l . vzorec Koncentracija znotraj že obstoječega prostora in povečanje pomena do sedaj za rekreacijo manj pri- mernih delov krajine Z rekreacijo obremenjenih, ekološko občutljivih predelov ne smemo širiti. Da bi to širitev preprečili, lahko ali povečamo koncentracijo na dosedanjih po- vršinah ali pa povečamo primernost neke druge krajine ali dela krajine za rekreacijo. 2. vzorec Opazovanje preobremenitev rabe prostora in nji- hovih učinkov na živlienjski prostor Prepletanja znotraj naravnega ravnovesja, vsota različnih oblik namenske rabe krajine in prevelike zahteve različnih športnih zvrsti ne pustijo pripisovati krivde enemu samemu dejavniku. Da bi stanje izbolj- šali in rešili konflikte, je treba v vedno večji meri uporabljati diferencirane posnetke dejanskega stanja in kompleksno načrtovati. 3. vzorec Izravnava med konkurenčnimi vrstami športa ozi- roma rekreacije Za varstvo narave in kraj ine je potrebna tudi med- sebojna izravnava med konkurenčnimi vrstami športa in oblikami rekreacije, ki se med seboj obremenjujejo. Tako se bomo izognili povečanju zahtev in obreme- nitvi krajine. GDK: 907.1 + 907.2 : (497.12 Triglavski narodni park) Iz clotnače m ht" e J:>rakse 4. vzorec Zmanjšanje prometnih obremenitev Analiza in izboljšanje stanja v prometu z organi- zacijo izletniških skupin ob upoštevanju, da mnoge vrste športa zahtevajo precej opreme. 5. vzorec Pospeševanje okoljskega izobraževanja in širjenje informacij o okolju Da bi premagali precejšnjo odtujenost modernega človeka od narave, moramo na različnih nivojih po- nuditi možnost, da športnik ali rekreativec izve čim več o krajini, 0 njeni zgodovini, njenih posebnostih, o rastlinskem in živalskem svetu in o športnih aktiv- nostih, primernih za okolje. 6. vzorec Pospeševanje socialno neškodljive športne ponud- be in ponudbe za prosti čas Pospeševanje socialno neškodljive športne ponud- be in ponudbe za prosti čas ima posreden vpliv na učinke teh dejavnosti na naravo in okolje. Povzetek Različne kategorije zavarovanih območij v Nemčiji lahko prispevajo k varstvu vrst in narave le takrat, kadar so zahteve o rabi prostora izravnane. Rekreacija igra odločilno vlogo zlasti v krajinah, bogatih z goz- dovi. Šest vzorcev podaja načela za rešitev problema. (Prevedel: fgnacij Pišlar) Rekreacija v naravi - načela varstva narave in možnosti za rekreacijo v Triglavskem narodnem parku 1 Martin ŠOLAR* REKREACIJA (TURlZEM) Razmerje med delovnim in prostim časom se je v zadnjih sto letih bistveno spremenilo v korist sled- njega. To je bila vzpodbuda za razvoj turizma, ki je lahko prestopil okvire ekskluzivnosti za redke izbrance * M. š., univ, dipl. in:ž. gozd., Triglavski narodni park, Bled SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovnem večeru Rekreacija v gozdu (naravi)- problemi in rešitve, 4. 2. 1999 na Bledu GozdV 57 (1999) 5-6 in postal dejavnost, dostopna širokim množicam. Ma- sovni turizem je doživel vzpon sredi petdesetih let, zimski turizem pa dobrih 1 O Jet kasneje. Naslednji vrhunec je sledil po letu 1980, ko so začele množice iz močno urbanih predelov iskati zdravo in prijazno okolje vsaj v prostem času. Na močan razmah turizma je vplivala predvsem povečana rast mestnega prebi- valstva, višji življenjski standard, več prostega časa in izboljšanje transportnih povezav. :247 Iz do111ače in prakse Turizem je postal ena najmočnejših gospodarskih dejavnosti. Ocenjujejo, da letno po vsej Zemlji na kraj- ših ali daljših razdaljah potuje in zapolnjuje svoj prosti čas preko 550 milijonov turistov. Od tega jih slaba pe- tina odpade samo na Alpe. Alpe so zaradi zelenih po- vršin (gozdovi, pašniki, travniki) in vodnih virov srce in duša Evrope. V alpskem prostoru živi 11 milijonov ljudi. Letno obišče Alpe več kot 1 OO milijonov obis- kovalcev. Z naraščajočo množičnostjo so se pokazale tudi neprijetne plati hitrega razvoja tako v naravnem kot v socialnem okolju. Lokalne skupnosti so le redko imele koristi od turizma. Zaradi doselj evanja se je začel rušiti tradicionalen odnos do kulturne krajine, ki je do tedaj omogočal krhko ekološko ravnotežje. Z večanj em turističnih centrov je naraščala onesnaženost zraka, tal in vode, prav tako pa se je povečal tudi hrup in vnos nemira v naravno okolje. Turistična infrastruk- tura in razne oblike rabe prostora za rekreacijske na- mene so dodatno obremenjevale ekosisteme, v katerih so se začele ogvijati tudi dramatične globalne spre- membe (kisle padavine, spremembe klime, povečano VV-sevanje ... ). Postalo je jasno, daje masovni turizem velika nevarnost za občutljive naravne predele. Cela vrsta turistično rekreacijskih dejavnosti je ve- zana na naravno okolje. Občutljivost in ranljivost na- ravnega okolja ter močan razvoj športno-rekreacijskih aktivnosti nas postavljata pred vprašanje: Kje so meje med zavestnimi, odgovornimi dejanji človeške družbe in naravo? Novi materiali in tehnologije ter socioeko- nomske spremembe so ob že uveljavljenih klasičnih rekreacijskih dejavnostih v naravno okolje pripeljali vrsto tako imenovanih alternativnih rekreacijskih de- javnosti: gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, raf- ting, kanjoning in še bi lahko naštevali. Športno-re- kreacijske dejavnosti delimo na klasične in nove alter- nativne. Predvsem pri slednjih opažamo vse več brez- obzirnosti do narave in ostalih uporabnikov prostora . (lokalno prebivalstvo, drugi obiskovalci ... ).Nove alter- nativne dejavnosti omogočajo bolj neposreden stik z naravo, to pa ob množičnosti pomeni grobo poseganje v doslej najbolj mirna in neobremenjena območja. Kaj sploh žene ljudi v naravo, kakšni so motivi za rekreacijo v naravi? Motive, želje in nagibe, zaradi katerih se ljudje ukvarjajo z rekreacijo v naravi, lahko delimo na: l. Fizične (telesne) motive: - rekreacija, želja po fizični regeneraciji (obnovi fizič­ nih moči), 248 - zdravljenje, želja po zdravljenju, okrevanju ali celo preprečevanju obolelosti (živeti zdravo pomeni ži- veti z naravo), - šport: gre za nagib, kjer je v ospredju krepitev telesnih moči; 2. Psihične motive: - rekreacija, kjer je v ospredju regeneracija duševnih moči, - beg v naravo, beg iz civilizacije, iz vsakodnevne izolacije; 3. Statusnoprestižne motive: - rekreacija zaradi osebnih priznanj ali statusnega po~ ložaja (moderno se je ukvarjati z neko vrsto rekre- acije). V tej grobi člen itvi motivov za rekreacijo v naravi vsak z lahkoto najde sebe, pri veliko ljudeh nastopa več motivov hkrati. Zato se res ni čuditi množicam, ki jih predvsem ob koncu tedna vidimo v naravi. 2 MOŽNE OBREMENITVE ZARADI REKREA- CIJE Težnje povzročajo razvoj, glavni problem razvoja pa so skoraj praviloma obremenitve. Rekreacija je de- javnost, ki za svoj obstoj terja naravne in kulturne po- krajinske dobrine. Vse več je rekreacijskih oblik, ki so povezane s pokrajinsko privlačnostjo, ustreznostjo ali kakšno drugo naravno danostjo. Z razvojem, ki lahko uniči ali degradira pokrajino do te mere, da le- ta ne more več vsebovati rekreacijske funkcije, se avtomatično zapirajo vrata za rekreacijo v takem pro- storu. To pomeni, da je razvoj in z njim obvezno po- vezano prostorsko načrtovanje rekreacije nemogoče brez varovanja in vzdrževanja določenih pokrajinskih struktur. Dilema vsakogar, ki se nameni v naravi preživljati svoj prosti čas, bi morala biti vtem, da med rekreacijo in ogrožanjem narave ni jasno začrtane meje. Ljudje ne maramo dilem, zato nn ogrožanje narave hitro po- zabimo. Tu se seveda takoj pojavi vprašanje, kakšno sploh je ogrožanje narave s strani rekreacije in ali ni to le gola izmišljotina nekih "natur histerikov". Pou- dariti moram, da so okoljski problemi in obremenitve, povezani z rekreacijo, res zanemarljivi v primerjavi z velikimi globalnimi ekološkimi problemi. Tople grede, kislega dežja in problemov z entropijsko nerazumljivo računico rekreativci niso zakrivili in tega tudi ne bodo rešili. Menim pa, daje potrebno prav na vseh področjih GozdV 57 (1999) 5-6 prispevati k varovanju in ohranjanju naravnega okolja, zato je tudi področje možnih obremenitev in konfliktov zaradi rekreacije potrebno obravnave. Pri rekreaciji gre za različne nivoje obremenitev naravnega okolja. Obremenitev zaradi same dejavnos- ti, predvsem če gledamo posameznika, je relativno majhna in v veliko primerih celo zanemarljiva. Ko pa določena rekreacijska dejavnost zaradi večkratnega ali množičnega pojavljanja preseže nosilno ali dopustno zmogljivost v naravnem okolju, so obremenitve v pro- storu lahko kar naenkrat bistveno bolj škodljive. Drug nivo obremenitev, ki je posredno navezan na neko rekreacijsko dejavnost, so obremenitve zaradi pro- meta, hrupa, odpadkov. Nemalokrat prostor fizično preprosto ne more sprejemati vsega, kar obisk zaradi neke rekreacijske dejavnosti prinese s seboj. Naravno okolje je privlačno za različne rekreacijske oblike, ki se v prostoru nemalokrat podvajajo. Seveda paje kon- flikt med posameznimi oblikami rekreacije običajno manjši kot konflikt med rekreacijo in drugimi rabami prostora. Ti konflikti so posebno veliki, ko gre za go- spodarske in tradicionalne rabe prostora. Tudi last- ništvo je lahko povod za konflikte. Nenazadnje pa so po velikostnem redu obremenitev lahko celo največje obremenitve zaradi infrastrukture in vzdrževanja po- gojev za neko rekreacijsko dejavnost. V literaturi so obremenitve zaradi rekreacije razčlenjene tudi na: eko- loške (oko lj s ke) obremenitve, konkurenčno rabo pro- stora, obremenitev pokrajine in vizualno motnjo ter Iz domače in tuje prakse na navzkrižja znotraj rekreacije - razi ič ne rekreacijske dejavnosti imajo različne zahteve do prostora. Slika 1: Motorne sani- neprimema oblika rekreacije v naravi Slika 2: Informacijska tabla v TNP Slika 3: Množične rekreacijske prireditve pomenijo veliko obremenitev za okolje (Vse foto: Martin Šolar) GozdV 57 (1999) 5-6 249 Iz i11 tl.Ije 3 MOŽNOSTI REŠEVANJA OKOLJSKIH OBRE- MENITEV IN KONFLIKTOV, NASTALIH ZARADI REKREACIJE Obremenitve in možne konflikte lahko ustrezno zmanjšamo ali celo izločimo, če se načrtovanja in urejanja rekreacije lotimo s premis lekom in z instru- menti prostorskega planiranja. Osebno menim, da mo- ra pri planiranju in vrednotenju prostora najprej prev- ladovati naravovarstvena ali okoljevarstvena kampoM nenta. Šele za tem naj se pristopi k ugotavljanju pri- mernosti za posamezno rabo, ki jo je potrebno sklad- no s predpisi in interesi prenesti v planske dokumente. Če želimo imeti okolju prijazno rekreacijo ali danes zelo popularen mehki turizem, moramo preusmeriti turistično politiko v smeri usklajevanja različnih go- spodarskih interesov, interesov domačega prebivalstva in varstva narave. V svetu še vedno prevladujejo go- spodarski interesi, zato je mehki turizem pravzaprav šele na stopnji deklarativne usmeritve razvoja. Do dejanskih izvajanj, ki naj bi zagotovila ustrezno in zaželeno rabo ter varstvo obenem, lahko pripomore le coniranje. Zaradi smiselne funkcionalne členitve prostora lahko ta prostor s coniranjem ustrezno upo- rabljamo in razvijamo. Z opredelitvijo posebej ustrez- nih površin za rekreacijo v odprtem prostoru se lahko varujejo in rekreacijsko razvijajo tiste pokrajine, ki so za to najbolj primerne. Opredeljevanje ustreznosti ob- močij samo zase še ne razrešuje konfliktov oziroma konkurenčnih odnosov v prostoru, omogoča pa stro- kovno podprto odločanje o prednostih. Koncept coniranja lahko uresničujemo le, če ima- mo možnost ukrepanja. Glavne skupine ukrepov so administrativni ukrepi (zakoni, odloki ... ), ekonomski ukrepi (olajšave, stimulacije in nadomestila), socialno- pedagoški instrumentarij (usmerjanje obiska) in stro- kovni instrumentarij za pripravo strokovnih podlag za urejanje rekreacijskih dejavnosti. V sklop strokovnega instrumentarija sodi vrednotenje pokrajine za rekre- acijske dejavnosti (ugotavljanje primernosti območja za rekreacijo), določanje zmogljivosti območja za re- kreacijo (tehnična in ekološka zmogljivost) in nena- zadnje ugotavljanje občutljivosti območij, ki mora biti upoštevano že v najbolj zgodnjih fazah odločanja. 4 TRIGLAVSKI NARODNI PARK- VAROVANJE NARAVE IN REKREACIJA Namen in cilji Triglavskega narodnega parka so v osnovi enaki kot pri narodnih parkih po celem svetu: varstvo narave in kulturne krajine, raziskovanje, vzgo~ 250 ja in izobraževanje ter obisk in rekreacija. Narodni parki so namenjeni obiskovalcem, rekreacija v narod- nih parkih mora biti podrejena naravovarstvenim cil- jem in se razvijati v smislu doživljanja in izobraže- vanja v naravi. V zadnjih letih srečujemo na območju Triglavskega narodnega parka skoraj vse danes poznane oblike športnoNrekreacijskih dejavnosti. Lahko pa govorimo tudi o turizmu, ki se ukvarja s temi dejavnostmi. Vse več je namreč aktivnosti, ki so zasnovane na turistični ponudbi in trženju. Prav to pa nemalokrat pelje kokol- jevarstvenim problemom v prostoru. Tudi rekreacijska dejavnost je v naravi okoljsko škodljiva, predvsem takrat, ko je presežena nosilna zmogljivost določenega ekosistema. Zaradi urejanja infrastrukture za potrebe raznih prostočasnih aktivnosti (počivališča, tekaške proge, vstopne in vzletne rampe, vstopna mesta za kajak in rafting ... ) prihaja do posegov v prostor, ki so večinoma izsiljeni, nedovoljeni in tudi sicer nepri- merni za naravno okolje. Pri osnovni vlogi varovanja narave, ki jo imamo v Triglavskem narodnem parku, se dnevno srečujemo s turistično rekreacijsko dejavnostjo in žal tudi s kon- flikti, ki nastajajo zaradi turizma. Varovanje narave mora imeti v zavarovanem območju absolutno pred- nost. Zaradi nepriljubljenosti izdajanja vnaprejšnjih prepovedi in omejitev za posamezne prostočasne ak- tivnosti, povezane s turizmom, priprav !jamo strokovne podlage oziroma načrte upravljanja. Na njihovi osnovi želimo prostorsko in časovno opredeliti ter uravnati športno-rekreacijske dejavnosti. Izhodišč za izdelavo takih strokovnih osnov je več, primarno pa bomo iz- hajali iz obstoječih in predlaganih varstvenih kategorij, iz funkcije oziroma namembnosti gozdov, iz kategorije vodotokov in nazadnje tudi iz osnovnega zanimanja in potreb turizma. Obstoječa zakonodaja, predvsem parkovna,je zastarela in nedorečena ravno na področju urejanja prostočasnih aktivnosti. Mnoge zvrsti so se razvile v zadnjih letih in jih seveda zakon ne obrav- nava. Zaradi tekoče problematike v TNP smo določene strokovne osnove že pripravili, zakonodajna telesa pa so sprejela akte, ki urejajo nekatere dejavnosti. Zračni prostor nad TNP je s strani Uprave za zračno plovbo razglašen za območje omejenega letenja, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je izdalo Uredbo o prepo- vedi nabiranja samoniklih gliv, Ministrstvo za okolje in prostor Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v na- ravnem okolju, pripravljene so strokovne osnove za rekreacijsko in turistično rabo vodotokov, za gorsko kolesarjenje ter smučarski tek. GozdV 57 (1999) 5-6 Zavedamo se, da je za učinkovito upravljanje Tri- glavskega narodnega parka potreben drugačen, nov način varovanja naravne in kulturne krajine. Cilj bo- dočega urejanja Triglavskega narodnega parka je varstvo in upravljanje, skladno z varstven imi katego- rijami IUCN, sprejetimi konvencijami in strokovnimi priporočili. V narodnih parkih evropskega alpskega prostora mora prevladovati varstvo naravne in kulturne krajine v obliki IL in V. varstvene kategorije. Glede na naravoslovno vsebino in rabo prostora se varovanje v teh dveh stopnjah prostorsko prepleta. V narodnih parkih mora prevladovati IL varstvena kategorija. Glavni cilji urejanja na območju II. kategorije so: varstvo, vzgoja in izobraževanje, raziskovanje, doživ- ljanje in rekreacija ter s tem povezano usmerjanje obiskovalcev. Usmerjanje obiskovalcev narodnega parka je dolgoročno tista prava rešitev, ki mora zago- tavljati ustrezno rabo prostora s strani turizma. Opre- delitev in uravnavanje aktivnosti lahko pripeljeta do sožitja med varovanjem narave in obiskovalci, za ka- tere si želimo, da bi Triglavski narodni park obiskovali v smislu doživljanja narave in zadovoljevanja svojih vzgojno-izobraževalnih, duhovnih in tudi rekreacijskih potreb. 5 ZAKLJUČEK Problematika množičnega obiska ter prevelikih in zato škodljivih okoljskih obremenitev je nedvomno prisotna na mnogih območjih, alpski svet pa je prav- zaprav najbolj izpostavljen. In kakšne so možne rešitve za zmanjšanje teh obremenitev v naravnem okolju? Coniranje in prostorsko načrtovanje sem v tem pri- spevku že omenil. Zaradi povsem praktičnih in kon- kretnih potreb za reševanje teh problemov so potrebne tudi modelne rešitve in hitro ukrepanje. Ena največjih in še neizkoriščenih možnosti je usmerjanje obisko- valcev. Toda tudi to je zahtevna naloga z mnogimi di- lemami. Braniti ali celo prepovedati je nepriljubljeno in nemogoče. Tudi v Triglavskem narodnem parku, ki obsega praktično cele Julijske Alpe v Sloveniji in je ob varstvu namenjen tudi za obiskovanje, to seveda ne gre. Velike "zasluge" za vedno večji obisk v naravi tudi pozimi ima vsekakor razvoj in izboljšanje ter do- stopnost opreme, zelene zime v dolinah, množice na urejenih smučiščih, ugodne karte in pestra ponudba vodnikov ter nenazadnje veliko število oddaj in pri- spevkov v raznih javnih občilih. Usmerjanje obiska? GozdV 57 (1999) 5-6 clo:rr1ač"e i11 tLtje Tu se pojavlja velika in tudi med okoljevarstvenik! nerešena dilema. Ali je bolje obisk usmerjati in kon- centrirati na posamezna že sicer znana in oblegana območja ali ga razpršiti vsepovsod? Prvi način lahko in že povzroča na nekaterih popularnih območjih okoljske preobremenitve in tudi jezo med obiskovalci, ki so si drug drugemu napoti. Drugi način pa sicer razbremeni najbolj kritične točke, vendar po svoje povzroča probleme v območjih, kjer do sedaj ni bilo težav. Z razpršitvijo obiska se tudi posredni negativni vplivi širijo in kaj hitro postanejo neobvladljivi. Menim, da morajo rešitve teči v smeri prve razli- čice. To pomeni seveda na nek način žrtvovanje dolo- čenih območij. Pri tem usmerjanju obiska na že sicer oblegana območja paje vzporedno treba reševati po- sredne probleme. Tu je mišljena predvsem infrastruk- tura, promet, parkirni prostori, kemična stranišča, koši za odpadke itd. Seveda se ne razmišlja, da bi tako opremili vse poti v naravi, temveč samo pristopne ceste in izhodiščne točke. Tudi ideje o javnem tran- sportu, ki je v zahodnih Alpah že sam po sebi umeven, se bodo morale začeti uresničevati tudi pri nas. Samo skupen dogovor med upravljavci, lokalnimi skupnost- mi in uporabniki pa je garancija za učinkovito in us- pešno urejanje teh problemov. VIRI ANKO, B., 1990. Rekreacija, turizem, gozdarstvo.- Zbornik seminarja Rekreacijska vloga gozda, Ljubljana, s. 15-24. JERŠIČ, M., 1990. Sodobni rekreacijski motivi kot dejavnik preobrazbe pokrajine.- Zbornik seminarja Rekreacijska vlo- ga gozda, Ljubljana, s. 92-102. JERŠIČ, M., 1996. Opredelitev vloge prostorskih planskih dokumentov pri načrtovanju turizma z analizo tujih iz- kušenj.- Inštitut za geografijo, Ljubljana. JERŠIČ, M ., 1997. Predlog prostorske zasnove turizma.-Inštitut za geografijo, Ljubljana. LUKAN KLAVŽER, T. J ŠOLAR, M., 1996. Varovanje in raz- voj v Triglavskem narodnem parku: harmonija ali alter- nativa?- Geografski obzornik št. 3/96, Ljubljana, s. 4-11. ŠOLAR, M., 1998. Tudi pozimi so hribi vse bolj oblegan i.· Grif. št. 16, Ljubljana, s. 30-31. IUCN - CNPPA: Guidelines for protected area managment categories. Gland -Ch 1994. Begriffe aus okologie, umweltschutz und landnutzung.- Aka- demie fuer Naturschutz und Landschaftspflege (Ani), Lau- fen- O 1991. Triglavski narodni park 1994: varstveni koncept 2000 • stra- tegija uveljavljanja in uresničevanja varstvenih kategorij IUCN.- Bled 1994. 251