Ejuliljanslu Cist ' večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan. razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer. Uredništvo in upravni&tvo: Kolodvorske ulico Stov. 16. — 7, urednikom se moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi *o ne vračajo. — Inaerati: SeBtstopna petit-vrsta 4 kn, pri večkratnem ponav Ijanji daje se popust. — Velja za IJublJano v upravništvu: za celo loto 6 gld., za pol lota 8 gld., za čotrt lota 1 gld. 60 kr., na mosoc 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. o po VO a leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden mesec 86 kr. Štev. 138. leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za joden mesec 86 kr. V Ljubljani v soboto, 20. junija 1885. Slinil lpviiv*fii»ipv 121. junija poskušalo, preprečiti razdor v lastni J ‘ • stranki, zadušiti vse centrifugalne težnje ter razne Na kresno nedeljo tedaj, 21. juuija, zbrali se l modre glave zopet, vsaj navidezno, pod en klobuk bodo levičarji na Dunaji, da se dogovori o svoji spraviti. Vprašanje se utegne rešiti, ali se bode organizaciji v državnem zboru. Povabljeni so vsi opozicija v prihodnji zbornici zopet prikazala v bivši levičarski poslanci, kateri so z nova bili iz- podobi jed n e same velike stranke, ali pa bode voljeni pri zadnjih volitvah, poleg njih vsi oni, šla narazen, ter mestu nje bodo stopile razne kateri so prodrli na podlagi nemško-narodnega več ali manj med seboj oddaljene ali sorodne programa. No treba beliti si glave, da poizvemo frakcije? pravi namen levičarskega shoda. Nikjer sicer ni V kolikor smo mi poučeni o mnenji merodaj-bil razglašen, a vender je tako očividen, kakor nih levičarskih krogov, ohranila se bode bržkone da bi ga z velikimi plakati bili objavili na uličnih I vsaj za nekoliko časa navidezna sloga med našimi vogalih. Skrajno levičarsko krilo, namreč one vr-1 protivniki. Jeden velik klub utegne združiti tudi line, katerim K n o t z zapoveduje, in koje so sedaj v bodočem zasedanji levičarska krdela. Toda v osebi glasovitega Pickerta prejele svojega drugo lice bode kazal nego njegov prednik! Prvo najvišjega poveljnika, z njimi vred posamezni besedo v njem bodo imeli oni nemški poslanci, vročekrvni novinci, izvoljeni v planinskih pokraji- kateri se postavljajo na izključno nemško narodno n»h, kakor dr. Ausserer, Stein\vender, stališče. Njih nazori nadkriljujejo mnenje zmernej-?,ernenstorfer in drugi, ne marajo več marši- ših elementov. To se razvidi uže iz tega, da za-ru*i pod razdrapano in oguljeno levičarsko zastavo, man iščeš na vabilu k levičarskemu shodu pod-tudi stare koračnice jim ne ugajajo več, in celo pise dveh dosedanjih voditeljev, Chlumeckega nezadovoljni bo z mršavim novinarskim sprem- in Tomaszczuka. Za te možake nima več mesta stvom vsled tega hočejo ustanoviti svoj po- v generalnem štabu protivne nam armade, daleč sebni nemški klub, omisliti si želč nova ban- nazaj so jih potisnili pristaši odločne nemško dera ter pri svoji vojaški godbi uvesti ono „sch&r- narodne ideje. Pač čitamo še Herbstovo ime na fere Tonart", katera se uže tako blagodejno raz- dotičnem oklici, toda sivolasi voditelj prejšnje 'ega na Severnem Češkem. Ni čuda tedaj, da vse „ustavoverne" stranke, kateri je na svoje stare po velikem levičarskem ognjišči. Glavno gla- dni na Nižje-Avstrijskem moral iskati si mandata, Sl'° nemških liberalcev jadikuje, kakor nekdaj kojega je izgubil med češkimi Nemci, uže z davna Izraelci ob babilonskih potokih; dan za dnevom nima več krmila v svojih rokah, in na njegovo P°šilja „N. fr. Presse" elegične članke, polne dr- mesto stopil je častilakomni Plen er, kateri se-ž&vuiške modrosti, med grešni svet, dokazujoč, da daj faktično zapoveduje med levičarji. Združili je cepljenje nemško-liberalnih sil velika nevarnost tedaj se bodo, pro forma vsaj, dejansko pa se za vso opozicijo, ter da si bodeta sovraženi Slo- bodo klanjali starejši, previdnejši politiki turbu van in konservativni Nemec v pest smejala vsled lentnim mlajšim zagovornikom „der schširferen Ton-nespietnosti onih doktrinarjev in čestilakomnežev, art", Sacrificio del intelletto pri vseh levičarskih kateri sedaj slogo rušijo v nemškem taboru. No- poslancih, kateri se še ozirajo na avstrijsko dr-bene dvojbe, da se bode baš na levičarskem shodu žavno idejo, to je mirovni pogoj, vsled katerega se bode ohranila vnanja sloga med našimi nasprotniki. Kaj pak je storiti avtonomistični večini sovražniku nasproti, kateri bode ravnokar v novič uredil svoje bojne rajde? Levica sama dala nam je migljaj, in slepi bi morali biti, ako ga ne razumemo. Pozitivnega programa levičarji nimajo, jedini so med seboj le v jednem oziru, v skup-em sovraštvu proti Taaffejevi sistemi: roč s Taaffejem! to je njih bojni klic, temu gaslu na ljubo žrtvujejo vse svojo posamezne težnje in srčne želje. Uže iz tega se razvidi, da se mora prijateljsko razmerje med Taaffejevo vlado in državnozborsko večino ojačiti v isti meri, v kateri se množ6 sovražni napadi na tega državnika ter na temeljna načela njegove politike, u to nam mora biti vodilo za bodočnost! Jed-nakih neljubih prizorov, kakor smo jih doživeli concem minulega zasedanja, ko so posamezni poslanci na desnici se kujati začeli o priliki dulio-venske kongrue in pristojbinske novele, pri vprašanji Severne železnice in galiških vod&, jednakih prizorov ne smemo več doživeti — sicer bode nezobzirna levica takoj se okoristila po naših taktičnih napakah. Ministerstvo se bode tem ložje oziralo na naše narodne in gospodarstvene težnje, čem ljuteje ga bode napadala manjšina in čem zanesljivejše podpore najde pri desnici. Ne zibajmo se v zapeljivih iluzijah glede slabosti protivnikove in utrjenosti naših pozicij! Istina je, da je levica okolo 20 sedežev izgubila pri zadnjih volitvah. Ali ta izguba je nadomeščena vsled tega, ker se je v istem razmerji pomnožila energija in brezobzirnost protivnika. Precejšnjo število novih, delavnih močij postavili so liberalni Nemci na bojišče; vsaj s prva moramo pripravljeni biti na ostre napade, katerim uasproti bi nesmisel bila, cepiti svoje sile. Tedaj na stran z vsemi sepa- Listek. Janezek, kateri ni kotel nnireti. (Kapff-Essenthor. —a) Mali Janezek je prav dobro opazil, da se ne-iP0Se De®a &°d* v hiši. Šepetali so, jokali in otinV- P,8t!b‘ 7~ ^ala sestrica je bolna in ■— M ®e 8,nej° blizu, drugafce bodo tudi oboleli. stvarj11 * ra*,ec 86 Je kaj malo brigal za vse te otroci'. “‘T ’gla* kakor l>o navadi s sosedovimi star — 0n ® v6t da’ Pavl tudi še ni bil pet let kaj posebno teži ,^nezek’ "že šest- — Njemu je domislil, da Adi “ !° ,selei i„ ne skaie. Tedaj'uizbita °b010 , • , u Mo zel6 tesno pri srci, .« sptal se je k ™ za kater.m. leža|. bolna sestrica. Odpodih so ga 0d tod - babica, °če, posli — matere ni bilo videti — a vselej se vrnil ter stal z velikimi, vprašajočimi boječimi °Ctni pri zaprtih vratih. Nekega dnč je bilo uže kaj posebnega — nihče se ni brigal za oba dečka. Kuharica postavila je kar pred nja zajutrek ter zapovedala, da mo rata biti »tiho, prav tiho." — Ko se je Janezek zopet okolo vrat plazil, niso ga odpodili. — Po slušno, kakeršen je bil* gledal je vprašajoče hi šino, katera je pometala vežo. Ko mu tudi ta ni branila, odprl je tiho ter splazil svoje telo skozi vrata. Soba je bila temno pregrajena. Na sredi stala je ozka, temna omara na dveh stoleh, in njej ležala je mala Ana ter spala in se ni ganila. — Oblečena je bila v belo obleko, katere poprej ni imela in katera je bila posuta z belimi in rudečimi vrtnicami. Obrazek bil je ves rumen in otrpel, in jedno oko, katero je bilo nekoliko odprto, bilo je kakor ostekleno. Glavico dičil je venec od vrtniških popkov; pokrov omare ležal je poleg in zraven je stala svetilflica. Mati sedela je na divanu ter srpo z objokanimi očmi, kakeršnih Janezek nikdar ni videl pri njej, zrla na spečo Anico. —• Janezek ni mogel dihati, stal je tu kar z odprtimi usti, polastila pa so ga je tuja, ne poznana bojazen. — Babica, otirajoča si s predpasnikom oči, prijela ga je za roko ter dejala: Glej, Janezek, naša Anica je umrla." Janezek je uže čul, da ljudje umirajo in da jih potem v taki temni omari odpeljejo; a predstavljati si ni mogel prav vse to. nAli se ne bode več zbudila, babica?" vprašal je boječe. „Nikdar več“, dejala je žalostno babica. „Zakaj pa ne, babica?" „Umrli se ne zbudijo več.“ „Zakaj, babica, ali je mari umrla?" BVsi umrj6, vsi, le jedni prej in drugi pozneje." „Jaz tudi, babica?" — kričal je Janezek boječe v tihi mrtvaški sobi. Stara žena je bila zel6 ginjena: „Za to je še dosti časa, dečko moj. Pojdi k materi in lepo jo poljubi." Janezek je slušal kakor vselej, a brez notranjega navdušenja in udeležbe, kajti vse te grozne in Čudovite novice so ga po polnem prevzele. ratističnimi veleitetami, proč z ono malostno kramarsko politiko, katera se povzdigniti ne more do vzvišenega gledišča ter obtiči na peščenem pro-dovji lokalnih interesov! Jeklena disciplina na desnici začela se je rušiti, ko se je del nemških konservativcev pod Liechtensteinovim vodstvom odcepil od svojih prijateljev v Hohenvvartovem klubu. Ali ne bode mogoče zopet zjediniti središče v en sam klub, kateremu bode voditelj izborni zastopnik ljubljanskega mesta? Združimo i mi bojne čete naših borilcev, tesno se oklenimo svojih načel, trdna zaslomba bodimo Taaffejevemu mi-nisterstvu, prizadevajmo se, da program njegov kri in meso postane v avstrijski državi — potem smemo hladnokrvno pričakovati one sklepe, kateri se bodo sklenili na dan 21. junija pri levičarskem shodu na Dunaji! Rusk glas o Grladstonu. P. C. — Iz Petrograda se poroča: Težko da bi bilo katero poročilo tukaj vzbudilo toliko izne-nadjenje, kakor ono o glasovanji v angleškem parlamentu, s katerim se je Gladstonov kabinet potisnil v manjšino, ker je ta dogodek, o čegar veliki važnosti je tu vsakdo prepričan, ravno v onem trenotji nastopil, ko se je pričelo splošno pomir-jenje duhov. Kdo bi bil mogel pač videti nova zamotanja, ko je je v tukajšnjih krogih zatrjevalo pomirjenje, ko večina ruskih listov ni več dvojila ob ugodnem izidu angleško-ruskih dogovorov, da-si so izražali obžalovanje o počasnem napredovanji; ko so cel6 pristaši vojnega gibanja izgubili nadejo, da se njihove namere uresničijo. Ruski merodajni krogi so se uže pripravljali, da bodo na dopustu uživali dobrote miru, in istotako se je mislilo o položaji v Londonu. Jasno je, da je moralo ob teh odnošajih nastati veliko izneuadjenje, ko se je nakrat podrla vsa nadeja do miru. Vender se nihče ni varal o pomenu glasovanja v angleški d61enji zbornici, nihče ni bil tak6 naiven, da bi bil nagibe angleške opozicije iskal samo v nasprotovanji proti finančnim predlogam vlade. Vsakemu je bilo jasno, da je bil Gladstone osebito iz tega vzroka hudo napadan, ker je Angleška razjarjena o njegovi politiki, katera je državi nekaj let sim prinašala samo poraze in ponižanja. Nevažno povišanje nekaterih d&vkov ni bilo vzrok, da se je z glasovanjem dne 8. junija obsodilo Gladstonovo rnini-sterstvo, marveč žalostni, rezultati egiptovskega podjetja, pad Kartuma, nevspešna operacija v Sudanu, neslavna uloga, katero je igrala Anglija Rusiji nasproti v osrednje-azijskem vprašanji, ka-binetova politika nasproti Nemčiji, irska politika pokopali so kabinet. Najbolj čudno pri tem pa je, da se Rusi, kateri so dobivali dobiček iz nesrečne Gladstonove politike, o njegovem padu ne žalostijo. To se more razlagati iz tega, da dozdanji angleški pre- Ko je svojo mater poljubil, potegnila ga je nasč s krčevito divjostjo, katera je bila sicer nežni ženi tuja. To napravilo je Jauezka po polnem zmešanega. Oklenil se je matere ter grozno pričel jadikovati, da se je razlegalo po vsej hiši. Naslednji dan pripeljal se je črn voz, kateri je imel zadaj skrinjo. V to položili so krsto male Ane. Oče, babica, tete so se vseli gori in se odpeljali. Oba mala dečka ostala sta pri materi. „Kam se pelje pač Anica?" vprašal je Janezek, kateri je bil vedno zamišljen. „V cerkev," dejala je mati, „in tam pride v nebesa in bode lep angelj." To se je kaj tolažljivo glasilo. A Bog si vedi, od kod je prišlo nezaupanje v Janezekovo malo dušo. In ko je kuharica njemu in Pavlu dajala večerjo v drugi sobi, vprašal je tudi hišino: „Kam bo peljali Anico?" In deklica je odgovorila: „Na pokopališče, da jo zagrebejo." „A 6e se Anica vender Se zbudi7“ zavpil je prestrašen Janezek. mier v raznih nasprotujočih si fazah svojega delovanja ni nikdar nastopil kot očiten sovražnik ali odkritosrčen prijatelj, da se je danes z jedno stranko sprl, drugi dan se jej zopet uklanjal in sam provzročil konflikte, katere je potem na škodo dežele poravnal. Ker ležijo pravi vzroki pada Gladstonovega kabineta gotovo v afganskem zamotanji in v malem zaupanji, katero je stavil angleški narod v trdnost in ugodnost nameravanega angleško-ru-skega sporazumljenja, se more pričakovati, da bode novi kabinet skušal z odločnejšo politiko zopet si pridobiti izgubljena tla. To bi Rusije nikakor neprijetno ne dirnilo; da-si bi morda izgubila mnogi dobiček, katerega je dobila iz angleškega obotavljanja, bi se vender morda uravnala zdaj korenito afganska zadeva. Cei6 z ozirom na eventualiteto, da se ne doseže sporazumljenje, se javno mnenje v Rusiji nikakor ni spremenilo in še vedno vlada mnenje, da bi bilo bolje, če bi se danes ali jutri pokazala vojska neizogibljiva, v tem ugodnem trenotji vo-jevati se, kakor v bodočem času, ko bode morda Auglija zopet zaveznike v Evropi dobila ter se v Afganistanu ukoreninila. Ruska vlada ne bode spremenila svojega mirnega mišljenja, dokler se bode to zlagalo z njenimi interesi. Petrograjski kabinet je po polnem pri volji, nadaljevati dogovore, naj bode v Londonu kateri si koli kabinet, se ve da, če ta ne zapusti prej postavljene podlage : Spoštovanje narodne časti in bistvenih interesov Rusije. Kulturni napredek Rusije. Rusija naredila je v slednjih tednih velik kulturni napredek, katerega pa je inozemstvo skoro popolnem prezrlo. Res, da car ni še dal svojim Rusom ustave, res, da se v nekaterih ruskih pro-vincijah grdo zanemarjena narodna omika ni povzdignila, vender je bil zelo važen napredek, katerega je napravila ruska kultura. Ta napredek leži osebito na gospodarstvenem polji, in sicer na oživljajočih faktorjih: trgovini in prometu, in obstoji v otvorenji velikega morskega prekopa, kateri veže izliv Neve s pristaniščem v Kronstadtu ter rusko glavno in ob jednem kup-čijsko mesto povzdiguje v pomorsko mesto. Kdor le količkaj razume, kakega pomena je promet za trgovino in obrtnijo in ob jednem premisli, da se je najvažnejše rusko mesto, glavno in stolno mesto Petrograd, središče oblastnij in zbirališče ruske duševne moči in kulture približalo valovom svetovnega morja, ta bode tudi mogel razumeti, kak pomen ima ta veliki morski prekop za rusko kulturo ter ob jedno živo priča o ruski moči. Res, da je novi prekop pristopen samo trgovinskim la-dijam in le malim vojnim vozilom, vender je uže s tem bodočnost Petrograda bistveuo določena. Zdaj je Petrograd v istini »evropsko okno", ka- »Neumno dete, mrtvi se nikdar več ne zbudijo." »Pavel, le pomisli," dejal je skrbljivo Janezek, »ti in jaz, midva morava tudi umreti in naji potem zakopljejo." Pavlu je šlo to malo do srca. — Veselo drobil je žemljo v kavo ter odgovoril, poprimši spomin: »Sosedov Miha je tudi umrl." Pri večerji je pričel Janezek hudo jokati ter ni hotel dalje jesti. — Na vsa vprašanja in prigovarjanja dal ni krotki, poslušni otrok nobenega odgovora, marveč še huje je ječal. Spravili so ga v posteljo. —- Ko je odmolil svojo večerno molitev, dostavil je prav tiho: »In, ljubi Bog — prosim te lepo — jaz rajši ne bi umrli" Naslednje dneve govorilo se je še mnogo o mali Anici in kako to sredstvo ni pomagalo in kako bi bilo morda ono bolje storilo; in naposled se nič več ni govorilo o tem. — Janezek je zopet igral s sosedovimi otroci. Vender mu je prišla večkrat v spomin mala Ana, in mislil si je: »Zagrebli so jo v zemljo, in če bi se kedaj veuder zbudilapotem ni imel več veselja do igre. tero je hotel napraviti Peter Veliki za Ruse. Trgovina v Petrogradu se bode nedvojbeno znatno povzdignila, in tudi Kronstadt bode, kot ugodno ležeče usidrališče, v trgoviuskem oziru težko kaj izgubil, v strategičnem oziru pa bode le pridobil. Ob tej priliki bilo bi morda umestno spregovoriti nekoliko o počctki in razvoji Petrograda. Počet-kom 18. stoletja še ni bilo nobenega sledu o Petrogradu, niti vas ni bila, V letu 1713. sezidal ga je po polnem na novo Peter VtSliki in to mesto štelo je po prvih letih sezidanja blizu 10 000 prebivalcev. Komaj 47 let pozneje, v letu 1800, imel je Petrograd uže nad 200 000 Stanovnikov m leta 1850. celo pol milijona. Pozneje je pač P1'6' bivalstvo v Petrogradu bolj polagoma naraščalo 'n ni štelo nikdar čez 700 000 duš. Gotovo pa je, bode zdanje razširjenje in povišanje Petrograda v pomorsko mesto tudi prebivalstvo pomnožilo. To je tem bolj pričakovati, ker leži Petrograd v precej odležnem kotu Rusije. Po gori omenjenem morskem prekopu pa seje Petrograd takorekoč vsej zapadno-evropski kulturi približal. Politični pregled. Avstrij8ko-ogerska država. Po izvolitvi naučnega ministra barona Con-rada državnim poslancem za radoviške kmetske občine so — razen ministerskega predsednika) kateri je član gospodske zbornice, in deželno-brambenega ministra — so vsi članovi kabineta ob jednem državni poslanci. Izvoljeni so bili namreč: finančni minister dr. vitez Dunajevski v mestnem volilnem okraji Biala, poljedelski minister grof Falkenhayn v gdrenjeavstrijskem veleposestvu, naučni minister baron Conrad-Eybes* feld v radoviških kmetskih občinah, trgovinski minister baron Pino v celovških kmetskih občinah, vodja pravosodnega ministerstva dr. baron P*a' žak v boskoviških kmetskih občinah in dr. baron Ziemialkowski v kmetskem volilnem okraj* Biala. Izgrede delavcev v Brnu skušajo glasila opozicije uporabljati za svoje namene. V tem ko man-šesterska stranka skuša za izgrede zapeljanih delavcev napraviti odgovorno socijalno zakonodav-stvo, drzne se glasilo Zjedinjene levice ne l0 resnici nesramno biti v obraz ter tedencijozt10 opisavati dogodke, marveč te izgrede hoče prip1' savati narodnostnemu prepiru. Nesramno si drzne trditi, da so ti izgredi delo češke stranke, katera se je hotela maščevati nad nemškimi tovarnarji' Med upornimi delavci po so čelii in Nemci, dobro ve glasilo Zjedinjene levice, a to hoče Pr‘" kriti ter se le ravna po izreku Calumniare daeter . . . Sicer pa, kdor razmere med delavci v Brnu le količkaj pozna, v6, da so tamošnji d0' lavci zelo okuženi po socialdemokratskem mišljenj1 ter se sila malo brigajo za narodnostno gibanje’ To je delo socialdemokratov, kateri so le čakal' Nekoč vzela je babica otroke s seboj na V°' kopališče. Janezek še ni bil nikdar tam, a zeleno obsenčeni vrt zunaj pred mestom z visokimi križ' mu je dopadel. Vender ko je babica dejala, d*1 pod tem gričem spi mrtvec, tedaj je Janezek zopet utihnil. — Saj je bilo tudi mnogo misliti: Tolik0 mrtvih, kateri tukaj pod cveticami spijo i« nikdar več ne zbudijo. Tudi tako tiho je tukaj' —- Ali se nič ne ganejo? Ali nič ne slišijo, ^ hodimo tukaj? Ali nič ne opazijo lepih cvetic? Hotel je vprašati babico, a premislil si je j — saj mu pač ne dad6 pravega odgovora. ™ = je nem in hodil je tiho in z velikimi bojec' v očmi med grobovi, v tem ko sta Pavel in a°s^u(ii Miroslav okolo skakala in igrala. — Prišli 00 ____ na grob, kjer je ležala Anica pri svojem d°“l Kje je pač prav za prav sestrica? mislil 8‘^rj ge nezek. Tu v zemlji ali gori v nebesih? "T ne;z. je gori, višnjevo nebo krožilo so je v,S°i-°obla.6ki merno daleč. Kako visoko so pač 6 . in nebesa so še više. Predaleč je, ,u'a*' S1 ^ nezek. Ana v resnici leži tu pod zeleno iuš0-(Dalje prihodnjič.) ugodne prilike, da prično rovarsko svoje delovanje. — Še vedno se ni doseglo med delavci in tovarnarji sporazurnljenje. Izgredi se ponavljajo, vender nimajo resnega značaja. Tuje dežele. V prihodnji seji nemškega zveznega sveta vršilo se bode posvetovanje o pruskem predlogu glede brunsviškega prestolouasledstva. Posvetovanje justičnega odseka o tej zadevi prične se najbrže danes. Gledč afganske zadeve poroča »Standard" tako-le: Diference med strankami so se polagoma reducirale na tri točke — namreč na dogodek pri IJenždu, na posest Meručaka in soteske Zulfikar. Gledč prve se je določilo, da se prepusti danskemu kralju v razsodbo. Gledtš Meručaka se je Rusija izrekla zadovoljno, naj ostane pri Afganistanu. Torej ostane še Zulfikar, in o tej točki izrekli so se merodajni krogi, da se bode lehko doseglo sporazurnljenje. Gledč tega slednjega pa ie Anglija predlagala, naj se prepusti komisiji, da l|oloči mejo z ozirom na varnost ruskih zvez — soteska ostane afganska — Rusija pa je svojo varnost zahtevala kot conditio sine qua non. Ta diferenca sicer ni ravno posebne važnosti, vender se morda ob nastopu novega angleškega minister-stva ne bode tako lehko odpravila. Razne vesti. (Tiger ušel.) Iz Prage dohaja brzojavno poročilo, da je ušel iz menažerije v gozdu pri Rum-bnrgu tigor iz klotke. Ko so se namreč kletke snažile, skočil je z jednim skokom skozi odprta vrata na prosto ter se jo skril v žitu na bližnem polji. Nek delavec je bil tako predrzen, da se jo podal oborožen s samim kladivom v roki med žito, da bi žival pregnal. Razdraženi tiger skočil je rujove nanj tor mu je neusmiljeno razmesaril desno stegno. Zverina zbežala jo na to na cesto, kjer so jo čakali nekateri oboroženi ljudje. gostilničar vstrelil jo je v odprt gobec dvakrat in nel{ žandarin sprožil ji je puško med pleča. Konečno piebodol jo je tudi nek finančni nadzornik z bajonetom. Lastnik menažarije ceni škodo, ki jo s tem utrpf, na 4000 mark. Čuvaj, ki je bil toli nepazljiv, da je žival spustil, izginil je. — (Koliko je časih poljubok vrodon.) Če človek v obilosti živi, dovoli si lahko tudi jednako nabavo, kakor je to storil pred nedolgim jeden ptujcev v Karlovih Varih. V nekom hotelu sedelo je pri mizir VOc gostov, med njimi tudi grof S., in so govorili o pl°cej kočljivem vprašanji, o poljubu namreč. Njim j>asproti pri mizi sedela je krasna blondina baronica Pred vsem hoteli so dognati, koliko jo jeden poljub vreden. - »Jaz bi dal 100 goldinarjev zanj“ oglasi se grof Z. - „A, kaj je 100 goldinarjev! Poljub jo, ako so okoliščine po tem, tudi 600 goldinarjev vroden", oglasi se drugi gost. — „in jaz dal bi za jeden sam poljubek nebeško kraljestvo", vsklikne navdušeno slikar P. »Kaj mislite vi, milostiva?" vpraša lepo baionico. Ta zmaj o smehljaje se z rumeno-aso glavico in rečo nagajivo: „Jaz monim da bi 1000 £°blinarjev za jeden poljubek no bilo preveč!" ______________ lof skoči bliskoma po konci in primo krasno baronico za besedo, rekoč: »Mi daste za 1000 goldinarjev jeden poljubek?" — „Z vesoljem", reče mlada aionica, po kratkem premisloku, „čo so denar petem in°ua t» Orof rto»i - .. ust*, «'“> “ “ ’*b"di' 80 ie mr nr nn. • “• Ceua poljuba izročila podjetja ZU°Je °db0ru nekega dobrodelnega Domače stvari. ..itlT p,0- dovanim prebiv^V° '' 1° P.° po*ai'i posko-podporo 500 Boidin"1 * I>odpe<: dati sebne blagajnice. ■- - tve.rajsaji N,rod.)skuia odgovoriti na nas poziv, da naj nam a fakti dokaže, i^ar nam predbaciva, kdaj namreč in kako je naš list psoval slovenske narodnjake, kdaj je ^zabavljal na na- rodno večino, in kje se nahajajo^neresnice v našem listu. Kar se prvega vprašanja tiče, podpira »Sl. N." svojo trditev s tem, da kažo n:f| dr. Zarnika, dr. Tavčarja in Ivana Hribarja, ki so se kye v »Ljublj. Listu" „na naj-yodlejši način napadali in psovali". Na to odgovarja; mi: da bi bili katero teh oseb psovali, se ne spoi namo. Dotičnih psovk »Slov. Narod" sam navesti ve. Ko bi mu te znane bile, uporabil bi jihJiil gotovo uže tedaj, ko so se te reči obravnavalo pred sodnijo, katero sta gg. dr. Tavčar in Hribar klicala na pomoč, -a no mi. Kar so posebej _g. 4j>5^arnika tiče, bacili so ^is0OvodNJj^^o^.4asal__ko_je^^ginn^jiolitičnegfi pozori$^a,aii(^več z njim. Sicer na nam ;« gggg. ^ j^ji»'nik kar bocli mimogrede povedano, še vedno mnogo ljuhši. kot marsikateri drugi, ki hoče tudi biti narodnjak. Z ozirom na narodnjaka gospoda dr. Tavčarja in Ivana Hribarja hočemo lo kouštatovati, ;da sta z načinom, s kojim sta skušala in tudi še jzdaj skušata svoje narodnjaštvo kazati, slovenskemu 'ljudstvu le škodovala, nikakor pa no koristila. Tudi o^jiapadih na velezaslužno narodnjake in profesorje v Trstu in Gorici nam ni nič znanega. Da se je n j egadnipolemizo valo z nekom, kojega ime nam niti _znano_ni bilo- in ga vsled tega tudi imenovati nismo mogli, se nam ne more štetij greh. Zavračati ^apada-jc pač vsakem^devojj^no. Kakega druzega narodnjaka, kojega bi bili psovali, nam »Slov. Narod" ni imenoval, ostal nam jo tedaj dolžan odgovora na to vprašanje. Napadali tudi mestnega zbora ljubljanskega t^smo nikoli. Ako se nam je sem in tjil potrebno zdelo kVitikovati njegovo postopanje, ali kak sklep njegov, /bila je to naša dolžnost, in v svesti smo si, da spol-'Oujč to svojo dolžnost nismo nikdar prekoračili mej dostojnega in dopuščenega. Če jo »Narodu" mogoče, ^kazati nam, kje in kedaj se je to zgodilo, naj to “Btorf^ Glede druzega vprašanja, kedaj jo naš list£ nabavljal na narodno večino, kažo »Slov. Narod" na to, kako da je »Ljubljanski List" govoril o izvrševalnem odboru narodnih poslancev, ki reprozentuje narodno večino. Kolikor M.spominjujio, govorili smo o izvrševalnem odboru v_jiašem_lista_lo jedankrat, in sicer s sledečimi besedami: „Mi nismo pregledovali pisem, iz katerih izvira centralnega volilnega odbora_oblast, m i priznavamo to oblast; a to^a ne moremo pre-zirati, da imajo tudi volilci svo.ie pravice, ki izvirajo iz postave, in nam je jasno, da nad centralnim volilnim odborom stoj<5 volilci sami!“ — Kako so mogli gospodje v »Narodni Tiskarni" videti v teh besedah zabavljanje, nam je nedoumno. A poglejmo, kak6 laskavo -izjavo o »contralnem volilnem oboru" jo »Sl. Narod" Wm sprejel v svoje predale. V štov. 114 »Sl. Naroda" ahaja se volilni oklic g. dr. Hinka jjolenca. v kojem itamo sledeče stavke: »To so jasne moje besedo do Vas /Volilci, katerim dostavljam še to, da volilnega oklica tospodov, ki sami sebe »centralni volilni dbor" imenujejo, no priznavam nikakor vza takega, se c e r .^o_t^s ui^s^š el in ker je izvrševal ni odbo gfije ni bilo moško. Združil se je, ne~"gTe?d6 na drugo, zoper vlado z »Laibacher Wochenblattom“, kojega besedo je prepisal, priklanjajo se njegovi modrosti. Pa ie to storil on. to ga dojilj znači. Pa naj emiko ž. ni im svoto^ar- ko stji o^jn brez mandata p o-^to p a 1, 1 (se je za takeg^pTogTasil/^ Tu velja pač pred vsem klicati „mea culpa“, predno se drugim kaj očita. Na tretje vprašanje, kedaj so so nahajale v našem listu jieresnico, odgovarja »Slov. Narod" s tom, da kažo na naša poročila o »Sokolskih" izgredih in na »lažnjivi obrekovalni napad", kakor se on izraža, na upravni odbor »Ndrodne Tiskarne", kakor bi slednji bil falzifikoval račune. Kar so tiče »Sokolove affaire". sklicuj omojjoje na vspeh, katerega jo imela tožba pri okrajni ^n deželni sodniji zaradi popravka o naših poročilih. Zlfano jo,~čnrftaš* list dotičnega popravka sprejeti ni bil prisiljen. GledtS druzega očitanja naglašamo, da nismo lipravuoga odbora »Narodno Tiskarno" nikdar dolžili fakilikovanja. Sploh pa jo bil dotični spis prišel » naš list brez vednosti tedanjega njegovega odgovornega urediika. »Narod" nam tedaj nikakor dokazal ni, kar dokazati smo ga bili pozvali, in mi ostanemo tedaj pri tem, kar smo mu zadnjič rekli. ) — („ Vatorlandov" ljubljanski dopiso- valec) se hudujo nad včerajšnjo »Laibacher Zeitung", ki mu je na njegov zkjbni članek v »Vaterlandu" pola, kar mu grd. Naj le rajši trka na s£ > > srebru............................83 • 10 Zlata renta. . . ................................... 108-40 llMrfr avstr- renta....................'::r . .... ,"V 99-15 f® (Čelnice nžrodne banke . . . ■» a,............................■ — 5Ttreditne delnice....................T~. ." . . ..T 288-40 London 10 lir sterling....................................124-30 20 frankovec .......................................' . 9' 856 Cekini c. kr. . . .................................... 5-86 100 drž. mark................................. 60--r- Dn6 18. junija. Pri Maliči: Weissmann. potovalec, iz Vratislave. — Hirseh-mann in Grimhut, potovalca, in dr. Kohn, z Dunaja. Pri Slonu: Winter, potov., iz Frankobroda. — Brand in Birner, potovalca, z Dunaja. — Hans, nadklotar, iz Gradca. — Stokk, beložnik, iz Ogerske. — Janseha, špediter, z Reke. — Farmesard z Reko. — Pilepič z rodbino iz Baga Scbauta, gozdarjeva soproga, iz Hammerstiela. Pri Bavarskem dvoru: Palliardi, potovalec, iz Monakova. — Gutmann, ladj. kapitan, s soprogo, iz Trsta. — Fonda, soproga, rudn. blagajnika, iz Albone. — Prattor z rodbino iz Karpane. Umrli so; Dne 19. junija. Gabrijela Kosin, hči hiš posestnika, 2 raes, Poljske ulice št. 11, ošpice. — Julijana Klepec, liči paznika, 5 1. 4 mes., Staii trg št. 16, ošpice. Sre6ke z dn6 17. junija. Brno: 87 29 ‘2 40 72. Listnica uredništva. Gosp. črnovrškemu. Vaš železniški zoraljevid aino prejeli. Hvalo! Jako nas je razvoselilo VaSe izredno zanimanje za nove železniško progo. Vaš načrt ima v nekaterem oziru mnogo prednosti pred drugimi. Sicer pa bodemo o priliki spregovorili še kaj vofi o Vašem in o drugih načrtih. Gospodo, kateri so nam poslali leposlovno berilo, uljudno prosimo, da imajo šo nekoliko potrpljei\ja z nami, do zdaj nam ni bilo možno pregledati vso obširne tvarino. Gosp. Zlatorodov. Prejeli. Hvalo ! Pride kmalu na vrsto. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempo- rntnra Vetrovi Nobo Mo-krina v mm 'S 0 05 rH 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-30 735-30 733-92 14-8 19 0 17-2 ssvzh.sl. j vzh. sl. vzh. sl. dež obl. » 28-60 dež Gostilna na prodaj! Stara, vsacemu dobro znana gostilna v Rudolfovem, ležeča na prijaznem kraji ter obsezajoča dve, jedna tik drugo stoječi hiši, dobro zidani, s prostornimi sobami za gostilno, lepim vrtom, jako romantičnim razgledom, z obzidanim in s šipami obdanim kegljiščem, potem dve lepi sobi za prenočišče tujcev in prav dobro araorikansko omaro za led namerava podpisana iz prosto roke zaradi bolehnosti prodati. Natančnejši pogoji so pri lastnici zvedo ustmeno ali pa pismeno. čas za kupce je do 1. soptembra 1885 odločen. (104) 3—1 Rozalija Bruner, lastnica. Rudolfovo dnš 17. junija 1885. Tri sejme jo c. kr. deželna vlada kranjska občini Dvor v Št. Janžu na Dolonjskem pri Židanom Mostu privolila, in sicer: 1. semenj kvaternl torek v postu; 2. semenj prvi ponedeljek po 24. juniju i ta semenj bode letos zaradi praznika sv. Petra in Pavla v torok 30ega junija, in 3. semenj pa kvaternl torek meseca septembra. Prodajalci in kupci so povabljeni, sejmov v Št. Janžu mnogobrojno so udoložiti. Županstvo Dvor, meseca junija 1885. (105) 3—1 IgnaoiJ Kepše, župan. V knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg na Kongresnem trgu št. 2 dobiva se: (90) 6 Ljudska knjižnica. Do sedaj je na svitlo prišlo 10 zvezkov, kateri posamič veljajo 6 kr., po pošti 8 kr. msnusjisisisii Cesarsko in eksportno pivo •v etelclen-icali priporoča ayerjeva trgovina piya v steklenicah v Ljubljani. (1) 51-26 j^J innnn^iinnn!^ ml S p lUffi sJ) Uril m i Uril % Zaloga zemljevidov c. kr. generalnega štaba. Mera 1:75000. 1 Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr. Ip.Klfflravr&FeOaiiitai-ova knjigarna v Ljubljani. i L Blago za obleke le lz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti 3-10 metrov ( za gld. 4,96 iz dobre ovčje volne; za ! » > 8,—• » boljše » » jedno cMeko l » » 12,40 » jako line » » Popotne ogrinjate, komad po gl d. 4, 5, 8 in do gld. 12,— Najfineje obleke,, hlače, prevle-kače ali svrline suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča Ustanovljeno Jan. Sffiarofsltf fa/torišlsa za-log-a, -v Bran. Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabridkih oenali razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (7) 24—20 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vzprejemljo se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. Tj. 'P V na2em založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: m X Elegantno vezane in z zlatim obrezkom \ stanejo i 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. I Ig. v. Kleimnayr & Fed. Bamberg | knjigotržnica v Ljubljani. Ne muditi časa! Od svelovnoznanih konjskih odej, koje sem bil kupil na neki dražbi za polovico navadne cene i)1 koje so skoro po vseli delih svela vsled naznanil mojih konjskih odej nakupili, imam šo malo zalogo, ter prodajam, dokler zadostuje še zaloga, samo po 1 gld. 75 kr. 870 velikansko velikih, neverjetno debelih' širokih, jpgr nepokončljivih konjskih odej. Odeje te so 190 cm. dolge in 130 cm. široke ter imajo pisani obrobek in so debele kakor deska, torej v istni nepokonč-ljive. Te odeje so dvoje kakovosti ali vrste; a velja odeja prve vrste, jako fina, 1 gld. 95 kr., druge vrste 1 gld. 75 kr. Pošiljajo se odeje proti gotovini ali pa povzetji-— Vsak dan se razpošiljajo te odeje na vse dele sveta ter povsodi jako dopadajo, ker iste lahko rabijo kot posteljne odeje in so prej veljale več nego polovico sedanje cene. Dalje jo se v zalogi: 400 svilenih posteljnih odej iz najfineje burett-svile, v najkrasnejših barvah: vu-deči, modri, rumeni, zeleni, pomarančasti, progasti, popolnem dolge za največjo postelj, in stane jedna 3 gld. 75 kr., par samo 7 gld. . Na stotine pismenih zahval in zopetnih naročil od merodajnih oseb, koje sem nekatere tudi objavil, so v moji pisarni razpoložene v poljubni pregled tor si usojarn, v slednji dobi došle mi pismene zahvale in opetovane naročbe kmalu objaviti. Naslov: (102) 3-2 Webewaren-Manufactur J. H. Rabinovicz, Wien, III., liiutere Zollamtsstrasse 9. 30000C1XX1XXDOOOOC V Ameriko pride najceneje, kdor se obrne na Arnolda Reifa, Dunaj, L, PestaloMigasse I, najstarejša tvrdka te vrsto. Natančneje izpovedbe in prospekti . zastonj. (22) 50—10 L :xxxxxixxixxixxx>oc sa