3 Nismo se še povsem navadili na že dobro leto trajajoče spremembe, ukrepe, prila- goditve, izginotje javnega naravovarstva iz javnega življenja, vedno vnovične mini- strove destrukcije s programom (pa tudi prejšnjih brez njega), neposlušnosti, nepo- slušanja in nespoštovanja. Vsaj za nekatere ljudi in dejavnosti pa je bilo to obenem tudi obdobje priložnosti. Med njimi tudi to, da so se naša društva v nekem delu še bolj od- prla, se člansko okrepila, prestavila nekaj svojih aktivnosti tudi na splet in tako v delu ozaveščanja o potrebah po ohranjanju na- rave svoje javno poslanstvo še učinkoviteje izvajala. Večkrat so tudi predstavljala našo bogato biotsko pestrost, ki nam pred očmi zaradi čedalje večjih pritiskov izginja. In to očitno izginja, četudi za tovrstno merjenje kot država ne storimo dovolj. A vendar se počasi, počasi prebuja tudi miselnost, da so to vsebine, na katere moramo in zmoremo biti pozorni. V tem duhu je nastajala tudi tokratna števil- ka biltena. Medija, ki ponuja javni prostor širjenja tovrstnih vsebin. Med člani, za čla- ne, a tudi za druge javnosti in od njih. Več sto je rednih bralcev, ki ta medij listate, a je mnogo tudi teh, ki se po njem premikate z miško ali tipkovnico. Tudi k oddaji prispev- kov ste vabljeni prav vsi, ne glede na član- sko izkaznico, ki v tem oziru ni pomembna. Veseli me, da smo tudi pri tej izdaji sode- lovali z vsemi temi skupinami. Društva in posamezniki, vključno s študenti, ter tudi druge organizacije predstavljamo svoje de- lo, delimo utrinke iz »svojega« sveta, tudi s cilji že 101 leto stare Spomenice, pa zavoljo širjenja znanja in zavesti. Sodelujemo z av- torji, ki ste člani društev, in tudi drugimi, ki se ukvarjate s proučevanjem oz. varstvom narave. S skupnimi močmi tudi v že dese- tem letniku sledimo poslanstvu Trdoživa, ki objavlja najrazličnejše zanimivosti in novice iz sveta raziskav slovenske favne in flore ter prispeva k razvoju terenske biolo- gije pri nas in povezovanju ter sodelovanju slovenskih nevladnih in drugih organizacij ter poznavalcev in ljubiteljev narave. Obe- nem pa dviguje ravni znanja vseh, ki se s tem področjem ukvarjamo, in v pisni obliki dokumentira ter ohranja tako dogodke kot zanimiva opazovanja, ki bi sicer izginili v pozabo ali bi za vedno ostali neobjavljeni. Nekoliko manj smo bili uspešni pri prido- bivanju finančnih sredstev za tekoči letnik, temu primerno smo žal morali tudi pose- či v obseg in številčnost tokratne izdaje. A sem kljub rjavim tonom te številke prepri- čan, da boste s pisano vsebino zadovoljni. Zadovoljni pa ne moremo biti ob vedenju, da si država finančnih sredstev za nara- vo »ni resno zaželela« iz vira evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer morajo zelene politike v nacionalnih načrtih predstavljati vsaj 37 % vseh na- menskih sredstev. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) trdi, da slovenski načrt namenja zelenim ciljem 43,5 % sredstev, medtem ko Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ki koordinira mrežo Plan B, za te cilje v načrtu prepoznava le 18–22 % načrtovane porabe sredstev. Biotsko pestrost bomo, kot sledi iz slovenskega načrta, varovali in ohranjali npr. z revitalizacijo razvrednotenih urba- nih območij (zemljišč in objektov), z izgra- dnjo Centra za semenarstvo, drevesničar- stvo in varstvo gozdov, ukrepi varstva pred naravnimi nesrečami in protipoplavnimi zaščitami ter regulacijami pretokov. Pri energetski politiki se omenja tudi postop- ke prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. A načrt na več mestih sporoča, da nepotrebnih škod na- ravi ne bomo povzročali. Zato imamo 11. julija referendum, kajne? Bolj trajno pa pri okoljskem ministru teče tudi postopek ustanovitve Sveta za trajno- stni razvoj in varstvo okolja, ki je po Zakonu o varstvu okolja (ZVO) njegovo nepoklicno posvetovalno telo, ustanovljeno za presoja- nje politik varstva okolja. Svet je sestavljen iz šestih strokovnjakov za varstvo okolja, ki jih skupaj predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter univerze, štirih predstavnikov gospodarstva, ki jih predla- gajo štiri zbornice, in štirih predstavnikov okoljevarstvenih nevladnih organizacij (NVO). Postopek imenovanja članov iz vrst NVO je bil zaključen 2. novembra 2020. A postopek konstitucije Sveta še poteka, ker ga je »upočasnilo slabo epidemiološko stanje in treba je še dokončno uskladiti predloge drugih predlagateljev, saj so do- ločene skupine predlagateljev predlagale preveč kandidatov«, so sporočili z mini- strstva. Sporočajo še, da pričakujejo, da bo Svet kmalu ustanovljen. Trajno je spregledan tudi pomen politik ohranjanja narave, načrtno ali ne. Tako tudi ne preseneča, da Evropska komisija očita Sloveniji nespoštovanje evropskega prava na področju varstva travniških vrst in ha- bitatov, o čemer smo v Trdoživu že poroča- li, in nas poziva, naj aktivno izvajamo po- litike preprečevanja in obvladovanja vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst ter k izboljšanju pravne podlage za dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, tako za prebivalstvo kot za NVO. A »mi« v Slove- niji se raje ukvarjamo še z dodatno destabi- lizacijo služb naravovarstva, menda nena- črtovano s spremembo ZVO odstranjujemo pravno definicijo narave, si »nagajamo« z dokazovanjem oz. ohranitvijo statusov ter uvajamo novo kategorijo prostoživečih ži- vali. S spremembo Zakona o zaščiti živali to postajajo še tudi »prostoživeče mačke, ki so podivjane potomke zapuščenih domačih mačk, ki živijo v okolju neodvisno od člove- ka in se stiku s človekom izogibajo«. SVRK se pojavlja v še eni za ohranjanje na- rave neljubi zgodbi, in sicer pri izvedbi naj- manj z Zakonom o nevladnih organizacijah neskladnega razpisa za sofinanciranje pro- jektov, po domače znanega kot norveški razpis. V njem SVRK diskriminira med NVO ter jih obenem postavlja v občutno neenak položaj z drugimi pravnimi oblikami, ki se lahko na razpis prijavijo. V tem oziru niso prav nič boljši na Ministr- stvu za javno upravo s svojim razpisom za digitalno preobrazbo nevladnih in prosto- voljskih organizacij ter povečanje vključe- nosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo! Prijavitelji morajo poleg statusov v javnem interesu imeti v enem od zadnjih let več deset tisoč evrov prihodkov, slednji pogoj pa velja tudi za partnerje. Ohranjanje narave je resda del ciljev razpisa, a očitno ne tudi del poznavanja področja in stanja v državi s strani pristojnih služb. No, medtem so razpisi MOP, namenjeni projektom ali delovanju NVO za ohranjanje narave, le še oddaljen spomin. Nespregledano pa ni ostalo delo dr. Matja- ža Gregoriča, ki mu je Slovenska znanstve- na fundacija podelila priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju v le- tu 2020. Skupaj s sovoditelji si ga je zaslužil s podkastom Metamorfoza, ki ga ustvarjajo od 29. 9. 2015 dalje in prek njega v že več kot 150 oddajah delijo novice, zanimivosti in bizarnosti s področja biologije organiz- mov. Čestitke! Jubilejne čestitke za 20-letni obstoj in de- lovanje pa dvema našima izdajateljema! Na še mnoga leta, tako vam, kot netopirjem in morskim sesalcem. Vabljeni k oddaji prispevkov za nasle- dnjo številko. Rok za oddajo je 1. okto- ber. Do takrat vam želim prijetnega branja in obilo poletnih, tudi terenskih, užitkov. Uvodnik Damjan Vinko, urednik biltena TRDOŽIV