nanjo, nam je nauk za prihodnpst, sicer bomo pretekle napake ponavljali v nedogled. Ko je Mestni komite ZKS v Ljubljani 24. 2. 1986 obravnaval aktualna vprašanja srednjega usmerjenega izobraževanja, se je opiral na tri gradiva: na izčrpno poročilo Mestnega komiteja za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo, na analizo uresničevanja nekaterih vzgojnih smotrov v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki ga je pripravila posebna skupina svetovalnih delavcev in na podatke za oceno idejnopolitičnih razmer v srednjih šolah, zbrane z anketo v osnovnih organizacijah zveze komunistov na teh šolah. Tak način snemanja stanja v šolstvu je nov in omogoča precej več kot običajna s podatki pre- polna poročila, pri obravnavi katerih ustrezni organi ne prodrejo globlje pod površino pojavov. Poročilo Mestnega komiteja za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo daje pregleden oris stanja v ljubljanskem srednjem šolstvu, ki zajema tretjino osrednjih šol v republiki. Poročilo je obenem oris obsežnega dela, opravljenega za obnavljanje in izboljšanje šolskih stavb in prostorov, za posodobitev opreme in za nemoten potek pouka v 26 šolah s 725 oddelki in več kot 21 000 učenci. Skrbeti za skladen razvoj tako obsežnega šolstva, za smotrno razmestitev programov in usklajenost vpisa s potrebami združenega dela Ljubljane in njenega širšega zaledja, še daleč ni pre- Jože Ciuha: Svečanost, 1974 Slikarjeva monografija Državna založba Slovenije je izdala monografijo o Jožetu Ciuhi prosto. Tu se srečujejo interesi mesta, občin, združenega dela, staršev in učencev ter učiteljev, hkrati pa prizadevanja posebnih izobraževalnih skupnosti in vseh, ki se v mestu trudijo za napredek srednjih šol. Pri usklajevanju vseh teh interesov in prizadevanj ne gre brez zapletov. Pravijo, da včasih celo isti delegati ob istih vprašanjih v mestni in posebnih izobraževalnih skupnostih glasujejo drugače. Podatki o razvoju srednjega šolstva v Ljubljani kažejo precejšen napredek, čeprav je tudi tu stiska z denarjem za obnovo starih stavb, za zidavo telovadnic in širitev nekaterih šol, ki več nimajo kam dati učencev. V zadnjih letih so sodobno opremili 43-učilnic za pouk naravoslovnih predmetov, učilnice za pouk obrambe in zaščite in precej učilnic za osnove tehnike in proizvodnje. Tudi z računalniškim opremljanjem šol so pohiteli. Med 1431 učitelji je 90 odstotkov ustrezno usposobljenih. Srednje šole so uspešno prestale verifikacijo in odpravljajo še zadnje ugotovljene pomanjkljivosti. Poklicno usmerjanje je opravilo veliko delo. Večina mladih po končani osnovni šoli nadaljuje z izobraževanjem, od tega kar polovica v štiriletnih programih. Med tistimi, ki uspešno končajo štiriletne srednje šole, se jih 70 odstotkov vpisuje na višje in visoke šole. S temi ugodnimi podatki pa ne želijo skrivati težav, ki izhajajo iz gmotnega položaja izobraževanja, iz prenizkih in neenakih osebnih dohodkov pedagoških delavcev, iz predčasnega odpravljanja napak v novih programih, na katere učitelji že od začetka opozarjajo, itd. Pri uresničevanju reforme se je treba skrbno izogibati napak, kakršno je bilo na primer neslavno premeščanje nekaterih srednjih šol pred leti v Ljubljani. Razprava je poudarila, da tako zahtevne in dolgo- trajne preobrazbe ne smemo nilj idealizirati niti ocenjevati prevet črnogledo; poglobljeno je treba preučevati uresničevanje refof' me, da bomo odkrili najboljš6 rešitve. Prav po tej poti so šli svetovalni delavci, ki so preučili, kako se v ljubljanskih srednjih šolat1 uresničujejo z reformo, ' programi in sodobno pedagoško teorijo začrtani vzgojni smotri' Zal smo na tem najpomembnejšem izseku reforme najmanj napredovali. Učiteljeva razlaga je! še naprej prevladujoča metoda; težišče učenja j ena spoznavanjUi razumevanju in spominskem obvladovanju obsežne snovi, manj pa na uporabi spoznanega in na razvijanju ustvarjalnosti ter celotne osebnosti. Pri izobraževalni tehnologiji ostaja šola zvesta tabli in kredi. Zaradi teh it1 drugih okoliščin je pri učencih nerazvita notranja — globlja motivacija za učenje, saj v njem ne najdejo odgovora za mnoga razvojna in poklicna vprašanja’ Šola se pri vzgoji opira predvsem na represivna sredstva; širokopotezna je z ukori in kaznimi, še posebno pri slabših učencih, ki pa ostajajo ob njih neprizadeti' Reforma torej ni spremenila ustaljenega delovnega sloga naših srednjih šol niti odnosov v vzgojno-izobraževalnem proce; su. O teh vprašanjih — so meniti tudi v razpravi — bi morali več razmišljati tako strokovni kot družbeno-politični organi. Kljub tem razmeram in nezadovoljstvu, ki ga ni malo v ljubljanskih srednješolskih zbornicah, pa je večina osnovnih organizacij zveze komunistov na teh šolah ocenila idejnopolitične razmere na šoli kot dobre ali celo zelo dobre. Če bomo tako ocenjevali reformo in vse, kar je z njo in današnjimi razmerami v šolstvu povezano, bomo bržkone zelo malo storili, da bi se sedanje razmere spremenile. JOŽE VALENTINČIČ Razkošna in zajetna pa seveda osupljivo draga monografija, ki jo je marsikatera knjigarna naročila zgolj po en izvod, je po slovesni predstavitvi v Cankarjevem domu postala dosegljiva tudi v knjigarnah. Sli-kovn i del monografije obsega stosedemnajst barvnih in trideset črno-belih reprodukcij ter enaindevetdeset vinjet. Besedni del, ki dopolnjuje likovnost, obsega študije domačih in tujih strokovnjakov, kritikov in umetnostnih zgodovinarjev iz Prage, Salzburga, Dunaja, Amsterdama, Pariza, Londona in New Yorka: iz teh besedil so razvidna njihova različna doživljanja in dojemanja Ciuhovega dela. Tudi besedni del skuša predstaviti avtorja čimbolj celostno, saj obsega poleg omenjenih študij tudi dve Ciuhovi poetični besedili in njegovo avtobiografijo. Vizualna podoba knjige je delo Radmile Ciuha, ki je pripravila tudi dokumentacijsko in bibliografsko gradivo zanjo-. Tako podaja knjiga pregled slikarjevega več kot štiridesetletnega dela. Iz sodelovanja med domačimi in tujimi strokovnjaki je nastala knjiga v dveh različicah, ena od teh je namenjena predvsem razširjanju vednosti o umetniku v tujini: v prvi knjigi so torej besedila v slovenščini, srbohrvaščini in angleščini, v drugi v francoščini, nemščini in angleščini. Knjiga je izšla v nakladi 2000 izvodov, stane pa 26300 dinarjev. Znanju več pozornosti — tudi v resoluciji Jože Ciuha: Rdeči telefon, 1969 Nadaljevanje s 1. str. bi moralo biti o gmotnem položaju nekaj povedanega že v prvem poglavju resolucije, v katerem je ekonomski položaj v ospredju. Renata Mejak se je zavzela, da je treba širše opredeliti predšolsko vzgojo in celodnevno osnovno šolo. Menila je tudi, da je v dokumentu vzgojno-izobra-ževalno področje preskromno obdelano. Glede reforme in obnove pa je menila, da govorimo preveč o slabih učinkih — tudi ti seveda so — obenem pa ne vidimo širših dobrih učinkov. Med take učinke je uvrstila: odpravo periodičnega pouka, visokošolsko izobrazbo učiteljev, nove šolske zmogljivosti, opremljene kabinete, več prostora in možnosti za telesno vzgojo, več splošnega znanja in še kaj. Na črno slikanje so opozarjali še nekateri razpravljale!. France Vreg je govoril o velikem pomanjkanju strokovnjakov in menil, da moramo nastopati bolj organizirano in ofenzivno. Samo z ljudmi, je dejal, bomo dosegli želene cilje. M. Mastnak je opozoril na številna protislovja, ki jih moramo pravilno oceniti. Ni prave odgo7 vernosti in revolucionarne zavesti. Menil je, da so protislovja v zvezi komunistov nekaj objektivnega. Lahko zapišemo, da je razprava na seji predvsem dopolnjevala vsebino tistega dela resolucije za 10. kongres ZKS, ki govori o vzgoji in izobraževanju. Pri tem dopolnjevanju pa so raz-pravljalci prišli v nekakšno nasprotje sami s seboj. Po eni strani so zahtevali resolucijo, ki bo kratka, jedrnata in akcijska, po drugi pa so želeli njeno vsebino močno razširiti. Drugo, na kar bi še rad opozoril, pa je, da se de- lavci v vzgoji in izobraževanju ustavljajo predvsem pri tisteflj osrednjem poglavju »šolstva«, ki je pač samo del široke zasnove Premalo pa vidijo pisci resolucij in razpravljalci, kje vse bi lahko šolo kot sooblikovalko politične kulture in političnega sistema izpostavili kot nadvse pomembno institucijo našega zdru; ženega dela. Tako bi šolo morah omeniti že pri uresničevanju socialističnega samoupravljanja (v prvem poglavju) in pri drugih nalogah. To velja tudi za šesto poglavje, saj je jasno, da že individualnega idejnopolitičnega usposabljanja ne bo, če ne bomo že v šoli vcepili ljudem zavesti, da se morajo nenehno izobraževati' Za konec pa še ena misel. Žo nekaj let se udeležujem sej o šolskih vprašanjih na CK ZKS. V vseh razpravah, razpravljalci so se nanje povečini zelo dobro pripravili, je bil dialog med nekirn dokumentom ali oceno, torej med imaginarnim, ki se ne more braniti, in konkretnimi razprav; Ijalci, ki smo bili veseli (zlasti tisti, ki smo prišli iz »province«)1 da smo lahko opozorili na nekatere probleme ali izrazili, kako zelo se ne strinjamo. Odgovorov pa ni bilo nikoli. Med udeleženci se je le malokdaj razvila polemika. Podpora še, nasprotovanja pa nič. Tako razpravljanje seveda ne daje dobrih dosežkov. Vprašanja ostanejo brez odgovorov, akcij ni. Mogoče je prav v tem eden od razlogov za to, da pri naših skupnih akcijah nismo uspešni in da lahko nekateri zmeraj znova načenjajo ista vprašanja kot nerešena. Najbolj žalostno pa je, da najpogosteje io z največ utemeljitvami nastopajo tisti, ki bi številne naloge morah opraviti sami. JOŽE ZUPANČIČ . T( ;N Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo SKLENITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH IZHODIŠČIH IN NEKATERIH OSNOVAH ZA RAZPOREJANJ E ČISTEGA DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO Skupščina Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije je 12. februarja 1986 soglašala z besedilom Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki ga sklepajo delavci osnovnih šol, glasbenih šol, organizacij za usposabljanje ter vzgojno-varstvenih organizacij in republiški odbor. S predloženim sporazumom so soglašali člani obeh sestav prejšnjega in na novo izvoljenega republiškega odbora, zahtevali pa so dopolnitev 33. člena sporazuma. 33. člen je skladno s sklepom skupščine dopolnjen. Upoštevani so tudi vsi sklepi republiškega odbora in skupščine, da se sporazum objavi kot priloga Prosvetnega delavca. Zakaj je uveljavitev sporazuma še posebno pomembna za delavce v vzgoji in izobraževanju? Sporazum je oblikovan tako, kot so oblikovani sporazumi v drugih družbenih in gospodarskih dejavnostih. Omogoča, da se ugotavlja primernost razporejanja čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v sami dejavnosti pa tudi primerjanje osebnih dohodkov z delavci v drugih dejavnostih na družbeno dogovorjen način. Osebne dohodke v vzgoji in izobraževanju bo mogoče izenačiti z osebnimi dohodki delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge le z uveljavitvijo sporazumov dejavnosti. Sporazum mora imeti tudi odločilno vlogo pri pridobivanju prihodka. Relativna razmerja tipičnih del in nalog do enote enostavnega dela, opredeljena v sporazumu, morajo biti povezana v merilih za pridobivanje prihodka v tem načrtovalnem obdobju. Vrednost enote enostavnega dela kot temelj za načrtovanje v družbenih dejavnostih bo določal Odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji. , , Tudi gradivo o spremembah in dopolnitvah Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, ki govori o sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo (26. člen zakona), predvideva skupne osnove in merila, dogovorjena z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi dejavnosti in z družbenimi usmeritvami. Skupščina Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti poziva vse delavce, naj čimprej sprejmejo sporazum. SEKRETAR REPUBLIŠKEGA ODBORA ALEŠ GOLJA ■ ' ' r'u; . i ' " ■ • i.> • ‘!i|? ■. /r- ■ - ‘M* ' : - '■l’y - ■ . Samoupravni sporazum I o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Na podlagi 70. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (Ur. I. SRS št. 1/81) delavci osnovnih šol, glasbenih šol, organizacij za usposabljanje ter vzgojno-varstvenih organizacij in Republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju (v nadaljnjem: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci sklepamo sporazum zato, da bi: . — opredelili skupna izhodišča za vrednotenje dela pri dogovarjanju o povračilih za opravljene programe storitev oziroma za cene posamičnih storitev v svobodni menjavi dela tako, da bi s tem zagotavljali enak družbenoekonomski položaj delavcev v skladu s prispevkom udeležencev k ustvarjanju dohodka pri uporabnikih, — uveljavili skupna izhodišča in nekatere osnove za oblikovanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupnOsj}orabo,porabo stro|. odgovornost za strokovno pravilno opravljanje dela, za spremljanje razvoja otrok in za njihovo varnost pri šolskem delu. Naloge terjajo velik umski napor, stalno pozornost in zbranost ter napor čutil Vpliv delovnega okolja: neugodnih vplivov okolja ni 11. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO S PREDMETNIM POUKOM V OSNOVNI ŠOLI Opis: v skladu z družbenimi smotri in nalogami osnovne šole in letnim načrtom samostojno načrtuje in izvaja vzgojno-izobraževalno delo po predmetniku in učnem načrtu v okviru svoje strokovne usposobljenosti ter v interesnih dejavnostih in fakultativnih predmetih, opravlja naloge razrednika, spremlja razvoj posameznih učencev in vodi predpisano dokumentacijo o svojem delu, o delu v oddelku ter o delu in razvoju učencev; sodeluje s starši in jim strokovno pomaga pri spremljanju otrokovega razvoja in razvijanju sposobnosti in interesov ter oblikovanju poklicne usmeritve; v učiteljskem zboru oddelka in šole obravnava strokovna vprašanja v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom ter oblikuje predloge in pobude Sredstva in predmeti dela: učila, učbeniki in drugi učni pripomočki Podlaga za delo: predpisi s področja osnovnega izobraževanja. Program življenja in dela osnovne šole, letni delovni načrt, strokovna literatura, mladinska in poljudnoznanstvena književnost Usposobljenost: višja strokovna izobrazba po programu za VI. stopnjo — predmetni učitelj, 1—2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit Odgovornost in napor: odgovornost za strokovno pravilno opravljanje dela, za spremljanje razvoja otrok in njihovo usmerjanje ter za njihovo varnost pri šolskem delu. Naloge terjajo velik umski napor, stalno pozornost pri delu in visoko koncentracijo ter napor čutil Vpliv delovnega okolja: neugodnih vplivov okolja ni Podlaga za delo: predpisi s področja varstva in vzgoje predšolskih otrok, samoupravni akti, letni delovni načrt, strokovna literatura in podatki Usposobljenost: usposobljenost za vzgojitelja ali strokovnega delavca vzgojno-varstvene organizacije, ali učitelja osnovne šole 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, strokovni izpit Odgovornost in napor: celostna odgovornost za delo in poslovanje organizacije in za uresničevanje družbenih vzgojnih smotrov. Delo terja popolno samostojnost in velik umski napor za konkretizacijo strokovnih spoznanj in oblikovanje konkretnih rešitev Vpliv delovnega okolja: neugodnih vplivov okolja ni 10. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO Z RAZREDNIM POUKOM V OSNOVNI ŠOLI Opis: v skladu z družbenimi smotri in nalogami ter z letnim načrtom osnovne šole samostojno načrtuje in izvaja vzgojno-izobraževalno delo v oddelkih 1.—4. razreda osnovne šole po predmetniku in učnih načrtih ter v interesnih dejavnostih; opravlja drugo delo v zvezi s programom življenja in dela osnovne šole ter letnim načrtom osnovne šole, spremlja razvoj posameznih učencev in vodi predpisano dokumentacijo o delu v oddelku, o svojem delu in o učencih; sodeluje s starši in s strokovnimi navodili usmerja delo z otrokom v družini; opravlja naloge razrednika, v učiteljskem zboru obravnava strokovna vprašanja v zvezi z vsebino in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela in oblikuje predloge in pobude Sredstva in predmeti dela: učila in učni pripomočki, športni rekviziti Podlaga za delo: predpisi s področja osnovnega izobraževanja, program življenja in dela osnovne šole, letni delovni načrt šole, strokovna literatura in mladinska književnost Usposobljenost: višja strokovna izobrazba po programu za VI. stopnjo — razredni učitelj, 1—2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit 12. PREUČEVALNO IN SVETOVALNO DELO V OSNOVNI ŠOLI Opis: v skladu z letnim delovnim načrtom in sodobnimi spoznanji stroke načrtuje in uresničuje naloge za pospeševanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela šole, zlasti naloge v zvezi z razvijanjem organizacije dela in pedagoškim vodenjem, s strokovno pomočjo učiteljem mentorjem, z razvijanjem posebne skrbi in oblik dela za nadarjene učence in za učence z učnimi težavami ter za sistematično pomoč staršem. Organizira sodelovanje pri strokovnem spo-polnjevanju z drugimi šolami, strokovnimi in raziskovalnimi organizacijami in s pedagoško službo. Analizira vzgojno-izobraževalni proces v šoli in vplive okolja, sodeluje v raziskovalnih in preučevalnih nalogah, Spremlja tipično učno vzgojno problematiko šole in okolja, organizira strokovne razprave v učiteljskem zboru in oblikuje predloge in pobude učiteljem in staršem ter organizacijam učencev, pedagoškemu vodji in organom upravljanja Delovna sredstva: pedagoška dokumentacija šole, izsledki raziskav in podatki Podlaga za delo: predpisi s področja osnovnega in drugega izobraževanja, vzgojho-izobraže-valni programi, letni delovni načrt šole, strokovna literatura, mladinska književnost Usposobljenost: visoka strokovna izobrazba po programu za VII-1 — stopnjo pedagog, 1 —2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit Odgovornost in napor: odgovornost za strokovno pravilno delo v skladu s potrebami vzgojno-izobraževalnega dela šole, posameznih učiteljev, otrok in njihovih staršev; to terja velik umski napor, samostojno izbiranje problemov, pogosto pa tudi oblikovanje izvirnih rešitev Vpliv delovnega okolja: neugodnih vplivov okolja ni 13. PEDAGOŠKO VODSTVO IN NALOGE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA OSNOVNE ŠOLE Opis: organizira vzgojno-izobraževalno delo osnovne šole ter spremlja delo učiteljev, analizira vsebino, oblike in metode njihovega dela ter jim svetuje, pomaga in nadzira njihovo delo. Skrbi za uresničevanje družbenih smotrov in nalog osnovne šole in za odpravljanje strokovnih pomanjkljivosti, za razvijanje oblik, metod in tehnologije vzgojno-izobraževalnega dela, za stalno spo-polnjevanje učiteljev in za povezovanje šole z okoljem. Vodi delo učiteljskega zbora in upravlja druge naloge pedagoškega vodje in individualnega poslovodnega organa v skladu z zakonom in statutom Podlaga za delo: predpisi s področja osnovnega izobraževanja, samoupravni akti, letni delovni načrt šole in podatki o šolskem okolišu Usposobljenost: usposobljenost za učitelja šolskega svetovalnega ali strokovnega delavca v osnovni šoli, 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu, strokovni izpit Odgovornost in napor: celostna odgovornost za delo in poslovanje osnovne šole. Delo terja popolno samostojnost in velik umski napor za konkretizacijo splošno opredeljenih ciljev, za uporabo strokovnih spoznanj in oblikovanje konkretnih rešitev Vpliv delovnega okolja: neugodnih vplivov okolja ni 14. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO SPECIALNEGA PEDAGOGA V ORGANIZACIJI ZA USPOSABLJANJE Opis: v skladu z nalogami organizacije za usposabljanje in njenim letnim delovnim načrtom samostojno načrtuje in izvaja osnovno izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter opravlja druge dejavnosti za ugotavljanje in odpravljanje motenj ter njihovih posledic; v strokovnih skupinah in aktivih skupaj z drugimi učitelji ter strokovnimi delavci oblikuje individualne programe usposabljanja posameznih otrok in spremlja njihovo izvajanje; staršem daje sistematična navodila za delo z otrokom v domačem okolju ter vodi predpisano dokumentacijo o svojem delu, o delu v oddelku oz. skupini in o posameznih učencih, v strokovnem zboru obravnava posamezna vprašanja v zvezi z vsebino in organizacijo usposabljanja ter sodeluje pri oblikovanju poročil, mnenj in predlogov organom organizacije za usposabljanje Sredstva in predmeti dela: učila in drugi učni pripomočki Podlaga za delo: predpisi s področja osnovnega izobraževanja in izobraževanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, letni delovni načrt organizacije, strokovna literatura, podatki o učencih, o njihovem duševnem in telesnem razvoju, o okolju in vedenju Usposobljenost: višja izobrazba po programu za VI. stopnjo — specialni pedagog, 1—2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit Odgovornost in napor: odgovornost za strokovno pravilno vzgojno-izobraževalno delo, za skupinsko (timsko) spremljanje razvoja posameznih otrok in za predlaganje ustreznih ukrepov. Naloge terjajo velik umski napor, stalno pozornost pri delu in napor čutil. Vpliv delovnega okolja: neugodnih vplivov okolja ni 15. PSIHOLOŠKO STROKOVNO IN SVETOVALNO DELO V ORGA-NIŽACIJI ZA USPOSABLJANJE Opis: z neposredno strokovno obravnavo, s sodelovanjem s starši in s preučevanjem napotitvene dokumentacije pridobiva podatke o vrsti in stopnji motenosti posameznih otrok ter skupaj s specialnimi pedagogi in drugimi strokovnimi delavci sooblikuje individualne programe izobraževanja in usposabljanja učencev, spremlja njihovo uresničevanje ter po potrebi predlaga učiteljem in vzgojiteljem ter drugim strokovnim delavcem ukrepe za odpravljanje motenj in ovir v razvoju posameznih učencev. Sodeluje pri obravnavi in reševanju razvojnih problemov posameznih učencev, spremlja potek usposabljanja v oddelkih oz. skupinah ter predlaga in svetuje učiteljem, drugim strokovnim delavcem in staršem. Sodeluje pri oblikovanju programa celotne dejavnosti poklicnega usmerjanja učencev; pri tem zlasti skrbi za odkrivanje in razvijanje specifičnih sposobnosti, nagnenj in interesov posameznikov, pomembnih za izbor ustreznega poklica. Vodi strokovno dokumentacijo o učencih in o svojem delu. Z vidikov svoje stroke sodeluje v delu strokovnega zbora in strokovnih skupin ter daje ravnatelju, skrbstvenim organom in ustreznim strokovnim službam pobude in predloge v zvezi z organizacijo in izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela ter z razvojem in rehabilitacijo posameznikov. Sredstva in predmeti dela: strokovna literatura, psiho-diagnostični pripomočki Podlaga za delo: letni delovni načrt organizacije, strokovna literatura Usposobljenost: visoka strokovna izobrazba po programu za VII- 1 — psiholog 1—2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit Odgovornost in napor: odgovornost za strokovno pravilnost svojega dela, za ustrezno uveljavljanje spoznanj svoje stroke v celotnem delu organizacije ter za spremljanje in usmerjanje razvoja otrok. Naloge terjajo velik umski napor, občasno tudi veliko zbranost in napor čutil. Vpliv delovnega okolja: neugodnih vplivov okolja ni 16. PEDAGOŠKO VODSTVO IN NALOGE POSLOVODNEGA ORGANA V ORGANIZACIJO ZA USPOSABLJANJE . Opis: organizira delo in poslovanje organizacije za usposabljanje ter spremlja in usklajuje delovanje individualnih in skupinskih oblik vzgojno-izobraže-valnega, zdravstvenega, socialnega in psihološkega dela ter dela drugih strokovnih služb. Spremlja delo učiteljev in drugih strokovnih delavcev, jim svetuje in nadzira njihovo delo, po potrebi neposredno sodeluje pri preučevanju in obravnavi motenj ter pri oblikovanju in spremljanju uresničevanja individualnih programov usposabljanja za posamezne učence. Skrbi za oblikovanje in uresničevanje programov usmerjanja učencev za tista dela oz. poklice, ki najbolj ustrezajo njihovim sposobnostim in nagnjenjem ter možnostim za zaposlovanje ter za stalno povezovanje dela organizacije s skrbstvenimi organi, centri za socialno delo, zdravstveno službo m skupnostmi za zaposlovanje. Skrbi za vključevanje staršev oz. skrbnikov v usposabljanje otrok, vodi delo strokovnega zbora ter opravlja druge naloge pedagoškega nadzora organizacije in naloge individualnega poslovodnega organa v skladu z zakonom in statutom. Podlaga za delo: predpisi s področja osnovnega izobraževanja in usposabljanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, samoupravni akti in letni delovni načrt organizacije Usposobljenost: usposobljenost za učitelja ali strokovnega delavca v organizaciji za usposabljanje, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit Odgovornost in napor: celostna odgovornost za delo in poslovanje organizacije. Delo terja popolno samostojnost in velik umski napor za oblikovanje številnih izvirnih rešitev Vpliv delovnega okolja: neugodnih vplivov okolja ni 17. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V GLASBENI ŠOLI Opis: v skladu z družbenimi smotri in nalogami glasbene šole ter njenim letnim delovnim načrtom samostojno načrtuje in izvaja vzgojno-izobraževalno delo po predmetniku in učnem načrtu v okviru svoje strokovne usposobljenosti. Spremlja individualni razvoj svojih učencev, prisostvuje njihovim internim in javnim nastopom ter letnim izpitom v skladu s sposobnostmi in nagnjenji posameznikov in v skladu s sodobnimi glasbeno-pedagoškimi dosežki zanje izbira in ureja učno gradivo, vodi predpisano dokumentacijod svojem delu, o delu v oddelku ter o delu in razvoju učencev ter oblikuje poklicno oz. ljubiteljsko glasbeno usmeritev učencev. Za ohranjanje svojega znanja in vzorne demonstracije stalno študira svoj instrument. Sodeluje s starši ih jim strokovno pomaga pri usmerjanju otrokovega glasbenega razvoja. V učiteljskem zboru oddelka in šole obravnava strokovna vprašanja v zvezi ž glasbenim in drugim vzgojno-izobraževalnim delom in oblikuje podlage in pobude organom upravljanja šol Sredstva in predmeti za delo: učbeniki, notno gradivo in drugi učni pripomočki, glasbila Podlaga za delo: predpisi s področja osnovnega in glasbenega izobraževanja. Učni načrt in glasbena literatura, letni delovni načrt šole Usposobljenost: višja strokovna izobrazba po programu VI. stopnje — predmetni učitelj glasbe, 1—2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit Odgovornost in napor: odgovornost za strokovno pravilno opravljanje dela, za spremljanje razvoja posameznih učencev in za njihovo ustrezno glasbeno usmerjanje. Potrebna je stalna pozornost in zbranost pri delu z učenci in napor sluha Vpliv delovnega okolja: stalna izpostavljenost intenzivnim zvokom 18. PEDAGOŠKO VODSTVO IN NALOGE POSLOVODNEGA ORGANA V GLASBENI ŠOLI Opis: organizira vzgojno-izobraževalno delo glasbene šole ter spremlja in usklajuje delo učiteljev skupinskega in individualnega pouka, ansamblov in orkestrov. Skrbi za uveljavljanje sodobnih oblik, metod in sredstev pri pouku in pri tem še posebej skrbi za muzikalne elemente, estetska merila in ustrezno umetniško raven. Analizira vsebino, oblike in metode dela učiteljev, jim svetuje in nadzira njihovo delo. Prisostvuje internim in javnim nastopom ter letnim izpitom učencev ter skrbi za vključevanje šole v glasbeno-kulturno življenje okolja. Vodi delo učiteljskega zbora in opravlja druge naloge v zvezi s pedagoškim vodstvom šole ter naloge individualnega poslovodnega organa v skladu z zakonom in statutom. Usposobljenost: usposobljenost za učitelja v glasbeni šoli, 5 let delovnih izkušenj na področju glasbenega izobraževanja, strokovni izpit Podlaga za delo: predpisi s področja osnovnega in glasbenega izobraževanja, učni načrti in samoupravni akti šole Odgovornost in napor: celostna odgovornost za delo in poslovanje glasbene šole. Delo terja samostojnost in velik umski napor za konkretizacijo splošnih ciljev in za oblikovanje konkretnih rešitev pri organizaciji vzgojno-izobraževalnega dela in glasbeno-umetniškem usmerjanju šole in učencev Vpliv delovnega okolja: neugodnih vplivov okolja ni OPOMBE PROSVETNI DELAVEC - 17. marca 1986 — št. 5___________________________________ OPOMBE Organizacija združenega dela oz. delovne skupnosti Šifra podskupine enotne klasifikacije dejavnosti Matična številka tozda PRISTOPNA IZJAVA Svet vzgojno-izobraževalne oz. vzgojno-varstvene organizacije je na seji dne_______________________razpravljal o pristopu k Samoupravnemu sporazumu o skup- nih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki ga sklepajo delavci osnovnih šol, glasbenih šol, organizacij za usposabljanje ter vzgojno-varstvenih organizacij in Republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Svet je sklenil: 1. da pristopi k samoupravnemu sporazumu 2. da ne pristopi k samoupfavrfemu sporazumu, ker je organizacija udeleženka sporazuma dejavnosti (obkroži ustrezen sklep) Podpis — pečat Izpolnjeno prijavo vrnite na naslov: Republiški odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. naravoslovju več družboslovja ^e$a je preveč in česa premalo ■ program Naravoslovno-matematična tehnologija ostaja ob prenovi l Jteven in širši. Več družboslovnega in jezikoslovnega znanja, obseg katerih predmetov bo zmanjšan. Program Naravoslovno-ma-en|atična tehnologija je bil pred e,,nii leti zasnovan zato, da bi Polnil vrzel v izobraževanju v jatavoslovnih vedah in strokah .^atematiki. Noben drugsred-jesolski program ni mogel dati Panja, potrebnega za nadaljnje F°braževanje v strokah, kot so fatematika, fizika, biologija in poma tudi kemija. Prvotne tri r*eri so bile leta 1983 ukinjene P nadomeščene z izbirnimi sku-parni predmetov. Ti predmeti 0 bili oblikovani tako, da so zabavljali predvsem znanje za acetek dela. Med izvajanjem r°grama so bile dopolnjene ne-atere njegove sestavine, sestava ^drnetnika pa ni bila spreme-).ena. Slabosti so se kmalu poja-!‘e- Iz poročil empirične evalva-b®, ocen, stališč in predlogov 0j>zapisa sestanka aktiva ravna-a|Jev šol, ki uresničujejo pro-’rvam> zapisnikov sestankov c®ncev naravoslovnih šol ter ^govorov z učenci in učitelji na bah so bile ugotovljene tele Pbosti: Program je zahteven in za 'Ovprečnega učenca pretežak, je 'a Vsebinsko bogat in široko za-®0van. Zaradi velike prehodno-P v visokošolske programe je pstal zanimiv za vedno več Rncev. L Daje skromno družbo-Ovno in deloma tudi jezikovno z°brazbo. Enotno zasnovana skupna Tiojn o-izobrazbena osnova ^VIO) ovira zaželeno hitrost ^ega procesa in je vzrok za ne-ntrebno podvajanje vsebin pri katerih temeljnih strokovnih reametm, pomeni pa tudi delno :gubo časa. -— Vsebine učnih načrtov nekaterih predmetov je treba uskladiti, da bi se izognili podvajanju in prekrivanju vsebin. — Uspešno izvajanje programa je precej odvisno od organizacijske sheme šole in njene opremljenosti. Tem, nekakšnim notranjim pedagoškim ugotovitvam se je pridružilo še spoznanje, da so dela in naloge, povezani z naravoslovjem in matematiko, tako zahtevni, da je potrebna za poklic višja ali visoka izobrazba (torej nima smisla izobraževati na srednji stopnji — za delo, poklic). Sledilo je mnenje, da višje in visoke šole, ki take strokovnjake zelo potrebujejo, ugotavljajo (v tej in v družboslovni usmeritvi se zbere najboljši del srednješolcev), da v srednji šoli ni potrebno poklicno usposabljanje (ker bodo to opravili tisti, na visoki stopnji!) ter da so vsebine usmerjene preveč naravo-slovno-matematično. Zaradi vseh teh slabosti, ki so obenem tudi značilne slabosti zdajšnjega srednješolskega sistema, je posebna delovna skupina Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje, predlagala spremembe (prenovo), ki jih je Strokovni svet ■ SRS za vzgojo in izobraževanje tudi že podprl. Najpomembnejše spremembe so: • Splošno kulturnemu področju je namenjenih več ur pri slovenščini (po35urvečv2.in3. letniku) in pri drugem tujem jeziku (105 ur), ki je uveden tudi v 1. in 2. letniku. • Tudi za družboslovje bo nekaj več ur — zgodovina jih je dobila še 35. Predvidena je mož- /ojko Lovše — sedemdesetletnik v Zagorju, vasici med Kozjem : Planino pri Sevnici, se je I /. Parca 1916 rodil v učiteljski dru-,n\ Vojko Lovše. Od leta 1925, °je poslal njegov oče upravnik ctteljskega doma v Mariboru, se Vojko šolal v tem mestu. Hkrati o/V včlanjen v telovadno druš-v 0 Sokol in bil že od leta 1926 pri ^nvtih. Po maturi na realni gi-^Hji leta 1938 je sluzil vojaški °k v šoli za rezenme pehotne ofi-rJe l’ Sarajevu, kjer je prijatelje-Z Jožetom Kerenčičem. Leta 'Ho n se je vpisal na enoletno pe-^Soškošolo pri učiteljišču v Ma-f oru. Ker pa se je začela druga vetovna vojna, je ni končal. \ Jakrat se je prostovoljno prija-F v vojsko in je prišel kot ko-Vandir dijaške čete do Zagreba. tam se je vrnil v Maribor, da V Pomagal staršema, če bi ju izse-[ '■ Kmalu se je povezal s Slav-f0"/ Šlandrom in Slavo Klavora, 1941 pa tudi z Jožetom Benčičem. Ta triu je naročil, naj , e organizirat Osvobodilno . °!dt0 v Slovenske gorice. L/o/Tca so uradno poslali iz Ma-ora na delo v občinskem uradu V^enina. Tam je kmalu pridobil * Osvobodilno fronto nekaj Izdanih Slovencev, ki so potem l uPajznjim pripravili v jarenin-f 0~jakobskem območju številne V°stojanke na kmečkih domači-n1- Ze 6. aprila 1943 je bil na \leSovo ppbudo ustanovljen raievni odbor OF v Jarenini, l?lem Pa julija 1943 še v Jakob-rem dolu. Poleti 1943 je Vojko VKaniziral tiskarno v Jarenini; v Ee7 so natisnili veliko ilegalnih wSedil in jih poslali na teren. Ju-l/f 1944 je postal član Okrož-f e?Q odbora O F Slovenske gori-fe' Skratka, bil je duša narod-Vjf^obodilnega gibanja v tem | "jočju Slovenskih goric. koda 12. avgusta 1944 so ga V1 sestanku pri Bračkovih v Ja-y°bskem dolu — em dolu z drugimi vred aretirali in odpeljali v mariborski zapor. Tam je junaško prestal vsa strahotna mučenja. Bil je obsojen na smrt. L aprila 1945, ko so zavezniki bombardirali Maribor, je skupaj z Arturjem Pahorjem pobegnil iz delno porušene kaznilnice. Po osvoboditvi je delal Vojko Lovše nekaj časa pri okrajnem odboru Maribor —levi breg. Ker pa je manjkalo učitelje v, se je odločil za učiteljevanje. Prevzel je upraviteljstvo osnovne šole v Ja-kobskemdolu, od tam pašo ga 6. aprila 1949premestili za upravitelja osnovne šole v Lovrencu na Pohorju. Tej šoli je vse do upokojitve, '.. septembra 1981, posvečal vse svoje moči. Iz nje je napravil zgledno šolo, ki je imela med prvimi celodnevni pouk. Čeprav je imel izredno veliko dela, je leta 1961 diplomiral kot izredni slušatelj na Pedagoški akademiji v Mariboru. Veliko pozornosti je namenil organiziranju tabornikov in pri tej organizaciji sodeluje še dandanes. Z veliko vnemo že dolga leta pomaga organizirati dom prosvetnih delavcev v Vrsarju. Dejaven je tudi kot član okrožnega odbora aktivistov OF nekdanjega okrožja Maribor in kot predsednik okrajnega odbora aktivistov O F nekdanjega okraja Maribor — levi breg. Je član organizacije rezervnih vojaških starešin. Leta 1982 je dobil za življenjsko delo in uspehe Žagarjevo nagrado. Vojko Lovše je vedno bil in je ostal pokončen človek, poln razumevanja za sočloveka. Od mladih dni se ravna po znanem skavtskem načelu: »Vsak dan stori vsaj eno dobro delo!« Ob njegovi sedemdesetletnici mu želimo še veliko zdravih, uspešnih in zadovoljnih let! DUŠAN ŠPINDLER nost, da se obseg ur predmeta samoupravljanje s temelji marksizma skrči za 70 ur, del vsebin tega predmeta pa prenese v na novo uvedeni predmet filozofije, temu je namenjenih 70 ur. • V predmetnik je na novo uvedena tudi psihologija s 70 urami. • Obseg ur predmeta osnove tehnike in proizvodnje se z 210 ur skrči na 105 ur v prvem letniku; od tega je 35 ur namenjenih informatiki in računalništvu. Vsebine 105 ur drugega letnika se smiselno uvrstijo v učne načrte temeljnih strokovnih in izbirnih predmetov, deloma pa povežejo z vsebinami predmeta osnove tehnike in proizvodnje v prvem letniku. Tako se bodo tudi izognili dosedanjemu podvajanju, prekrivanju in ponavljanju učnih vsebin. • Del vsebin zdravstvene vzgoje se uvrsti v na novo uvedeni predmet psihologija. • Zaradi večjega poudarka na družboslovju in jezikoslovju je bilo treba temeljito skrčiti obseg ur za izbirne predmete in ločiti biološko in kemijsko laboratorijsko delo na samostojna izbirna predmeta; izbirni predmeti so ostali samo v četrtem letniku; zanje je namenjenih 175 ur. Del dozdajšnjih vsebin teh predmetov se uvrsti v temeljne predmete in postane tako obvezen za vse učence; ta del mora biti v učnih načrtih posebej določen — zanj je namenjenih vsaj 35 ur. Izvajati se mora kot poskusni del, pri katerem se učenci delijo na skupine kot pri izbirnih predmetih. Pri teh in nekaterih drugih drobnih spremembah bo treba do letošnje jeseni opraviti še veliko dela. Najtežje in najobsežnejše bo prenavljanje učnih načrtov. Učenci, učitelji in tisti, ki bodo tako izšolane prevzeli (predvsem univerze), so jasno povedali, česa je kje preveč in česa premalo. Zanimivo je, da si bodo naravoslovci pomagali s strokovnjaki in z učnimi načrti družboslovcev, družboslovci, ki so pridobili več naravoslovja, pa si bodo pomagali z naravoslovci in z njihovimi učnimi načrti. Sodelovanje, ki ga lahko pozdravimo in si ga želimo še na drugih področjih. JOŽE ZUPANČIČ Jože Ciuha: Beli totem, 1975 Predstava v francoščini Srednja družboslovna šola v Celju (nekdanja gimnazija) že dolgo slovi po kakovostnem kul-turno-ustvarjalnem delu. Oddelči® kultura kot temelj kulturnega dela na šoli ustvarja ozračje, v katerem je prijetno delati. Iz resnično množičnega dela — to se izraža zlasti ob kulturnih dnevih — nastanejo prireditve, ki imajo že skoraj poklicno raven. V ta sklop sodi tudi prireditev francoskega gledališkega krožka. Francoski gledališki krožek je pod vodstvom mentorja profesorja Slavka Deržka pripravil dvoje del. Najprej so prikazali izredno prikupno dramatizacijo Malega princa (Antoina de Saint-Exuperyja), ki je nastala po zamisli Daše Škapin in Polone Hladnik. Posebnost te dramatizacije je, da je v celoti nastala v enem oddelku in da so slovensko predstavo pripravili v tem oddelku že pred enim letom. Druga posebnost pa je, da je pri dokončnem oblikovanju na odru v SLG Celje pomagal tudi poklicni igralec Borut Alujevič. V SLG Celje so posodili kostume. Kritiki, ki so si predstavo ogledali (učenci so nastopili dvakrat, v skoraj povsem napolnjeni dvorani SLG Celje), so dramatizacijo zelo ugodno ocenili. Malega princa je smiselno dopolnilo v drugem delu kar štirinajst šansonov; v teh je nastopilo veliko solistov (pevcev, plesalk, instrumentalistov), po kakovosti daleč nad ljubiteljsko ravnijo. Učenca in učenke Srednje družboslovne šole v Celju so pokazali izjemno nadarjenost. Tako v igri, plesu, glasbi in petju. Zato ni presenetljivo, da bodo nastopali še v Cankarjevem domu in v Zagrebu na srečanju jugoslovanskih študentov francoščine. J. Z. Vodstva šol in vrtcev, izvršni odbori sindikata! Ali so vsi člani vašega učiteljskega — vzgojiteljskega zbora, naročeni na Prosvetnega delavca? Je glasilo delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti dostopno vsem, da lahko sledijo aktualnemu dogajanju v vzgoji in izobraževanju? Prosvetni delavec je nepogrešljiv pripomoček za obveščanje in strokovno spopolnjevanje vseh pedagoških delavcev, obenem pa njihovo strokovno in javno glasilo. Zato je širjenje časopisa med prosvetnimi delavci pomembna strokovna in druž-beno-politična naloga. Naročila sprejemamo pisno ali po telefonu (061) 315-585. KULTURNI DAN Odkrivanje kulturne dediščine Ko je delo opravljeno, smo učitelji ponavadi utrujeni, izmozgani in veseli, da je za nami. Misel na kakršno koli pisanje o njem nas kvečjemu vznejevolji. To pot pa je bilo zadovoljstvo in zadoščenje vsega učiteljskega zbora ob koncu kulturnega dne tako spontano, da se nam je zazdelo, da ga moramo skleniti tudi z zapisom. Naj se predstavimo: majhna vaška šola z osmimi oddelki na matični šoli in dvema zunanjima oddelkoma na Grahovem. Celostni kulturni dan smo za mesec februar predvideli v letnem načrtu šole, delovni naslov KNJIGA je bil izbran v počastitev 400-letnice Trubarjeve smrti. Načrti razrednih skupnosti in interesnih dejavnosti so obsegali določnejše naloge: —• Učenci nižjih razredov naj bi poglobljeno spoznali, podoživljali, ilustrirali in dramatizirali dela mladinskih avtorjev (Župančič, Jurca, Suhodolčan, ljudsko pesništvo). — Učenci višjih razredov naj bi pripravili razstavo starih knjig, ohranjenih v našem kraju, ob tem razstavo starih fotografij ter priložnostni program za konec kulturnega dno. Januarja je šolsko kulturno društvo izdalo poziv krajanom: pobrskali naj bi za starimi knjigami in jih posodili za razstavo. V tem in v naslednjem mesecu so učenci že začeli prinašati v šolo prve primerke starejših knjižnih izdaj. Brez nekaj sestankov učiteljskega zbora ne gre: kako bomo delo pripravili, ga uskladili po posameznih skupinah, da bodo vsi učenci zaposleni po svojih sposobnostih, da bodo skupine končale delo približno sočasno, kajti ob koncu kulturnega dne naj bi vsaka skupina prikazala dosežke svojega dela. Potrebne so dodatne naloge za skupine, ki bodo prej končale in — kaj bomo izpustili, če bo časa zmanjkovalo. Pa vodilo, mimo katerega ne smemo: ne omejujmo ustvarjalnosti, izvirnosti zamisli mladih ljudi, naj bo ta dan res njihov kulturni dan, tako naj ga doživijo. 28. februar 1986 Učenci se zberejo v svojih razredih. Oblikovanje delovnih skupin. Po petnajstih minutah je delo že v polnem zagonu: vsaka skupina natančno opredeli svoje naloge in se loti dela: urejajo razstavni prostor, drugi pišejo ustrezne napise, rišejo, sestavljajo program za končni nastop, urejajo in razvrščajo knjige in fotografije za razstavo, pripravljajo knjižne uganke, časnikarji krožijo od skupine do skupine in zapisujejo vtise. In skupina učencev se uči rimske številke, da bodo znali prebrati letnice na starih knjigah. Dve šolski uri mineta, kot bi mignil. Ko pozvoni za malico, učenci ne planejo iz učilnic kot ponavadi. Saj ne moreš kar nehati sredi dela, mar ne? Med jedjo razmišljamo, kaj moramo še narediti. Mentorji se srečujemo in ugotavljamo, da nam časa ne bo ostajalo. Ga bo zmanjkalo? Knjižna razstava, za katero smo pedvideli, da bo morda postavljena že po drugi šolski uri, in si jo bodo učenci tretjo uro že lahko ogledovali in reševali zastavljene naloge, še ni dokončno urejena. Ilustratorji obešajo še mokre slike. Pohitimo. Četrta šolska ura. Razgreti, vznemirjeni prihajamo v osrednji prostor. Na mizah stare, porumenele knjige — najstarejše so cerkvene krstne, poročne in mrliške knjige iz leta 1784. Najstarejša slovenska knjiga na razstavi je nabož- na, pisana v bohoričici, leto 1834; dragocenost so Gregorčičeve Poezije z letnico 1888. Pa poučne knjige, povesti, ki so jih brali naši dedje in babice. Posebno poglavje so razstavljeni učbeniki, svojevrstna priča zgodovine Primorcev: slovenski, nemški, italijanski. Pa bahave italijanske in nemške medvojne revije in ob njih partizanski tisk. Na posebnem mestu ponatisi protestantskih del in pod Gregorčičevo sliko — ob 80-letnici njegove smrti — najstarejše izdaje njegovih pesmi. Razstavo dopolnjujejo ilustracije najbolj priljubljenih knjižnih del, lepe misli o knjigah in ne nazadnje stare fotografije našega kraja in naših prednikov. S knjigo dihajo tudi učilnice, v katerih so delali mlajši — razsta-vice knjižnih del, ki so jih spoznavali, ilustracije, napisi. In v šolski knjižnici razstava posebne vrste. Naslov: PREPOVEDANO ZA OTROKE. Članice knjižničarskega krožka, so pripravile razstavo tistih knjig, ki si jih ni še nihče sposodil. Kultura na vseh ravneh Pripravlja se sklepni del: najstarejši začenjajo svečano m resno: beseda o Trubarju, o razstavi, o kulturnem dnevu. Malo se zatika, seveda, saj so rekli, da bi bili- morali stvari pripraviti že prej, ne vse na ta dan. Navajeni so, da ob javnih nastopih teče vse gladko. Zdaj se posamezne skupine predstavijo z dramatizacijami: Rdeča kapica, volk, Mojca Po-kraculja in nadvse imenitni Tom, Huck, Sid in tetka Polly iz Toma Sawyerja. Za konec se je treba še pomeriti, koliko ve kdo o knjigi. Tekmujejo učenci prvih štirih razredov, vprašanja so sestavili učenci višjih razredov: iščejo junake iz knjig, popravljajo napačne naslove, ugotavljajo, v katere knjige sodijo posamezni predmeti. Zmaga drugi razred. In ozračje, ki nas učitelje kar razneži: nobenega nereda, sama zavzetost in zanimanje, kako se bo vse skupaj izteklo. Preverjajo, kaj so naredili, ali jih je delo utrudilo? Bi se zato najraje naslonili kar na razstavljene knjige? Ne poglejte no, saj se znajo tudi kulturno vesti. Pa ne, da je to naš resnični kutlurni dan? Zapisan je v spodbudo za takrat, ko nam bo morda spet šlo vse narobe. Konec. Da in ne. Ob 18. uri bo odprta razstava za krajane. Tudi takrat bo priložnostni spored. Razstava bo odprta tudi v nedeljo popoldne. Dežurni bodo učenci 8. razreda. Ti bodo obiskovalcem delili bilten s temeljnimi podatki o razstavi in jih morda tudi opozorili, da je pod Trubarjevo sliko skrinjica z napisom PROSTOVOLJNI PRISPEVKI ZA UREDITEV TRUBARJEVE SPOMINSKE ZBIRKE V RAŠICI. Tu je tudi delo za prihodnji teden: kaj nam je uspelo, kaj ne, kaj bi bilo lahko boljše? Še temeljit ogled razstavljenih knjig, ki nam svojevrstno pripovedujejo o zgodovini našega kraja. MARTA BERGINC S-J . Redne razpise prostih 3el ih nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih delavcev v vzgojno-varstveni h in vzgojno-izobraževalnih organizacijah bomo objavili 28. APRILA IN 12. MAJA 1986 Za prvo objavo bomo sprejemali razpise do 16. aprila, za drugo pa 3o 29. aprila. NAKNADNE RAZPISE BOMO OBJAVILI 9. IN 23. JUNIJA. Posamezne razpise objavljamo sproti vse leto. Pokličite nas in ugodili bomo vašim željam! Opravičilo Zaradi prezaposlenosti naše pravne svetovalke Rosvite Toplak rubrika »Naš pravnik« miruje. Bralcem se opravičujemo. radio šola 21. marca RŠN Pravljica o majhnem zvončku 28. marca RŠN Lovec pripoveduje 18. marca RŠS Reka in ljudje I 25. marca RŠS Reka in ljudje II 20. marca RŠV Znajti se je treba, pa gre 27. marca RŠV Zloženke v slovenskem jeziku 17. marca APM Radijski leksikon — mit 24. marca APM Radijski leksikon — metafizika. Oddaje radijske šele za nižjo, srednjo in višjo stopnjo ter aktualni problemi marksizma so na sporedu ob 8.05 na I. programu in ob 16.02 na III. programu Vsako sredo bo ob 8.30 na I. programu so oddaje Govorimo makedonsko in srbohrvaško. 22. marca ob 16.02 na III. programu M. Krleža Balade Petriče Kerempuha — Književnost jugoslovanskih narodov 29. marca J. Kersnik in Z. Šubič Kmetski smrti 25. marca ob 14.05 I. program Odrasli tako, kako pa mi 29. marca ob 18.051. program Nenavadni pogovori — Reševanje problemov VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA C OBČINE LITUA i — razpisuje prosta dela in naloge ^ — RAVNATELJA VVO LITUA, za 4 leta, začetek dela 1. 9. 1986 Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali pogoje za opravljanja del učitelja po določbi 96 člena Zakona o osnovni šoli in imeti: — 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok — organizacijske in strokovne sposobnosti in ustrezne moralno politične lastnosti. Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Litija, Bevkova 1, Litija, v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh od poteka razpisa. Komisija za delovna razmerja in družbeni standard OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA RAJKA, HRASTNIK razpisuje prosta dela in naloge — PSIHOLOGA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — visoka izobrazba (končana filozofska fakulteta — smer psihologija) — leto dni delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit Na voljo je garsonjera. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Narodnega heroja Rajka, Hrastnik, Log 19 — komisiji za delovna razmerja in družbeni standard. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Justi Točajevi V imenu tvoje generacije, kot tvoja dolgoletna sošolka in v imenu rodu prvih povojnih učiteljic drugega pedagoškega tečaja v Celju, ti pišem v slovo. Ob srečanjih sva se največkrat ustavili pri spominih. Kot bi bilo včeraj, se spominjam naših skupnih poti: že utrujena si prihajala iz Slatine v Šmartno v Rožni dolini, potem smo se ti pridružili in pešačili do šole v Vojniku, v dežju in snegu brez prave obleke in hrane. Toda, kjer si bila ti, ni bilo priložnosti za tarnanje. Skupaj sva sedeli v šolskih klopeh, vedno nekje zadaj, ker nisi nikoli silila v ospredje. Skupaj sva nadaljevali pedagoško izobraževanje, delili sva si vse. Takrat se še nismo ločevali na revne in bogate. Vsi smo bili zelo revni, pa izredno bogati, ker smo imeli mladost in vero v lepšo prihodnost. Mladi učiteljski pripravniki smo prirejali mitinge po Kozjanskem in drugod. Vozili smo se z odprtimi tovornjaki. Ti si nastopila največkrat kot recitatorka. Kako prizadeto si recitirala Župančičevo Veš, poet, svoj dolg? in kako udarno Kajuhovo Samo milijon nas je. Zdi se mi, da še danes slišim pesem Stoji tam v gori partizan in ploskanje, ki si ga požela, ko si zapustila oder. Nas, učiteljice začetnice, so razmestili po hribih. Tebe v Vrh nad Laškim (takrat Šentlenart) in zatem v Vinsko goro, v Galicijo, v Ponikvo in v Šmartno v Rožni dolini. Takrat ti kraji niso bili tako dostopni, kot so danes. Na hrbtu in peš je bilo treba znositi marsikaj, tudi učila in potrebščine za učence, da so imeli vsaj najnujnejše možnosti za delo. Tebi se je to zdelo samo po sebi umevno. Danes se te ti učenci, odrasli možje in žene, kako radi spominjajo zaradi tvoje izredne veselosti, dobre volje in vsestranskih sposobnosti. Zadnji desetletji svojega dela si se razdajala na četrti, kasneje osnovni šoli Ivana Kovačiča — Efenke v Celju in tudi tu si bila zaradi svoje vedrosti in vestnega dela sestavni del dobro ujemajočega se kolektiva. Dolga, predolga je vrsta tistih, ki te bomo pogrešali. V vsem Šmartnem'si ustanovila v njem Društvo upokojencev, ki je delalo pod tvojim vodstvom tako vse-stransko, da je lani prejelo nagrado Socialistične zveze za izredne uspehe. Tako si tudi po upokojitvi kot prava ljudska učiteljica in izredna organizatorica delala do svojih zadnjih mesecev Življenja. Pred nami, svojo generacijo, ostajaš v nepozabnem spominu — z nasmehom in vedrino, ki izžareva v našem spominu nate. JOŽICA DIMEČ Marijani Novakovi 18. februarja letos smo se na ljubljanskih Žalah še zadnjič poslovili od profesorice Marijane Novakove, slovenske andrago-ginje. Poslavljali smo se z globoko žalostjo v srcu, saj je odšla od nas plemenita osebnost, ki je v življenju s svojo nesebičnostjo in humanostjo mnogim mladim in odraslim razkrivala lepote slovenskega jezika in jim odpirala pot do znanja. Profesorica Marijana Novakova se je rodila pred 72 leti v Ljubljani. Po končanem učiteljišču je nadaljevala študij na ljubljanski filozofski fakulteti, na oddelku za slavistiko, po diplomi pa se je posvetila profesorskemu poklicu in mu ostala zvesta vse do upokojitve leta 1971. Dolga leta je poučevala slovenski jezik na poljanski in klasični gimnaziji v LjubljanLleta 1959 pase je zaposlila na takrat komaj ustanovljeni Dopisni šoli kot strokovna delavka, na Dopisni ekonomski šoli in le-tej ostala zvesta do konca svojega službovanja. Po upokojitvi ji je huda bolezen iz leta v leto bolj onemogočala, da bi še opravljala delo, ki ga je začela zlasti na Dopisni šoli in bi svoje dragoceno znanje s področja dop.snega izobraževanja prenašala naprej. Poklicno in strokovno delo profesorice Marijane Novakove je zlasti znano prav na področju izobraževanja odraslih. V zgodnjih šestdesetih letih se je na Slovenskem ponovno oživljalo dopisno izobraževanje; med snovalci le-tega je izrazito vidno pionirsko delo Marijane Novakove. Najdemo jo med oblikovalci in ustvarjalci dopisne šole; le-to je ustanovilo Združenje zveze borcev zato, da bi zapolnilo kadrovske vrzeli, ki jih je zapustila vojna. Srečujemo jo kot oblikovalko modela dopisnega izobraževanja v vlogi organizatorice, učiteljice, avtorice učbenikov. Marijana Novakova sodi med najvidnejše slovanske andrago-ge, njeno delo so poznali in upoštevali v Jugoslaviji pa tudi v tujini. Med pomembnejše delo moramo vsekakor prišteti njeno sodelovanje v ugledni nemški reviji za izobraževanje odraslih Epi-stolodidaktiki, kjer se je njen članek o problemih rehabilitacije in izobraževanja pacientov pojavil že leta 1965. Profesorica Novakova pa je bila tudi članica uredništva tega časopisa. V znani jugoslovanski reviji s področja izobraževanja odraslih, Andra-gogiki je stalno objavljala pomembne strokovne članke o dopisnikih, o problemih učenja in izobraževanja, o pisnem dopisnem gradivu, o pomenu korektur in korektorjev v dopisnem izobraževanju in še in še. Vrednost njenega dela je zlasti v tem, da je ob svojih raziskavah dala tudi rešitve, ki so bile takoj uporabljive, in so jih dopisne šole sproti prenašale v prakso. Pomembno mesto v njenem strokovnem delu so vsekakor avtorski dosežki pri oblikovanju učbenikov za dopisno metodo izobraževanja. Učbeniki za slovenski jezik v dopisni osnovni šoli so še zdaj zgled, kako je treba pisati učbenike za zahtevno dopisno metodo izobraževanja. Sloves o tem gradivu je segel prek meja Slovenije, in ko so v letu 1969 pri Radničkem univer-zitetu Duro Salaj v Beogradu ustanavljali dopisno osnovno šolo, so prišli po bogate izkušnje k profesorici Marijani Novakovi; zanje je tudi napisala prvi dopisni učbenik za srbohrvaški jezik. Profesorica Novakova je zavzeto sodelovala na razitfh strokovnih posvetovanjih v Jugoslaviji, leta 1968 je z referatom na I. andragoškem kongresu v Beogradu, leta 1969 pa tudi na mednarodni konferenci o samoizo-braževanju v Pragi. V šoli za andragoške delavce v Jugoslaviji je sodelovala na seminarjih, tečajih, konferencah, posvetovanjih, kolokvijih in simpozijih. Bila je članica delovne skupine za raziskavo standardov in normativov v dopisnem izobraževanju, sodelovala je z izvedenci za dopisno izobraževanje iz vse Evrope. Njena podoba pa ne bi bila popolna, če ne bi posebej poudarili njene velike humanosti in kultiviranosti, ki se je izražala v stikih z ljudmi, z dopisniki — kakor smo poimenovali udeležence dopisnega izobraževanja. MARJETA GORJANC Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci .Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Direktor: Jože Valentinčič Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič glavni urednik, Marjana Kunej odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 OSNOVNA ŠOLA BRAČIČEVE BRIGADE KOZJE S razpisuje prosta dela in naloge j UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas, možnost zap1" slitve tudi za nedoločen čas Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, predpisanih z Zakonod osnovni šoli, pošljite v 15 dneh tajništvu šole. Kandidate bomo obv1 stili o izbiri v 10 dneh po končanem zbiranju prijav. Svet šole OSNOVNE ŠOLE VAVTA VAS razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA Pogoji: kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združ‘ nem delu izpolnjevati tudi pogoje iz 89. in 137. člena Zakona l osnovni šoli. Imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti lj uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole in biti družbenopolitični dejaven. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Vavta vas, 683) Straža, z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANC MARN VODICE, Ob šoli 2 razpisuje prosta dela in naloge v COŠ UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P slovenske] jezika, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, začetek det takoj in objavlja prosta dela in naloge — ČISTILKE ali ČISTILCA Pogoj: končana osnovna šola in poskusno delo 2 meseca; delo se zdn žuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela take Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dne po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri 10 dneh. Šolski center Sevnica TOZD OSNOVNA ŠOLA XII. SNOUB KRMELJ razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA s polnim delovni časom ali UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE s polovičnim delovnij časom Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na p( rodniškem dopustu). Začetek dela 7. 4. 1986 ali po dogovoru. Prijave z.dokazili o izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi razpis kandidate pa bomo obvestili o izbiri v 8 dneh. Na voljo je garsonjera v bloku. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1986/87 — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas (Dravf grad) — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas (polovici učna obveznost — Šentjanž) — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (Ojstrici Pogoj: predpisana strokovna izobrazba ustrezne smeri. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa K« misiji za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Neznanih talcf Dravograd. Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE STUDENCI p. < MARIBOR, Groharjeva 22 razpisuje za nedo'očen čas dela in naloge — 7 VARUHINJ s polnim delovnim časom — 3 VARUHINJ s skrajšanim delovnim časom Pogoji: šola za varuhinje, starost 18 let, poskusno delo 2 mesec) Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 10 dneh po objavi razpis: Kandidatke bomo izbrali v 15 dneh. -------------------------------------:-------------' Razpisna komisija VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACUE TONČKE MOKORELOVE TRŽIČ razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati poleg pogojev, predpisan} z Zakonom o združenem delu in 57. členom Družbenega dog0 vora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič, še našle) nje: biti morajo vzgojitelji ali strokovni delavci po določilih 38.11 39. člena Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in imetij let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in val stvu predšolskih otrok. Razpisana dela in naloge so s posebnimi pooblastili. Izbrani kandid* bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po obja' razpisa, v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo«, na našlo' Razpisna komisija Vzgojno-varstvene organizacije Tončke MokoiTj love Tržič, Koroška 24. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dne' po objavi razpisa. — Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za leto 1986 znaša 1200 din za posameznike in 2200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša letna naročnina 900 din. Cena posamezne številke je, 70 din, pri povečanem obsegu pa 100 din. Številka tekočega računa: 50101 -603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica. ^ ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega konj0 leja za vzgojo in izobraževanje!' časnik »Prosvetni delavk; prost temeljnega prometne^ davka od prometa proizvod^' (glej 7. točko 1. odstavka 3* člena zakona o obdavčeval1 proizvodov in storitev v pro#