Bratko Kreft 
C A N K A R I N R U S K A K N J I Ž E V N O S T * 
C a n k a r j e za ča sa svo jega mlados tnega l i terarnega šo lan ja in obli-
kovanja veliko bral. T o d a kakor pr i v sakem pisate l ju , ki j eml je svoj 
p i sa te l j sk i pokl ic tako resno, k a k o r ga j e C a n k a r že zelo zgodaj , je 
vsako bran je š tudi j , še več — premiš l jevanje . N e le običa jno razčlenje-
van je in premiš l j evan je , kakor to dela v sak vesten krit ik, ki se s k u š a 
dokopat i do p i sa te l j evega bistva , marveč tudi zavestno pr imer j an je 
svojih doživet i j in ž ivl jenjskih spoznanj , p r a v tako p a soočenje svoje 
u s tvar j a lne sile in p r i z a d e v a n j a s silo branega p i sa te l j a , z njegovo me-
todo, stilom, idejnim svetom, sploh z vsem, kar se združu je in prepleta 
v procesu u s t v a r j a n j a . Č im bol j se razv i j a j a z mladega p i sa te l j a v do-
ločen individualen p i sate l j sk i znača j , k a r j e zelo zapleten in pr i ne-
katerih tudi da l j šo dobo t ra j a joč proces, tem bolj s i ure ja izbor pisate-
ljev in pesnikov, do katerih čuti s am neko afimiiteio na eni strani , na 
drugi p a tudi d raž l j a j e in spodbude iz n j ihovega dela. 
Zato j e pri i skanju vpl ivov potrebno natančno ločiti, k j e j e bil res 
vpl iv , k j e p a le s p o d b u d a in vzor. Zadnje je pr i velikih pisate l j ih še 
posebej važno, ka j t i pri n j ih se učenčevska doba po navad i čim pre j 
zakl juč i , ker pr idro prv i odtenki izvirne us tvar ja lnost i kma lu na dan, 
čeprav j ih j e v začetku po navad i težko opazi t i . Vel ikokrat in seveda 
tudi laže si j ih je odkriti kasne je iz časovne razda l j e in s pogledom 
naza j , ko je pred nami že prece j zbranega p i sa te l jevega dela, ko se nam 
je njegov stvari te l j ski obraz v svoji vnanj i in notranj i podobi v sa j 
delno, če že ne docela odkri l . R a z d a l j a je tudi t ista neizprosna si la , ki 
prerešeta in preve je vse. Zato se tudi l i terarna zgodovina s svojimi 
raz i skavan j i op i ra nanjo, ko skuša ustvarit i osnove za t ra jne j šo oceno 
in oznako, medtem ko je kr i t ika sočasna, nujno bol j ali m a n j subjek-
tivna, toda k l jub temu predhodnica l iterarne zgodovine in njene krit ike. 
Prešeren je moral čakat i dva j set let, da j e ves slovenski svet spoznal 
* P r e d a v a n j e n a s l avnos tn i sej i ob petdeset le tnic i C a n k a r j e v e smrt i v S A Z U 
d n e 9. dec. 1968. P i sec ga j e b ra l t a m v nekol iko s k r a j š a n i obl iki . 
pravo ceno njegove veličine. Stritarjev uvod k novi izdaji njegovih 
poezij 1. 1866 ni bil o njegovi liriki le prvi kritični esej. ki zasluži to 
ime, marveč tudi že literarno-zgodovinska in v bistvu dokončna opre-
delitev in neomajna ugotovitev, ki so jo za Stritarjem drugi le poglabljali 
in razširjali ter tako tudi vedno znova z raznih vidikov utemeljevali 
in utemeljili. Od Cankarjeve smrti je preteklo letos petdeset let. Njegove 
veličine srno se v vsej razsežnosti res začeli zavedati šele po smrti, čeprav 
seveda ne v tisti meri, kakor jo poznamo danes, ko gledajoč nazaj 
moremo reči, da je v teh petdesetih letih nastalo že posebno cankaro-
slovje, ki skuša odkriti z raznih vidikov vrline njegovega dela in ločiti 
trajno od netrajnega. 
I 
Cankarjevi literarni prvenci so nastajali v ozračju takratne naše 
književnosti, v kateri je bil osrednja osebnost Anton Aškerc. Pomembno 
vlogo v mladostnem Cankarjevem razvoju je imel prvi njegov literarni 
vzgojitelj Fran Leveč, na katerega se je Cankar obrnil celo 1. 1907, ko 
je prosil za podelitev štipendije,1 vendar je kot priporočilo priložil 
oceno svojega dotakratnega dela, ki jo je napisal Etbin Kristan. Prvo 
Cankarjevo literarno šolanje in likanje je v okolju, kakršno je pač bilo, 
bilo osnovano predvsem na slovenski književnosti, iz svetovne, ki je 
takrat v srednji šoli niso poučevali, pa le nemška književnost, ki je bila 
skupaj z jezikom strogo predpisana. Iz raznih podatkov, pa tudi iz 
Cankarjevih izjav vemo, da mu je bil pred vsemi pri srcu Heine,2 
čeprav ga 1. 1911 v razgovoru z bratrancem Izidorjem Cankarjem sploh 
ne omenja.3 Bržkone zato, ker se je medtem v svojem literarno-umetni-
škem razvoju oddaljil od njega. Kl jub temu pa je moral biti Heine med 
prvimi, ki je v srednješolcu Cankarju spodbujal eno izmed osnovnih 
lastnosti poznejšega njegovega dela: satiričnost, pikrost in ironijo, ki so 
spreminja v sarkazem, če ne celo v cinizem, upodabljanje pa v grotesko. 
Danes vemo, da sta satira in kritika človeških in družabnih slabosti 
poleg intimnih, sentimontnih liričnih izpovedi ena izmed glavnih last-
nosti Cankarjevega pisateljskega dela, saj je satiričnost tudi bistveni 
del njegovega človeškega in pisateljskega značaja, ki se je pokazala 
že takoj v njegovih dijaških literarnih začetkih. Zelo zgodaj je začutil 
1 P i s m a I. C . I. del str . 308—9, 111. del s tr . 60. 
= Pr im. C Z S t. z v „ str . X V I I . 
3 I z idor C a n k a r : O b i s k i (Kondor) str . 3—14, 167. 
v sebi odpor zoper razmere, saj sta jih Cankarjeva družina in tudi sam 
skusila dovolj močno na sebi. Krivice in odpor zoper nje je skušal 
izraziti vsaj s pisano, satirično besedo, čeprav bolj posredno kakor pa 
naravnost. Zato je razumljivo, da ga je mladega privlačeval Heine, pisec 
pesnitve »Nemčija-piravljica« in še mnogih drugih satiričnih in zbadljivo 
ironičnih pesmi. Čeprav je morda v Cankarjevih začetkih bolj viden 
Aškerčev vpliv v oblikovnem in idejno svobodomiselnem smislu, je bilo 
v tem vendarle nekaj bolj vnanjega, nekaj zares literarno šolskega, 
kar pa ni moglo najti v Cankarju globljega in trajnejšega odmeva, 
čeprav ga je morala privlačevati nekaj časa tudi Aškerčeva svobodo-
miselnost, boj s klerikalizmom in mahničevsko dogmatiko. Vse to je po 
heinejevsko izrazil že leta 1893 v pesmi »Pred škofijo«. Takrat je bil 
star 17 let in je hodil v peti razred realke.4 
Kdaj je začel brati ruske pisatelje, še doslej pozitivistično natančno 
ni bilo mogoče ugotoviti, toda da jih je moral brati vsaj že v zadnjih 
letih srednje šole, je gotovo. Nanje se prvič sklicuje v svojem prvem 
eseju »Anton Aškerc«, ki ga je objavil v oktobrski in decembrski številki 
»Ljubljanskega zvona« leta 1896. Tu omenja Gogolja, Turgenjeva in 
Dostojevskega. Mislim, da ni naključno, ker je omenil najprej Gogolja, 
čigar satira je morala podžigati satirično žilico mladega Cankarja. Ko 
zagovarja, sklicujoč se na Gogolja, Aškerčev realizem, ki prikazuje zlasti 
temne strani življenja in ljudi, govori Cankar tudi že za svojo satiro, 
še več, že vnaprej brani tudi svoje prihodnje literarno delo, v katerem 
je mnogokrat z ostrimi potezami risal temne strani življenja in ljudi. 
Dvajsetletni Cankar že obtožuje razmere v družbi in literaturi, ko 
zapiše: 
» O s e b e z obraz i , i z p a č e n i m i od pol iotnost i , seb ičnost i al i t r p l j e n j a , niso 
k a r i k a t u r e — to s m o mi v s a k d a n j i l j u d j e , ponižni p e s n i k o v p u b l i k u m . . . On 
ni p o s t a v l j a l n a l a š č p r e d v s a k o okno č r n e g a z idu in p o d e n j s m r a d l j i v e g a dvo-
rišča , a tudi ni mogel p r ik r i t i v s a k e z a d u h l e sobe in r a z t r g a n e s u k n j e ; zapo-
veda t i ni mogel so lncu , n a j p o s i j e skoz i s ive ob lake , in za to ni n j e g o v a k r i v d a , 
d a j e na svetu p r e m a l o svet lobe. K o g a r j e hotel s l ikat i , m u ni pr iporoč i l , nuj 
si ob leče f r a k in n a t a k n e bele r o k a v i c e ter na j se m u p r e d s t a v i s s l a d k o smeh-
l j a j o č i m o b r a z o m ; ne — zaloti l j e svo j l j ubezn iv i o b j e k t v n a j n a r a v n e j š i h 
s i t u v a c i j a h , in ni m u o b r a č a l o b r a z a na to ali ono s t r an , tudi m u ni pos tav i l 
za hrbet o z a d j a : m e l a n h o l i č n e n a r a v e s t e m n i m g o z d o m izza m o r j u v z h a j a j o č e 
lune in bel ih o b l a č k o v n a v e č e r n e m n e b u . . . In pe sn iku so hudo zamer i l i , 
d a v s e g a t e g a ni stori l .« 
4 C Z S 1. zv., str . X V I I - X V I 1 I . 
Takšne očitke je moral poslušati Cankar za svoje literarno delo v ve-
liko hujši meri skoraj do smrti. Zato tudi velja zgornja pripomba celo 
bolj zanj kakor za Aškerca. Misli, ki jih posveča pesnikovemu delu, 
izražajo predvsem njegove (Cankarjeve) nazore, ki jih izpoveduje ob 
Aškerčevem delu. Ko brani Aškerca, že napoveduje sebe. Ko govori 
o Aškerčevem realizmu, oznanja že nekaj glavnih idej o svojem l*>do-
čem delu, čeprav se je v njem realizem prepletel s simbolizmom. 
Svoj nazor o realizmu in življenjski resničnosti, ki je pisateljevo delo 
ne odraža samo, marveč mora biti živo pričujoča v njem samem, кет 
njegovo delo ni poustvarjenje narave, marveč narava sama. I a nazor 
utemeljuje Cankar v svojem eseju s pomočjo treh ruskih klasikov kri-
tičnega realizma: Gogolja, Turgenjeva in Dostojevskega. Pravi : 
» K o so v P e t e r b u r g u p r v i k r a t p r e d s t a v l j a l i G o g o l j e v e g a .Rev izor j a ' , j e 
sedel gen i j a ln i ruski s a t i r ik med s v o j i m r a d o v e d n i m o b č i n s t v o m in pot m u j e 
s t o p a l n a sence ; k a j t i on j e p o z n a l s v o j e delo in — s v o j e l jud i , k a k o r n ihče 
d rug i . Z a č e t k o m a so s e talmi-ldterati , š a b l o n s k i kr i t ik i in debel i dos to j ans tve-
niki sme ja l i , a k m a l u so se začu l i g l a s n e j e in g l a s n e j e k l ic i : ,To j e p re t i r ano , 
to j e f a r s a , to so k a r i k a t u r e ! ' . . . S a t i r a j e p r o p a d l a . . . A rec imo, d a bi bil 
p o d a l G o g o l j t e d a n j e m u o b č i n s t v u n a m e s t o rea l i s t i čne s l ike never je tno b u r k o 
à la K o t z e b u e al i N e s t r o y — to bi bi lo p l o s k a n j a , in n i k o m u r niti n a misel 
ne bi bi lo pr i š lo , d a g o s p o d pe sn ik p r e t i r a v a . Piš i in p o j , k a r in k a k o r hočeš , 
le resnice n ikar . D a s m o u m a z a n i , to j e res, a ne s l i k a j n a s t a k i h ! . . . T u r g e n j e v 
j e pr i še l ob mi los t s v o j e g a o b č i n s t v a , ko m u j e p o d a l ,Otce in s inove ' ; ker p a 
ni b i l t a k o m e h a k , k a k o r n j e g o v p o h l e v n i uč i te l j , j e oš iba l v . D i m u ' s v o j e 
r o j a k e v o d g o v o r n a m n o g o o č i t a n j e in p s o v a n j e . . . T r e t j e g a r u s k e g a rea l i s ta , 
D o s t o j e v s k e g a , so prog la s i l i z a č e t k o m a n j e g o v e g a d e l o v a n j a za — b laznega . « 
Pisec »Revizorja« in »Mrtvih duš«, dveh del, ki sodita med največje 
satire v svetovni književnosti, je moral zbuditi občudovanje tudi v mla-
dem, uporniškem, h kritiki in satiri nagnjenem Cankar ju , ki ga smemo 
upravičeno imenovati z danes popularnim vzdevkom — jeznega mlade-
niča tistega časa, pisatelja, ki je takoj v začetku svoje pisateljske poti 
začel ogorčeno protestirati zoper vladajočo družbo, ljudi, svet in živ-
ljenje, kakršni so bili. D a je moralo biti Cankarjevo občudovanje in 
pretres, ki ga je ob branju Gogoljevih del doživljal, izredno in silno, 
priča njegova izpoved leta 1911 v »Obiskih« Izidorja Cankar ja . 5 Tam 
je rekel o Gogol ju : 
5 Iz. C a n k a r : O b i s k i (Kondor) str . 11. 
»S k a k i m ve se l j em sem b r a l G o g o l a v r e c l a m k i do k o n c a in n a n o v o ! T a k r a i 
s em o b u p a l : Č e z n a j o l j u d j e t a k o p i sa t i , potem bi ne bilo p r a v i č n o , d a j i m 
s p r a v l j a m še j a z obrt ob kredit .« 
Večjega pr iznanja Cankar ni mogel dati Gogolju, sa j ga je za tre-
nutek celo spravi l v dvom o lastni ustvarjalni sili, vendar ga je moral 
hkrati tudi spodbujati . Zaradi nagnjenja k satiri in groteski, niič man j 
pa k fantastiki , je moral občutiti celo neko sorodnost z njim, kar prav 
tako ni nič nenavadnega, marveč je pni Cankar jevem značaju psihološko 
povsem razumljivo in logično. K l jub vsemu da je med njima stilna 
razlika, sta si po gornjem sorodna. 
V Cankar jevem mladostnem leposlovnem delu je ohranjena sled te 
sorodnosti dovolj vidno v črtici »O človeku, ki je izgubil prepričanje« , 
ki je izšla prvič v j anuar ju leta 1899. K l j u b nekaterim stilnim in vse-
binskim razločkom ima neka j značilnih podobnosti z Gogoljevo sati-
rično povestjo »Nos«, v kateri avtor pripoveduje, kako je kolegijski 
asesor Koval jov izgubil nos. Ironija in fantast ika, ki prevevata Cankar-
jevo novelo, sta gogoljsko groteskni. Kakor išče Gogoljev junak svoj 
izgubljeni nos, tako išče Mrmolja z nenavadnim krstnim imenom Job 
svoje izgubljeno prepričanje. O njem pravi Cankar , da je bilo j ako 
lepo in celo vezano v zeleno usnje, le na robeh je bilo že nekoliko obrab-
ljeno. Č e rečem, da je Cankar j eva duhovita satira gogoljevska, še ne 
trdim, da je v kakšni epigonski odvisnosti od Gogolja. Izzvale so jo 
predvsem naše takratne politične in družbene razmere, na katere je 
gledal Cankar takrat in vse življenje zelo kritično. Lahko se reče, da 
mu nikoli ni pr izanašal , niti v svoji zadnji povesti »Hudodelec Janez«, 
v kateri se ne posmehuje več v tisti meri kakor v svoji prvi izrazito 
satirični povesti »O človeku, ki je izgubil prepričanje« , marveč pretres-
ljivo obtožuje. N a Gogoljevo povest spominja v zgodbi o Mrmolji tudi 
stavek v Mr moljev cm razmišl janju, preden se napoti iskat in vpraševat , 
kje je izgubil prepričanje, ko pravi : 
» L a h k o bi hodi l brez roke, brez očesa , da , celo b rez nosa bi se d a l o ži-
veti . . . Л k a d a r č lovek n i m a p r e p r i č a n j a , t e d a j j e s a m o še s enca brez telesa , 
k n j i g a brez v s e b i n e . . . Za B o g a , n e k j e j e o s ta lo na v sak n a č i n ! « 
Gogoljev junak pa modruje takole: 
»Moj b o g ! Moj b o g ! Z a k a j m e je z a d e l a t a k a nesreča . Č e bi os ta l brez roke 
ali noge, bi bi lo bol je . Č e bi izgubi l u še sa , bi bil g rd , v e n d a r še z m e r a j znosen. 
Ali brez nosu j e č l o v e k . . . h u d i č vedi , k a j : ne h u d i č ne miš , ne m e š č a n ne 
d r ž a v l j a n — k r a t k o m a l o n e k a j , k a r p r imeš in vržeš skozi o k n o . . . « 
Gogoljev uradnik v inajorskii stopnji ne more živeti brez nosa, Can-
karjev Mrmolja pa meni, da bi lahko. S tem je Cankar grotesknost 
svoje zgodbe še povečal. 
Kljub vsemu fantastičnemu, ki je v Cankarjevi povesti, se zgodba 
fizično giblje bolj v realističnem ozračju kakor Gogoljev »Nas«. Zato 
pa prenaša Cankar ves zapletljaj v duševno-moralni svet. Z njo 
meri na tiste ljudi, ki nimajo prepričanja; če pa so ga kda j imeli, so 
ga ali izgubili ali prodali ali pa kako drugače zapravili. Pri Gogolju 
prevladuje fizična fantastika, ker je nos nekaj realno vidnega, fizično 
otipljivega, medtem ko je Mrnioljevo prepričanje nekaj, česar ne moreš 
zgrabiti in potipati z roko, ker je pač nekaj, da se tako izrazim, idejnega 
ali duhovnega, kolikor že pač je. Cankarjeva satira je vidno naperjena 
zoper brezznačajnost, medtem ko je satirična ost pri Gogolju zavita 
v izgubljeni nos, brez katerega bi se še bolj ne dalo živeti, ker je takšna 
izguba fizično vsem ljudem vidna, realno pa nosa na tak način kakor 
Kovaljov ne moreš izgubiti. Cankar pa misli isto o prepričanju, kajti 
prepričanje je res nekaj, kar lahko izgubiš ali zapraviš. Kakor nam pove 
konec zg<xlbe, Mrmolja svoje izgube ni mogel preživeti in je umrl 
»o sv. Treh kraljih in krasni pogreb je pričal o njegovi splošni priljub-
ljenosti« — čeprav je bil človek brez prepričanja. Cankar duhovito 
pripoveduje, kako ga je Mrmolja iskal pri znancih, kako je profesor 
Pankraoij Midva brskal po ogromnem leksikonu, da bi našel kakšne 
natančnejše podatke o prepričanju sploh, ker ga namreč sam tudi ni 
imel nikoli, pa kljub temu pošteno živi, njegovi članki pa so celo ženi-
jalni. Gogoljev asesor prav tako išče svoj nos kakor Mrmolja svoje pre-
pričanje. Kovaljov prosi celo policaja za pomoč. Nekega dne 11111 res 
vrne policaj njegov nos: vzel ga je, kakor pripoveduje, ko je nos ravno 
hotel odpotovati s tujim potnim listom v Rigo. Cankarjev Job Mrmolja 
se zaradii svoje izgube obrne na literata Sempronija Sljuko, na filologa 
Mavriceja Trsko, ki je že takrat po modi današnjega časa »razčlenjeval« 
besede ter kot jurist ugotovil, da je pre-pričanje tujka, kar je isto kot 
Uber-zeugung. Na policaja se Mrmolja ne upa obrniti: 
» Č e d a m vso s t v a r po l ic i j i v roke, ne o p r a v i m n ičesar . L e t a n j e na m a g i -
s t ra t , i z p r a š e v a n j e , p o i z v e d o v a n j e , s t r o š k i . . . in r e z u l t a t a hi ne b i lo n ik jer . 
In B o g vedi , ku j se l a h k o pr ipet i . Vrgl i bi n a p o s l e d s u m n j o n a mene s a m e g a , 
— iz k a k r š n e g a k o l i v z r o k a . T e m l j u d e m p r i h a j a j o misli , ki so n a m n a v a d n i m 
s m r t n i k o m n e r a z u m l j i v e . K a k a m a l e n k o s t , k a k a n e p r e v i d n a b e s e d a , — in sedel 
bi v t i n t i . . . « 
To in še mars ika j , kar beremo v tej mladostni Cankar jev i satiri, polni 
za frkl j ive duhovitosti, izpričuje ne oziraje se na Gogoljevo predlogo 
vsebinsko in oblikovno zrelost v tolikšni meri, da moremo reči o njej 
brez pret iravanja , da je prva izredno duhovita in v svoji zvrsti klasična 
satirična zgodba z ironijo in sarkazmom, kakršne dotlej naša književ-
nost ni poznala. Izzvale so jo v C a n k a r j u takratne naše brezidejne, brez-
programske in brezznatčajne razmere. Iz nje veje satiričen duh v takšni 
moči in obliki, da bi bila vredna tudi Gogoljevega peresa. 
Y istem duhu je napisana tudi druga novela v »Vinjet ah«, ki nosi 
naslov »Poglavje o bradavici« . Če je bilo v pre j omenjeni povesti pre-
pričanje osrednje vprašanje , je tu bradavica, torej nekaj fizičnega kakor 
pri Gogoljev! povesti »Nos«. C a n k a r spušča v njej svoje strelice zoper 
plehko in frazersko svobodomiselnost. Zato tudi modruje ena izmed 
oseb te novele o pomembnosti bradavice, ko prav i : 
»Znano nam je , k a k š e n ve l ik p o m e n i m a b r a d a v i c a v o b č e in p o s e b e j še 
z oz i ram na n a š o d o m a č o pol i t iko . P r e m i š l j u j m o jo s k a t e r e g a k o l i s t a l i š č a — 
p o v s o d o p a z i m o z vese l im z a č u d e n j e m t isoč in t isoč novih d o k a z o v n j e n e g a 
g l o b o k e g a v p l i v a . . . T o d a p r e d n o p r i d e m do r a z m o t r i v a n j a n jene s p l o š n e važ-
nosti , dovol i te mi, d a s p r e g o v o r i m o besedo al i d v e o b r a d a v i c i kot taki . . . « 
Ne oziraje se na literarno spodbudo, ki jo je gotovo dobil mladi 
C a n k a r ob branju Gogoljevih peterburških povesti, je že v obeli novelah 
dovolj izvirnih osebnih potez Cankar jevega satiričnega pisanja in zna-
čaja . T a je sicer tu in tam soroden z Gogoljevim, ni pa od njega epi-
gonsko odvisen, kajt i izhodiščno pobudo za obe zgodbi je dalo Cankar ju 
vendarle predvsem življenje, kakor ga je videl okoli sebe. Gogol j mu je 
bil le vzor in le kot tak je pričujoč nekje zada j za njima. Cankar z 
nj ima tekmuje zavestno ali podzavestno z Gogoljem, ker bi rad bil vsa j 
nekoliko njemu enak. T a k š n a je bila druga reakcija, nasprotna prvi , 
ko je kakor nam je povedal, ob branju Gogol ja obupaval , da bi bil 
zmogel k a j enakovrednega. 
V isto vrsto kot omenjena vinjeta sodi tudi iskanje programa, ki se 
je izgubil, v komedij i »Za narodov blagor«, listek v obliki dramatske 
slike »Program v nevarnosti« in črtica »Nepri jetna dogodivščina«, ki ju 
je napisal Cankar sredi volivnega boja, ko j e tudi sam kandidiral na 
socialnodemokratski listi za državnega poslanca. »Nepri jetna dogodiv-
ščina« je še lx)lj groteskna ko Gogol jeva povest »Nos«, s a j j e ugledni 
rodoljub Štefan Ba j t izgubil pri padcu — možgane, a ga naš »hvaležni 
narod« k l j u b temu izvoli n a j p r e j za občinskega svetovalca , pozneje p a 
celo za državnega poslanca. K o umre, ga pokopl j e jo » t rudnega bojev-
nika« z vsemi častmi in pr iznanj i . 
Y vinjeti »Nepr i j e tna dogodivšč ina« j e šel C a n k a r v grotesknosti in 
satiričnosti d a l j e ko Gogol j v »Nosu«. Š t e f an B a j t , ki zelo » l jubi svoj 
narod«, se po neki krokar i j i ponesreči. K o se vrača domov, p a d e pred 
s tanovanjem po stopnicah, se udar i ob glavo in pr i tem m u i z p a d e j o 
možgani. Ko jih zagleda na stopnici pred seboj, modru je : 
» O ti p r e k l e t a reč. K a j bi z d a j s tem d r e k o m ? . . . S a j niso te leč j i možgan i 
in tudi s v i n j s k i ne, d a bi j ih d e k l a i z g u b i l a n a s t o p n i c a h ; m o r d a se j i m na-
z a d n j e celo p o z n a , č i g a v i so . . . v r a g vedi , če ni k j e z a p i s a n o . . . S a k r a m e n t ? 
K a j bi z d a j ? Ali na j j ih p o j e m ? . . . S a j so bil i č is to pošteni m o ž g a n i , nobenih 
nerodnost i niso u g a n j a l i . . . i z h a j a l s em ž n j imi , imeniten in češčen . . . še m o j 
s inočn j i govor j e bi l v s e g a v e s e l j a v r e d e n . . . p a p r r l u n k in konec ! O Sakra-
m e n t ! « 
K e r ne ve zda j , k a m bi z nj imi, j ih vrže na f r anč i škanskem mostu 
v L jubl j an ico , nato p a se vrne domov in se hoče obesiti. V zadnjem 
hipu p a ga reši »črna deputac i j a « in ga napros i , da bi »govoril ob ne-
del j ski slovesnosti ukaže l jnemu l judstvu v s p o d b u d o in vesel je !« 
To se tudi zgodi in rodoljubi »iz vseh pokra j in n a š e prostrane in 
lepe domovine« ga s lavi jo, ka j t i 
»nikoli še ni i skreno r o d o l j u b j e p o v z d i g n i l o s v o j e t robo jn ice t a k o visoko, 
k a k o r v t i s tem govoru Š t e f a n a B a j t a . Nikol i še ni pel t ako zvonko in k r e p k o 
n j e g o v g l a s , k a k o r ob tisti uri . Z a r a d i r e s o n a n c e . . . « 
Začenja se pot od u speha do uspeha — od občinskega svetovalca do 
državnega pos lanca . K o p a konča svojo veliko ž ivl jenjsko pot, se zgodi 
spet neka j nenavadnega . K o leži na mrtvaškem odru in ga ob jokuje jo 
»črni rodol jubi« in narodne dame, p lane jo iz njegove g lave tri miške. 
Rodol jubi zamolči jo neverjetno dogodivščino, načelnik odbora za Ba j tov 
spomenik p a izpregovori »pomembne besede« : 
» L j u b i m o j i ! Ni po t reba , d a bi o te j nepr i j e tn i dogod ivšč in i bobna l i po 
svetu . A m p a k to l iko rečem, n a m vsem v p o u k in s v a r i l o : Z b o m b a ž e m ali p a 
z ob lan ico j e t r e b a z a m a š i t i , k a r ni z a m a š e n o , n a b a s a t i , k a r ni n a b a s a n o . K a j t i 
n a r a v n o s t š k a n d a l o z n a in p o h u j š l j i v a j e t a k a nemora lnos t , k a k o r s m o jo b a š 
doživel i .« 
I n C a n k a r d o s t a v i s a m o š e d v a o d r e z a v a s t a v k a : 
»Tako je govoril; modre besede so bile!« 
Sat ira je izšla kot listek v socialnodemokratskem listu »Rdeči pra-
por« 9. m a j a 1908. Po svoji obliki, vsebini in značaju sodi v groteske 
absurda, ki so v našem času tako moderne, odlikuje pa se še po nečem, 
kar manjka mnogim proizvodom absurdietične literature: izredno du-
hovita j e in jasna, tipično Cankar jeva , izvirna, kakor je »Nas« tipičen 
za Cogol ja . Razloček med nj ima je dovolj viden, poleg tega pa je Can-
kar ostrejši. Značilnost zgodbe je spet v njenem vnanje realističnem 
pripovedovanju z »nadnaravnim dogajanjem«. To ima tudi Gogolj v 
»Nosu«, vendar je smoter Cankar jeve groteske bolj stvarno in otipljivo 
satiričen, po stilni strani pa se v njem čudovito in duhovito prepletata 
realizem in »nadrealizem« s simbolizmom. V tem je tudi njena izvirnost. 
Napisa l jo je isti Cankar , ki je dobro loto dni pre j izdal farso »Pohuj-
šanje v dolini šentflorjanski« (konec 1907. leta) in »Zgodbe iz doline 
šentflorjanske« (v začetku 1908. leta), vendar sodi »Nepri jetna dogodiv-
ščina stilno vsekakor bolj k »Vinjetain« kakor »Zgodbam v dolini šent-
florjanski«. 
Čeprav je »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« farsa, to se pravi 
komedija, i zpe l jana do skrajne grotesknosti in absurdnosti, do »nad-
realistične« satire in groteskne prispodobe, čeprav je po stilni strani 
povsem različna od Gogoljevega realističnega »Revizorja«, je vendar 
med njima nekaj sorodnih dramaturško tehničnih prijemov. Kakor zbere 
župan doline šentflorjanske pri sebi vse njene pomembne rodoljube na 
posvet, ker je prišlo z umetnikom Petrom grozljivo pohujšanje v dolino 
šentflorjansko, zbere prav tako pri sebi vse svoje uradnike tudi Gogo-
ljev mestni poglavar S k vo z ni k — Dmuhanovski , ker je prišel iz pre-
stolnice revizor. Kakor se gredo vsi rodoljubi poklonit Petru in mu neso 
darove, ki jih izsiljuje iz njih, prav lako se napoti jo tudi vsi uradniki 
na čelu s poglavar jem k Hlestakovu, ki podobno kakor Peter izvabl ja 
iz njih denar. Da je jo mu ga, ker imajo vsi slabo vest, ker so prav tako 
grešniki, kakor so p o svoje grešniki tudi Cankar jev i šentflorjanski ro-
doljubi. 
Nobenemu svojemu dramatskemu delu ni Cankar dodal v posebnem 
uvodu podrobnejše označbe aseb. To je storil le pri knjižni izdaj i svoje 
farse. V posebnem navodilu, kii ga j e poslal pred prvo uprizoritvi jo 
vodstvu gledališča, so ta navodila še obširnejša. Tudi Gogolj je objavil 
v uvodu h knjižni izdaji »Revizorja« posebna navodila o značajih glav-
nili oseb pod naslovom »Značaji in obleke. Navodi la za gospode igralce«. 
Cankar j eva navodila nosijo naslov »Osebe in obrazi«, kar je zelo po-
dobno. Čeprav nimamo nobenih neposrednih pozitivističnih dokazil, da 
se je Cankar zgledoval po »Revizorju«, ko je snoval svojo farso, nas 
omenjene pr imer jave vendarle opozar ja jo nanj, ne da bi hoteli s tem 
podčrtavati kakšno odvisnost ali neposredno posnemanje, toda ni pre-
tirana trditev, da je »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« po svoji kritiki 
rodoljubov in njihovega razmerja do prave umetnosti v naši dramatiki 
to, kar je v ruski s svojo kritiko pokvar jenega uradni št va Gogoljev 
»Revizor«, čeprav sta si po stilu zelo različna, sa j je »Revizor« realistična 
komedija , Cankar jevo delo p a simbolistična-alegorična farsa. D a je »Re-
vizorja« poznal, pa ni nobenega dvoma. 
V eseju o Aškercu omenja Gogol ja že prej , ko brani pravico rea-
lizma, da pokaže v svoji podobi l judi in življenje, kakršno je — brez 
olepševanja in pr ikr ivanja , ker gnilobe socialnih razmer ni mogoče 
tajiti, kakor pravi . Resnico je treba povedati vso in naravnost. Pisatel j 
ni kriv, če je življenje takšno, kakršno je in če so l judje drugačni, kakor 
si j ih želi filistrski moralist in pridigar . Za potrditev svojega nazora se 
sklicuje C a n k a r na rek, ki ga je postavil Gogolj na čelo svojemu »Re-
vizorju«: »Ne toži zrcala, če vidiš v njem izpačen obraz.« V 111. po-
glavju svojega eseja, v katerem se dvakrat sklicuje na Gogol ja in nje-
govo delo, para f raz i ra C a n k a r omenjeno geslo Gogoljevega »Revizorja« , 
ko pravi : »Pameten človek se umije, če se vidi v zrcalu umazanega, 
a ne bije po nedolžnem steklu.« 
T a različica je značilna Cankar j eva dopolnitev ruskega pregovora, 
s katerim je Gogol j branil svojega »Revizorja« pred prav takšnimi fi-
listri ,in zeloti, kakor j e moral Cankar braniti ne samo svoje satire vse 
življenje, marveč vsako svoje delo, v katerem je bila posredna ali ne-
posredna kritična ost. Z njo je opozarjal na resnične, objektivne nega-
tivnosti v družbi, ki mu je zato očitala pesimizem, v začetku p a celo 
skrajni mhilizem, ki ga v C a n k a r j u ni bilo, s a j ni bil nikoli nihilist 
zaradi nihilizma. Ker ga mnogi niso razumeli ali p a ga niti niso 
hoteli razumeti, j im je enkrat za vselej zapisal v »Beli krizantemi« : 
» S l i k a l s em noč, vso p u s t o in s ivo, po lno s r a m o t e in br idkos t i , d a bi oko 
tem s i lne j še z a k o p r n e l o p o čist i luči . Zato je b i l a m o j a b e s e d a , k a k o r »je b i l a 
t r d a in težka , v s a p o l n a u p a n j a in vere ! Iz noči in m o č v i r j a j e bil v nebeške 
d a l j i n e u p r t m o j verni p o g l e d — vi p a s te m e razg l a s i l i za p e s i m i s t a ! « 
Kakor se je C a n k a r v eseju o Aškercu skliceval na Gogol ja in nje-
govo geslo pred »Revizorjem«, i ako bi mogel tudi Gogolj zgornje Can-
kar jeve besede uporabiti za obrambo pred svojimi nekdanjimi literar-
nim nasprotniki, le da mu v takšni meri ni bilo potrebno, кет je bil 
v enem srečnejši ko Cankar : imel je Belinskega, ki je visoko povzdignil 
glas za avtorja »Revizorja« in »Mrtvili duš«, kakor ga je pozneje branil 
pred njim samim, ko je Gogolj , ki se je zgrozil nad resnično Rusijo in 
prestraši l pred podobo, ki jo je sam ustvaril o njej , od groze na koncu 
omahnil in zblaznel. Cankar je vzdržal do konca, čeprav je stal v »Po-
dobah iz sanj« v nekih hipih že na robu obupa, vendar se je v epilogu 
spet dvignil, še bolj p a v zadnjem letu svojega življenja, ko zaživi v 
njeni spet s tara bojeviiost. T o pr ičata njegovi predavanj i »Očiščenje in 
pomlajenje« in »Slovenska kultura, vojna in delavstvo«, prav tako p a 
izpovedi v leposlovni obliki »Kurentova modrost« im »Naše veliko jutro«, 
ki je izšlo približno osem mesecev pred njegovo smrtjo. Sem sodi tudi 
zadnje njegovo leposlovno delo »Hudodelec Janez«, ki ga je napisa l po 
»Podobah iz sanj« in v katerem se je spet oglasil Cankar iz časov 
»Hlapca Jerneja« in »Zgodbe o Šimnu Sirotniku«. Gogol j takšnega no-
vega zaleta na koncu ni več zmogel. Zato je njegov konec tudi tako 
tragičen. 
II 
Drugi pisatel j , ki ga omenja C a n k a r v eseju o Aškercu, je Turgenjev, 
ki je bil takrat pri nas najpopularnejš i ruski pisatel j . C a n k a r ga tu 
omenja kot vzor in primer pisatel ja , ki se ne boji resničnosti življenja 
ne fil.ist.rske srenje, ki v lada v družbi. Sklicuje se nanj tako j za Gogo-
Ijem in pred Dostojevski m. N a mladega C a n k a r j a je moral roman Tur-
genjeva »Očetje in sinovi« napraviti poseben vtis, vendar ne tolikšnega 
kakor dela Gogol ja in Dostojevskega. D a ni bil vtis ob branju Turge-
njeva tako trajen, kakor je bil ob Gogolj u in Dostojevskem, priča od-
stavek v pismu, ki ga je pisal Izidorju C a n k a r j u 13. avgusta 1906. Iz 
njega izvemo,6 da Izidor Cankar ni bil zadovoljen s Cankar jevo knjigo 
»Nina«, da pa se navdušuje za Turgenjeva in mu ga bržkone stavi j a 
za vzor. Cankar odgovar ja : 
" Ker so n a v e d k i iz p i s em vzeti iz i z d a j e P i s m a I v a n a C a n k a r j a , ki j ih j e 
uredil v treh k n j i g a h Iz idor C a n k a r (DZS 1948), ne b o m ods le j več povsod 
n a v a j a l , n a ka te r i s t ran i j e to ali d r u g o p i smo, iz k a t e r e g a k a j c i t i ram, s a j 
n a v a j a m dan , mesec in letnico, k d a j j e bi lo n a p i s a n o . 
»Ne s p o m i n j a m se več dobro , k a j si mi p i sa l , s a m o tol iko vem, d a ,Nine' 
nisi bil vesel in d a si n a v d u š e n za T u r g e n j e v a . T o mi j e o s ta lo v s p o m i n u 
n a j b r ž z a t e g a d e l j , ker j a z n i sem t a k o h u d o n a v d u š e n za T u r g e n j e v a in ker 
s em ,Nine' vesel z a r a d i n jene žalost i . Meni j e T u r g e n j e v p r e s l a d a k . E d i n o delo 
n jegovo , ki g a o b č u d u j e m , so .Lovčevi z a p i s k i ' . . . « 
Žal ne vemo, za katero delo Turgenjeva je šlo, ki je navdušilo Izi-
dorja Cankarja. Ce bi vedeli, bi mogli natančneje razmisliti in si jasneje 
razložiti, zakaj ni bilo všeč Ivanu Cankarju, ki je v eseju o Aškercu 
še dajal romana »Očetje in sinovi« in »Dim« za vzgled dveh del kritič-
nega realizma. Iz naslednjega pa je videti vsaj to, da mu Turgenjev 
ni več všeč, ker sta mu Dostojevski in Tolstoj veliko več. Omembe in 
pozornosti pa je vredno, da spet omenja Gogolja, do katerega se nje-
govo razmerje ni spremenilo. V pismu namreč takole nadaljuje: 
» K a j še z m i r o m nisi bra l D o s t o j e v s k e g a ? N a m r e č n j e g o v a ve l ika d e l a : 
,Idiot ' , , B r a t j e K a r a m a z o v i ' , .Obsedenc i ' i td.? — Ber i to in T u r g e n j e v bo izgini l 
k a k o r pr i j e tne s an je . In k a k o si mogel n a p i s a t i , d a g a s p o š t u j e š g l o b l j e od 
T o l s t e g a ? K a j si b ra l ,Vo jno in m i r ' ? T a r o m a n ne m o r e m s tav i t i d r u g a m 
n i k a m o r , k a k o r po leg H o m e r j a in S h a k e s p e a r c j a — k v e č j e m u še po leg .Mrtvih 
d u š ' . . . « 
V naslednjem sicer prizna Izidorju vrednost Turgenjeva kot velikega 
fabulista, toda vprašuje se, kam naj postavi potlej Dostojevskega in 
Tolstoja. Takole piše: 
» Z a k a j to j e : T u r g e n j e v je gen i j a l en p r i p o v e d o v a l e c — k a j p a so d r u g i ? 
K a k o i m e n u j e š Ti t i s te l jud i , ki s to je k a k o r gore v č loveški zgodov in i , d a se 
Ti blešči pred n j ih p o g l e d o m ? I l e b r e j e i so j ih imenova l i p r e r o k e in to j e j a k o 
l e p a b e s e d a ; tudi b e s e d a evange l i s t i j e l e p a ; o b e d v e p a s t a p r a v i č n i . « 
Sledi precej ostra primerjava iz takratnih naših umetniških in filo-
zofskih razmer. Mladi Cankar se je kmalu razšel z Aškercem in ga začel 
odklanjati, kar je splošno znana stvar, vendar se rado spregleduje, da 
ni nikoli odklanjal aili celo zanikal Aškerca-pesnika »Balad in romanc«. 
Zato tudi nii preklical nikoli hvale, ki mu jo je dal v svojem eseju leta 
18%, čeprav je dela zadnjega Aškerčevega obdobja odklanjal. Tako 
v predavanju o slovenski literaturi leta 1911 kakor v predavanju »Anion 
Aškerc in njegova doba« leta 1912 mu je dal vse priznanje, ki mu v raz-
voju slovenske književnosti gre. 
V zgoraj omenjenem pismu p a pravi , ko govori o prerokih, med 
katere očitno šteje Gogolja, Dostojevskega, Tolstoja, Homerja in Shakes-
peara : 
» T e h l j u d i ne m o r e š i m e n o v a t i poe te , f i l o z o f e , u m e t n i k e i td . — v s e to j e 
že b a n a l n o , o d k a r j e p o e t A š k e r c , f i l o z o f M a h n i č in u m e t n i k Z a j e . « 
Zadnjemu ni mogel odpustiti Prešernovega spomenika. Prav zaradi 
teh treh ne more Dostojevskega, Tolstoja in Shakespeara imenovati le 
pesnike in umetnike, ker so zanj veliko več; v Turgenjevu sicer vidi 
»genialnega pripovednika«, a nič več, medtem ko so mu Gogol j, Tolstoj 
in Dostojevski več kakor le umetniki, ker so hkrati preroki in evange-
listi. Zadnji s tavek pa ponovno izpričuje, kako visoko je cenil Gogolja, 
s a j pravi , da bi mogel »Vojno in mir« postaviti »kvečjemu še poleg 
,Mrtvih duš '« . 
Iz java , d a mu je Turgenjev pres ladak, j e vsa j za leto, ko je izdal 
povest »Nino«, protislovna. S svojo oznako Turgenjeva prav gotovo 
misli na njegov lirizem, v katerem je v podtonu tu in tam tudi nekaj 
ganljivosti in sentimentalnosti, to se pravi prečustvenosti. Toda ali ni 
tega precej tudi v nekaterih Cankar jev ih delih, kakor so npr. »Križ 
na gorii«, »Milan in Milena« in tudi v »Nini«? Subjektivnega lirizina 
v povestih v prvi osebi je celo pri Cankar ju več kakor pri Turgenjevu, 
ki nikoli ni zašel v takšno prečustvenost, kakor jo razodevajo nekatere 
mladostne povesti Dostojevskega (»Bedni l judje«, »Bele noči«, »Mladi 
junak« itd.). Res je, da takšne sentimentnosti — če hočemo čustvenost teh 
in takšnih povesti nekoliko omiliti, v delili Dostojevskega, na katere se 
sklicuje Cankar , ni več. Tudi v Cankar jevem »Martinu Kačur ju« je ni. 
Če primerjamo »Gospo Judit« s »Hišo Marije Pomočnice«, nam ni potre-
ben poseben napor, da občutimo med nj ima tudi v tem smislu precejšen 
razloček; čeprav j e v »Hiši Marije Pomočnice« prav tako veliko lirizma 
in čustvenosti, je vendarle vsa knj iga prežeta hkrati z globoko, tragično 
brezizhodnostjo. J av l j a se v tem pomembnem Cankar jevem delu kot 
strahotna usodnost iz grške tragedije, ki je človek ne more premagati 
niiti j i ne more uiti. C a n k a r se je zavedal mehkobe svojega značaja , ki 
j e živela v njem ves čas in to sporedno z njegovimi satiričnimi, ironič-
nimi spisi in ostrimi polemikami, kakor z deli, v katerih kl jub vsemu 
liričnemu in simboličnemu prevladuje realistična stran (klasičen primer 
Cankar jevega pripovedniškega realizma je »Martin Kaičur«), O tem 
priča odstavek v istem pismu, ko sporoča Izidorju C a n k a r j u : 
6 — Slavistična revija 13 
»Že p r i h o d n j i m e s e c (to sem T i m e n d a že p i s a l ? ) iz ide nova m o j a k n j i g a : 
. K r p a n o v a kobi la ' . Več j ide l so s a m i spis i , ki so bi l i že nat i sn jeni , le p a r j e 
novih. A m p a k i zbra l s em s a m o sa t i r i čne in i ronične s t v a r i ; in ed ino v to l ažbo 
m e h k i m l j u d e m s e m pr ida l še t ro je novel .« 
Knjiga, ki nosi groteskni naslov, res ni vsebinsko in stilsko enotna, 
česar se je Cankar po gornjem zavedal, vendar je to storil nalašč, morda 
pa tudi zato. da bi rokopis laže vnovčil in dosegel pri občinstvu večji 
uspeh. Res se novele »Na otoku«, »Nespodobna ljubezen« in »Spomladi« 
nič ka j ne skladajo s polemično »študijo o gledališču« in pamfletom 
Go vek ar in Govekarji«, dveh spisov, ki skupaj z »Dvojno resnico«, 
»Prešernom« in »Anastasiusom von Schiwitzom« zajemajo prvo tretjino 
knjige. Tudi IV. del knjige z edino povestjo »Poslednji dnevi Štefana 
Poljanca« je po značaju in stilsko povsem nekaj drugega kakor poglavje 
s petimi omenjenimi s atiri čno- p am f 1 etskim i spisi pod skupnim naslo-
vom »Krpanova kobila«, ki je dal knjigi tudi ime. 
III 
Cankar si je kmalu v začetku svoje literarne poti ustvaril nazor, o ka-
terem govori večkrat posredno in neposredno v različnih svojih spisih 
pa tudi v svojih pismih. Iz zgornjega se da dovolj jasno slutiti, da je 
tudi sam hotel biti pisatelj — glasnik. 
Ko je poslal v začetku lota 1897 Franu Govekarju, ki je bil urednik 
listka pri Slov. narodu, nekaj črtic iz cikla »Vinjete«, si jih Govekar ni 
upal objaviti, marveč jih je odstopil uredniku Ljubljanskega Zvona 
prof. Bežku. V pismu, v katerem to sporoča Govekar konec februarja 
ali v začetku marca 1897 Cankarju, pravi med drugim: 
» . . . .Vinjete ' so č i s to à la D o s t o j e v s k i j in à la — d e k a d e n c a : za to b o d o 
v nas n e k a j novega . « 7 
Zgornje priča, da sta morala oba že dobro poznati Dostojevskega, 
ki je takrat zelo prodiral v zahodno evropsko literaturo, sicer bi Govekar 
ne mogel dati takšne oznake za nekatere Cankarjeve »Vinjete«. Pozor-
nost zbuja to, da omenja Dostojevskega skupaj z novo strujo — z deka-
denco. Tako je Covekar takoj opazil, da se Cankar odmika od tistega 
naturalizma, ki ga je Govekar uvajal in ki se je zaradi tegp imel za 
7 Ibd . I. del str . 187. 
vodjo nove struje in celo za revolucionarja, kakor sam piše Cankar ju 
v istem pismu: 
»To p a veš, d a s e m bil in sem vedno z d u š o in s telesom n a p r e d n j a k in 
revo luc ionarec v naš i l i teratur i , s k a t e r i m si T i p o v s e m is t ih mis l i j , v s a j v bi-
s tvu . T o p a j e g l avno . « 
Ko so izšle »Vinjete«, je Cankar z epilogom, v katerem se je odpo-
vedal takšnemu naturalizmu, kakor ga je oznanjal Govekar, tega zelo 
zadel. Še posebej z odstavkom: »Moje oči niso mrtev apara t ; moje oči 
so pokoren organ moje duše, — moje duše in njene lepote, njenega so-
čutja, njene ljubezni in njenega sovraštva. Takrat je napisal Govekar 
žolčno pismo (konec avgusta 1900) Vlad. Levcu, v katerem je nagrmadil 
raznih očitkov zoper Cankar jevo delo, njega samega pa označil za pato-
loškega in nemoralnega. Okolje, iz katerega jemlje C a n k a r snov svojim 
novelam, so p o Govekar jevem mnenju »ciparna, nočne kavarne in bez-
nice«. Očita mu, da so njegove »podobe, tropi, izražanja, s l o g . . . kopi-
rani« po francoskih in nemških dekadentih. Med očitki nava ja tudi 
Dostojevskega: 
»Včasih je posnemal Dostojevskega in ga včasih še posnema . . .«7a 
Govekar, ki je spada l na Duna ju nekaj časa v Cankar jevo družbo, 
izpričuje s tem ponovno, da sta oba morala brati Dostojevskega in se 
navduševati zanj, čeprav ni imelo to nobenih pozitivnih posledic za 
Govekar ja , pač p a za Cankar j a , kar danes dobro vemo. 
Poleg Gogol ja je naredil na C a n k a r j a največji vtis Dostojevski. 
V razgovoru z Izidorjem Cankar jem leta 1911 pravi : 
»Dostojevski me je naravnost omamil do pijanosti.« 
Nedvomno sta Gogol j in Dostojevski s svojim delom spodbuja la 
mladega C a n k a r j a k podrobni psihološki analizi, še posebej, kadar je 
pisa l v prvi osebi, kadar je predstavl jal svojega junaka v prvi osebi 
v samoizpovedii, oziroma s tako imenovanim notranjim monologom, ki 
ni i zna jdba šele našega časa. Klasičen primer takšnega »notranjega« 
monologa je povest Dostojevskega »Krotka«, v kateri so že nekatere 
poteze ekspresionizma pa tudi camusovskega ali sartrovskega eksisten-
cializma. Camus in Sartre sta se oba učila pri Dostojevskem. 
I b d . I. del, str . 101. 
Cankar in Izidor sta morala izmenjati več misli o ruski književ-
nosti, kakor jih poznamo iz doslej objavljene korespondence, kajti v 
pismu z dne 26. aktobra 1906 piše Ivan Cankar Izidorju Cankarju: 
» O r u s k i h poetih se ne b o v a več meni la . V p i s m u ti ne m o r e m razloži t i , 
k a j j e D o s t o j e v s k i , k a j T o l s t o j — raz lož i l si boš s a m , nekol iko pozne je . « 
Očitno Izidor Cankar ni bil tako navdušen za ruske pisatelje kakor 
Cankar — z izjemo Turgenjeva —, kakor smo slišali. Značilno pa je, 
da jih je Cankar pravilneje vrednotil, ko je postavljal Gogolja, Tolstoja 
in Dostojevskega pred Turgenjeva, čeprav je priznal, da ceni njegove 
»Lovčeve zapiske«. 
Da je vplival Cankar s svojimi nazori o ruskih pisateljih (Gogolj. 
Dostojevski, Turgenjev, Tolstoj) z omenjenimi pismi na bratranca Izi-
dorja Cankarja, priča Izidorjeva kritika romana »Ponižani in razža-
ljeni«, ki jo je objavil naslednje leto v Domu in svetu (1907).8 V Do&to-
jevskem vidi »v prvi vrsti realista«, hkrati pa opozarja, da je med 
takratno moderno literaturo in Dostojevskim takšna razlika »kakor 
neprekoračljiivi prepad med nebom in zemljo«. 
» N j e m u ni d e j a n j e ne b r u t a l n o ne v s a k d a n j e , in k a d a r hoče vp l iva t i , tudi 
res v p l i v a z n j im. Zato r a z o r j e b r a l c u d u š o k a k o r k r e p a k o r a č z ostrini p lu-
gom. N e s r a m u j e s e s t r a g i k o s v o j e g a d e j a n j a , č e s a r ne s m e d a n e s stori t i niti 
s r e d n j e t a lent i ran l i terat , in če bi imele g o s p o d i č n e j o k a t i pri p r i z o r u n a d o m u 
B u b n o v e a l i p a pr i oni sceni z m e d a l j o n o m ali ob vrni tv i N a t a š e , bi bil v e n d a r 
vse to n a p i s a l . « 
Tudi Cankar se ni sramoval prečustvenosti, ki je v nekaterih nje-
govih delih močno izražena (»Na klancu«, »Milan in Milena« itd.). Če-
prav prizna Izidor Cankar, da roman »Ponižani in razžaljeni« ni naj-
boljše delo Dostojevskega, vidi v njem vendarle »veliko pričo njegove 
umetniške moči«. 
Ivan Cankar je v svojem že navedenem pismu 13. avgusta 1906 
opozoril Izidorja na »Idiot a«, » Brate Karamazove« in »Bese«, prav tako 
pa ga je v istem piismu skupaj z Gogoljem, Tolstojem, Homerjem in 
Shakespearom označil za — preroke. Nedvomno je tudi po tem Cankar-
jevem opozorilu napisal Izidor v svoji kritiki naslednji stavek: 
8 I z i d o r C a n k a r : L e p o s l o v j e , ese j i , k r i t ika , S l o v e n s k a m a t i c a , L j u b l j a n a 
1968, str . 272. 
» L j u b e č e o d p u š č a n j e p a ni o d p u š č a j o č a l jubezen — to j e t endenca r o m a n a . 
D o s t o j e v s k i modro , s k o r a j o t ro ško v e r u j e v dobroto in l jubezen s t isto močno 
vero, ki m o r a p r e m a k n i t i hr ibe, v e r u j e t a k o zelo, d a z m a g a j o v n j e g o v e m 
r o m a n u pon ižan i in r a z ž a l j e n i s s v o j o l j u b e z n i j o ponosne in za t i r a joče . « 
Ali ne velja posredno to tudi za marsikatero Cankarjevo delo? 
In dalje: 
» K d o r t e g a ne r azume , ne r a z u m e D o s t o j e v s k e g a in ne z n a ceniti nobenega 
velikih prerokov umetnosti.« (Podčr ta l K . B.) 
Te »velike preroke umetnosti« je Izidor Cankar prevzel iz omenje-
nega Cankarjevega pisma. Pod vplivom Cankarjevega opozorila in 
lastnega branja Dostojevskega izraža Izidor Cankar na koncu svoje 
kritike željo, da bi Leposlovna knjižica 
» k m a l u o b j a v i l a tudi Zločin in kazen , in če le mogoče , tudi B r a t e K a r a -
mazove , ker se j e tu dvigni l D o s t o j e v s k i do v r h u n c a « . 
Kakor Dostojevski je tudi Cankar marsikje v svojih delili pronikav 
razčlenjevalec človeških značajev. Morda je roman »Hiša Marije Po-
močnice« najbližji načinu pisanja mladega Dostojevskega, kakor ga 
poznamo po »Bednih ljudeh«, »Netočki Nezvanovi« ali pa po njegovi 
mojstrovini »Zapiski iz mrtvega doma«. Tudi Cankarjev roman »Hiša 
Marije Pomočnice« so »zapiski« iz doma umirajočih deklet, čeprav 
pisani v tretji osebi, kakor so »Zapiski iz mrtvega doma« »poročilo 
v prvi osebi« o življenju katoržnikov. Cankarjev roman je kljub epič-
nosti liričnejši, medtem ko je roman Dostojevskega epičen kljub ne-
katerim liričnim odstavkom. 
In še nekaj druži Cankarja z Dostojevskiin in z nekaterimi ruskimi 
kritičnimi realisti in simbolisti: bogoiskateljstvo. Cankarjeva legenda 
»Kristusova procesija«, ki je v spremenjenem naslovu »Za križem« dala 
naslov tudi knjigi novel in črtic, sodi v njegovem delu na podobno mesto, 
kakor jo ima pri Dostojevskem legenda o velikem inkvizitorju v »Bratih 
Karamazovih«. Razloček je le v tem, da ima pri Dostojevskem legenda 
ateistično etično-kritično tendenco, pri Cankarju pa socialno-revolucio-
narno. Cankarjev nazareški tesar v legendi »Kristusova procesija« je 
dobrih deset let prej (1907—1918) predhodnik Kristusa z rdečo zastavo 
v pesnitvi o oktobrski revoluciji »Dvanajs t« simbolista Aleksandra 
Bloka. 
O kakšnem neposrednem vplivu Dostojevskega na Cankar ja ni mo-
goče govoriti. Bil mu je le spodbuda in vzor na njegovi lastni poti, 
vendar z drugačne strani kakor Gogolj. Pri Dostojevskem ga je moral 
mikati njegov nadrobni psihologizem, njegov realizem notranjega vida, 
pri Gogolj u pa sta privlačevala satira in grotesknost. Morda je »Poli-
karp« najbolj pisan v duhu in načinu psihološke analize Dostojevskega, 
toda je kl jub temu izvirno cankarski in ves Cankarjev. 
K o se je Cankar v juli ju 1901 seznanil na Dunaju s hrvaškim lilera-
tom Andrijem Milčinovicem, sta se morala pogovarjati tudi o ruskih 
pisateljih, ker piše Cankar 10. jul i ja 1901 Zofki K ved rovi: 
» P r e d n e k a t e r i m č a s o m j e bil Mi lč inovič t u k a j , ko se j e v r a č a l iz P r a g e . 
Meni j e j a k o s i m p a t i č e n , s a m o o nekater ih s t v a r e h se m i j e zdelo, d a i m a 
č u d n e p o j m e . T a k o sodi o T o l s t e m n e k a k o p o d o b n o kot j a z o n a š e m K o d r u . « 
Ker tega Cankar , ki se je navduševal tudi za Tolstoja, ni mogel 
razumeti, ošvrkne v pismu ne le Milčinoviča, marveč še druge iz hrvaške 
moderne: 
» P o z n e j e s em o s tvar i p r e m i š l j e v a l ter s em s p o z n a l , d a t ake s o d b e h r v a t s k i h 
.modern ih ' niso nič č u d n e g a . . . T o j e b i l a s l a b a s t ran vt i sa , ki ga je n a p r a v i l 
n a m e ta posebn i č lovek . . . « 
S poznavanjem in priznavanjem pomembnosti Tolstojevega dela je 
tu Cankar celo meril vtis, ki ga je nanj napravil Milčinovič, ki si kl jub 
siceršnjim nekaterim Cankarjevim s impati jam ni ustvaril v hrvaški 
Moderni nobenega posebnega imena. 
Cankar je večkrat poudarjal , da je idejni, tendenčni pisatelj, ki mu 
ne gre nikoli zgolj za obliko, marveč prav tako in predvsem za idejo 
in vsebino, ki pa si sami določata obliko in stil, vendar ju mora pisatelj 
seveda ustvariti na isti ravni. Ko sta si izmenjavala z Zofko Kvedrovo 
nekaj misli o dekadenci in literaturi sploh, ji je pisal v pismu 8. maja 
1900 leta o svojih literarnih nazorih: 
« 
» D a V a m p o v e m n a k r a t k o : m o g o č a in smiselna se mi zdi s a m o al i t i s ta 
iendenciozna u m e t n o s t G o g o l a , T o l s t e g a i.t.d., ki hoče u v e l j a v i t i soe i j a lne , po-
l i t ične ali f i l o z o f s k e ide je s s i lnimi s reds tv i lepote, — ali p a umetnos t s tar ih 
G r k o v , S h a k e s p e a r e j a , G o e t h e j a i.t.d., ki i m a s a m o estet ične in et ične smotre . 
U m e t n o s t neka ter ih d e k a d e n t o v p a je mučenje samega sebe in pri nekater ih nič 
d r u z e g a kot i g r a n j e z i z r a z i . . . « (Podčr ta l K . B.) 
Mislim, da je ta iz java izredno značilna za vsega C a n k a r j a in ne le 
za mladega, ki se j e prav gotovo navduševal za Gogolja, Tolstoja in 
Dostojevskega zlasti zaradi tega, kor je našel v njihovem delu pobudo 
in hkrati potrdilo za t i sit o poslanstvo svojega literarno-umetniškega dela, 
ki ga je sam v sebi začutil zelo zgodaj in mu ostal zvest ves čas. Deka-
denca s svojim larpurlartizniom mu prav tako ni mogla dati nič traj-
nega. Zato se je odtrgal od nje, kakor se je odrekel z govokarskim 
mehaničnim pozitivizmom prežetemu naturalizmu. Razumlj ivo je in tudi 
logično, da se je navduševal za Gogolja, Tolstoja in Dostojevskega ter 
manj za Turgenjeva, sa j prvi trije zares bolj izpolnjujejo tisto poslan-
stvo književnosti, o katerem govori Cankar Zofki Kvedrovii, poslanstvo, 
ki ga je določil tudi svojemu pisateljskemu delu. Nič presenetljivega ni 
da v istem pismu, ko odklanja dekadenco, v kateri vidi predvsem 
»mestni prall in mestno perverznost«, v njenih zastopnikih pa egoiste, 
ki nimajo drugega dela, kakor da brskajo le po sebi, izpove v enem 
samem stavku bistvo svojega literarnega ustvar janja , ko pravi : 
» Š e n e k a j , — in to j e g l a v n i vzrok , d a so m i izrastki t a k o z v a n e d e k a d e n c e 
pos ta l i zoperni . Pr i n a s t a m doli j e p o t r e b a r e f o r m a c i j e in revo luc i j e v pol i t ič-
nem, s o c i j a l n e m , v v s e m j a v n e m ž iv l j en ju , in te j r e f o r m a c i j i m o r a de la t i lite-
r a t u r a pot . Vse j e v b l a tu pri n a s d o m a . « 
Ostre, a ne krivične in resnico govoreče besede. 
Tudi Aškerc se je navduševal za rusko književnost, za ruski jezik, 
ki m u je napisal celo pesem hvalnico, navduševal se za vse rusko v 
smislu starega konservativnega s lavjanofi lstva, ki ga moramo strogo 
ločiti od revolucionarnega vseslovanstva Mihaela Bakunina in njegovega 
manifesta slovanskimi narodom leta 1848. Cankar je mlad dojel bistvo 
del Gogolja, Tolstoja in Dostojevskega in v tem bistvu kritični odnos 
do življenja in družbe, predvsem pa zakoreninjenost v domači zemlji, 
v domačem svetu. Zato ironizira v omenjenem pismu Aškerca, kakor 
sicer visoko ceni njegove balade. Odreka mu celo, da bi v svojem zad-
njem obdobju bil še slovenski poet, ko pravi : 
» G r e i ska t s u j e t e in l judi za s v o j a de la na — R u s k o ! B o g a mi, p r i j e l bi ga 
za ušesa . T a k i l j u d j e n i m a j o d o m a : p i š e jo s a m o zato , d a p i še jo , a to ni nič.« 
V svoji jubilejni knjiigii »Krpanova kobila« je v uvodu napisal med 
drugim: 
» N e v a ren i l i tera ture , v areni ž i v l j e n j a s e m . s t a l ! N j e m u , v e s o l j n e m u , vse-
o b s e ž n e m u v s e m n a p o v e d a l b o j . . . Videl s em kr iv ico in sem z ve l iko ges to 
p ro te s t i r a l prot i k r iv i c i ; videl sem smešnos t in sem p o k a z a l n a n j o z g l a s n i m 
smehom, d a bi j o l j u d j e s p o z n a l i . . . Z m e r o m s e m bil p r e p r i č a n , d a je umet-
n i k a edini p o k l i c k r i t i k a in boj . . . že v na j t i š j i , n a j s l a j š i l i rski pe smi s l i š im 
o b t o ž b o ; i zv i l a se j e b i l a iz ž i v l j e n j a k a k o r v z d i h . . . E d i n o , k a r sem p o d e d o v a l 
iz t ist ih lepih ča sov , j e p r e p r i č a n j e , d a umetn ik , ki se p r i l a g o d i , ni več u m e t n i k . « 
Tako ni govoril pri nas o poslanstvu umetnosti nihče pred njim in 
tudi nihče ga ni v tolikšni meri v svojem umetniškem delu tako vse-
stransko uvel javl jal kakor Cankar . D a si je že zgodaj utrdil svoj nazor 
o takšnem poslanstvu umetnosti, je iskajoč našel pobudo in zgled za to 
tudi v treh klasikih ruskega kritičnega realizma v Gogolju, Tolstoju in 
Dostojevskeni, ki so njegovemu človeškemu in pisatel jskemu značaju 
v ruski književnosti najlxilj ustrezali. Tudi zato so mu bili tako dragi, 
ker niso le v ožjem smislu umetniki, marveč so hkrati etični in socialno 
moralni pisatel j i — kritiki in tako tudi glasniki svojega naroda in člo-
veštva, kakor j e z vsem svojim delom hotel biti in tudi je Ivan Cankar . 
Ko je v začetku marca leta 1900 bral Tolstojevo »Vstajenje«, ki je 
razburjalo domači in tuji literarni svet, prav tako p a domačo carsko 
in cerkveno oblast, sa j na jpre j sploh ni smelo iziti doma, je pisal 9. marca 
bratu Kar lu : 
» T e dni s em čital T o l s t e g a .Vs ta jen je ' . T o p r e k r a s n o delo — kuj t a k e g a še 
nisem imel nikol i v roki .« 
D a je moral dobro poznati in tudi razumeti klasike ruskega kritič-
nega realizma, pr iča na j s tare j ša njegova iz java o tej etru j i ruske knji-
ževnosti. Napi sa l jo je v pismu Franu Govekar ju 15. juni ja 1896: 
»In tudi s icer so si p i s a te l j i j e d n e g a n a r o d a in j edne s t r u j e zelo m e d sebo j 
j e d n a k i . R u s i n.pr. so vsi k a k o r s inovi G o g o l j e v i . « 
Cankar j eva trditev se v bistvu popolnoma sklada z znano izjavo 
Dostojevskega: »Vsi smo zrastli iz Gogoljevega ,Plašča' . . . « 
Zanimanje za rusko književnost je v devetdesetih letih zelo narastlo 
kakor drugod po Evropi tudi pri nas.9 Med značilnimi plodovi tega zani-
manja in navdušenja so biLi tudi prevodi iz ruske lirike, kii so izšli 
leta 1901 pod naslovom »Ruska antologija« v izboru in uredništvu 
Ivana Vesela in Antona Aškerca. 
Med prevajalci sta tudi Ivan Prijatelj 'n Dragotin Kette, Cankarjev 
drug v slovenski moderni. Cankar ga je tako visoko cenil, da je rekel 
ob njegovi Tani smrti, da bi bilo boljše, če bi umrl on in ne Kette. 
Gotovo sta z njim izmenjala marsikatero misel tudi o ruski književnosti. 
Dr. Ivan Prijatelj, glavni esejistični in literarnozgodovinski posrednik 
ruskega kritičnega realizma pri nas, poroča v svojem eseju: »Domovina, 
glej umetnik«: 
» K o t š tudentek l j u b l j a n s k e g i m n a z i j e sem se p r v i č sešel z n j im ( C a n k a r -
jem) s p o m l a d i le ta 1 8 9 8 . . . T a k o j j e zagovor i l z m e n o j o G o g o l j u , o n j e g o v i h 
sme joč ih se k r a g u l j č k i h in ž v i ž g a j o č e m biču , p o t e m o D o s t o j e v s k e m , o nje-
govih d r o b n i h kr tov ih očeh in n j e g o v e m p o d z e m e l j s k e m k r a l j e s t v u kompl i c i -
ranih h o d n i k o v in čudovi t ih s t avb . « 
In ne brez vzroka in upravičenosti dostavlja Prijatelj: 
» K o l i k o k r a t s em m o r a l p o z n e j e misliti n a to, k a k o je C a n k a r n j u n b r a t : 
d a j e b r a t onega G o g o l j a , ki z b i j a n e s m r t n e ša le iz I v a n a I v a n o v i č a in I v a n a 
N i k i t o f o v i č a , z biči in k r a g u l j č k i r a v n a na ples p red s l a v n i m obč ins tvom.« 
Navdušenje za rusko književnost je bilo takrat tolikšno, da so si 
mladi literati radi dajali celo ruske psevdonime. Pri Murnu se je njegov 
psevdonim Aleksandrov obdržal za zmeraj v naši literarni zgodovini. 
Mladi Ivan Cankar je nekajkrat porabil psevdonim Ivan Saveljev, ki 
ga je povzel po imenu kaznjenca Saveljeva iz »Zapiskov iz mrtvega 
• Pr im. D . M. M u r k o : P r v i početki r u s k e g a r o m a n a , L Z 1897, str . 151. T a m 
p i še : » O d k a r j e p r i š l a r u s k a l i t e ra tura p o N e m c i h in še z v e č j i m u s p e h o m p o 
F r a n c o z i h do v e l i k e g a u g l e d a in t a k o rekoč v m o d o , o b č u d u j e m o p a č vsi g l o b o k o 
in izvirno v seb ino r u s k e be le tr i s t ike , ki se lo teva n u j g a n l j i v e j š i h p r o b l e m o v 
č l o v e š t v a in n a m jih p r e d o č u j e t ako i skreno in ist inito.« D r . I. P r i j a t e l j j e 
o b j a v i l v L Z 1900 obsežno r a z p r a v o » T o l s t o j in n j e g o v r o m a n .Vsta jen je ' , v 
i s tem le tn iku L Z p a i m a še e se j » R u s k i r o m a n in m o d e r n a f r a n c o s k a kn j i žev-
nost« . 
doma« F . M. Dostojevskega.1 0 Zanimivo je, da srečamo ime Sirotkin. 
ki ga je dal Cankar kovaču Šimnu — realističnejši varianti hlapca 
Jerneja, v povestii »Zgodba o Šimnu Sirotniku« tudi v istem romanu 
Dostojevskega. Tako je ime mlademu nesrečnemu kaznjencu, ki je pri-
šel prav tako navzkriž s pravico. 
Nobenega dvoma ni, da je Cankar poznal in prebiral Veselovo »Rusko 
antologijo«. Ce ne drugje, se je vsaj v njej seznanil s Puškinom, Lermon-
tovom, Tjutčevom in drugimi, dasi jili v njegovih pismih ne najdemo. 
Da p a je moral vsaj nekatere poznati že pred izidom Veselove antologije, 
priča Cankar jevo pismo, ki ga je pisal Govekarju 25. I. 1897 z Dunaja . 
Y njem omenja popularnega pesnika ruskega kmeta in vasi Alekseja 
Vasiljeviča Koljcova (1808—1842), ki je po nekaterih pesmih predhodnik. 
Sergeja jesnina. Cankar polemizira v pismu z Govekarjevim člankom 
v »Edinosti« in pravi : 
» Š e n e k a j r a v n o o T v o j e m č l a n k u v » E d i n o s t i « ! S a v e l j e v in R a d i č in Niko-
l a j ev niso » m o d e r n i « . » H e l e n a « j e b i l a m o r d a o r ig ina lna , ali m o d e r n a ni bi la . 
N i k o l a j e v piše , k a k o r r ec imo K o l j c ô v , s l a v n i ruski l ir ik, ki j e umr l p red ca . 
pe tdese t imi leti.« 
Nikolajev je bil psevdonim mladega O. Zupančiča, kakor je bil Sa-
veljev Cankar jev psevdonim, Mihajlov pa Kettejev. V pismu primerja 
nekatere Župančičeve pesmi s pesmimi Koljcova. 
D a pa je poznal mladi Cankar marsikaj tudi iz splošne ruske zgodo-
vine, pričajo še naslednji primeri iz njegovih pisem. Y pismu Govekarju 
24. avgusta 1899 se jezi na uredništvo Slov. naroda, ker je objavilo članek 
o znanem reakcionarju Pobedonoscevu : 
»Is to n a j stori (da se n a m r e č na j obes i ! O p o m b a K . B.) oni č lovek, ki j e 
p i s a l o P o b e d o n o s c e v u , — tem r e a k c i o n a r j u , ki j e j ed in i kr iv , da leži na R u -
s k e m v s a k u l t u r a n a tleh in d a se j e pos tav i l k i t a j s k i zid m e d n a r o d o m in 
» i n t e l i g e n c o « ! . . . « 
Opomba opozarja tudi na politično naprednost mladega Cankar ja , 
ki se je že nagibal takrat na levo. V pismu Etbinu Kristanu 18. aprila 
1899, ki ga je povabil k sodelovanju pri tržaškem »Rdečem praporu«, • 
10 F . D o b r o v o l j c : L i t e r a r n i p s e v d o n i m i I v a n a C a n k a r j u , zbornik P o d o b a 
I v a n a C a n k a r j a , L j u b l j a n a 1945, str . 81. 
omenja v zvezi z Mickieviczeviini proslavami v Varšavi in svojo pesmijo 
»Svečanost v Varšavi« car ja Nikolaja II : 
»Meni se j e zdelo, d a j e bi lo ob znani svečanos t i v V a r š a v i več revo luc ionar-
n e g a d u h a v t i s tem n e v a r n e m m o l č a n j u , ki p o m e n i m n o g o več kot v s a k a g l a s n a 
d e m o n s t r a c i j a . C a r n a j bi bi bi l p r e p o v e d a l — misl i t i .« 
V pismu bratu Karlu 11. dec. 1907, ko 11111 namiguje, kako mora 
piisati, da ga bodo ljudje kljub cenzuri razumeli in da ga cenzura ne bo 
plenila in globila (vsaj tako ga je po mojem potrebno razumeti), pravi : 
» K a j pa p o č n e š z l i s tom? J a z sem bra l nekoč r u s k o sodbo iz N i k o l a j a I. 
č a s o v (car. ki j e v l ada l (1796—1855) v P u š k i n o v e m č a s u in bil celo n j e g o v cen-
zor, zatr l j e upor d e k a b r i s t o v itd. O p o m b a К. В.), d a je n a v a d n o le nerodnost 
p i s a l c a Itr iva, če se v j a m e v pas t . K a j T v o j i bra lc i ne r a z u m e j o n a m i g o v a n j a ? 
— K d o p a p l a č a te k a z n i ? « 
Še bolj zanimiv pa je podatek iz pisma 27. dec. 1906, ki ga je pisal 
takratnemu uredniku Ljublj . zvona dr. Fr. Zbašnikti. V njem mu ob-
ljublja esej o knjigi »Rusko slovstvo«, ki je izšla I. 1905. Napisal jo je 
znani anarhist knez Peter Kropotkin: 
»Te dni v a m p o š l j e m k r a t e k e s s a y o K r o p o t k i n o v i n a j n o v e j š i k n j i g i . . . « 
Žal eseja ni napisal. K l jub temu pa nas zapisek opozarja, da je moral 
mladi Cankar brati tudi nekatere spise ruskih anarhistov, vsa j Kropot-
kinove če ne tudi Bakuninove. Ščuka v komediji »Za narodov blagor« 
ima nekaj anarhističnih potez v svojem značaju. 
Ko se je mladi pisatel j Cankar osvestil, kakor se pravi danes, se je 
tudi zavedal, da mora njegovo delo rasti iz domačih tal, iz domačega 
sveta in življenja, vendar z razgledom po vsem svetu. Zato je »lop,il 
v areno življenja, kjer se je bil za svoje ideje in zoper temne strani 
življenja, pisal in ustvarjal svoja dela ne zaradi nekega zgolj literar-
nega oblikovanja, marveč da kaže življenju zrcalo in da pove ljudem 
tisto, kar misli in čuti, ka/r je prav in kar ne. Da se je tega zavedal, pri-
čata že prvi njegovi knjigi »Erotika« in »Vinjete«. Zato je v istem pismu 
Zofki Kvedrovi podčrtal stavek: 
>Človek piše, ker ima ljudem kaj povedati.« (Podčr ta l K . B.) 
Gesla naturalizma in dekadence ga niso zadovoljevala. Iskal je svojo 
osebno pot, skušal si je že zgodaj ustvariti literarni in umetniški nazor, 
ki bi bil teoretično in idejno izhodišče njegovega dela. Zato je veliko 
bral in listal po takratni svetovni književnosti, prebiral razne estete, 
filozofe in moraliste.11 Pri tem Cankarjevem literarnem in nazorskem 
šolanju ima tudi ruska književnost precejšen delež, saj so prav Gogolj, 
lolsitoj in Dostojevski v marsičem tolmačili vlogo književnosti in nje-
nega poslanstva, kakor jo je Cankar zmeraj bolj razumel za sel>e in 
svoje delo in kakor jo je zavestno in podzavestno uveljavljal že v »Ero-
tiki« in »Vinjetah«. Da se je zanimal tudi za ruske literarne nazore in 
teorije o umetnosti zgodaj, priča še pismo, ki ga je pisal bratu Karlu 
iz Pulja 10. avgusta 1898. leta: 
» K a l a n mi j e ob l jub i l T o l s t e g a .Was ist die Kuns t ' . K a d a r pr ide , p o š l j i mi . 
K r i ž e n zav i tek , m a r k a 5 kr .« 
Tolstojev spis o umetnosti je takrat komaj izšel v nemškem pre-
vodu 1^ in že ga je hotel Cankar brati. Nobenega poročila nimamo, 
kakšen vtis je naredil nanj, s katerimi nazori Tolstoja se je strinjal 
in s katerimi ne. Tolstoj se v knjigi zavzema skladno s takratnimi 
svojimi religiozno krivo verskim i in moralnimi nazori za strogo etično 
poslanstvo umetnosti. Dvomim, da bi se bil Cankar strinjal z vsemi 
Tolstojevimi trditvami, ker z njimi preveč podreja umetnost morali, 
religiji in etiki, toda marsikaj mu je moglo ugajati, saj je tudi Cankar-
jevo delo — delo pisatelja — etika in kritika. Zato mu je še posebej 
ugajal tudi Tolstojev roman »Vstanjcnje«. Gotovo ga je bral v nemškem 
prevodu A. Hollmanna in K. Walthera, ki je izšel 1. 1899 v Stuittgartu. 
Da mu je bilo veliko za Tolstojevo knjigo »Ka j je umetnost«, potrjuje 
natančno navodilo, kako mu jo naj brat pošlje. Ne vemo sicer, ali jo je 
dobil, toda domnevati sinemo, da jo je mogel dobiti v roke tudi na 
Dunaju, saj je Tolstojeva knjiga zbujala precejšnjo pozornost takrat 
in še kasneje. Kakor Tolstoj je tudi Cankar iskal višji smoter svoji 
umetnosti, ki mu ni mogla biti zgolj igrača form kakor večini deka-
dentov, kakor smo že slišali iz njegovega pisma. 
11 Pr im. D u š a n P i r j e v e e : I. C a n k a r in s v e t o v n a l i t e ra tura , CZ, L j u b l j a n a 
1964. 
1 , a W a s ist K u n s t . S tud ie . Uber s , von A l e x i s M a r k o w . B e r l i n : S te in i tz 1898. 
P r i m . L . N. To l s to j . B i b l i o g r a p h i e der E r s t a u s g a b e n d e u t s c h s p r a c h i g e r Uber-
se tzungen. D e u t s c h e B ü c h e r e i L e i p z i g 1958, str . 26. P o d a t e k o » V s t a j e n j u « j e 
tud i vzet iz te b i b l i o g r a f i j e n a str . 19. 
IV 
Spričo načelnih iz jav o Gogolju, Tolstoju, Dostojevskem in Turge-
njevu nas preseneča, da ne najdemo v obširni, doslej objavljeni kore-
spondenc! nobene iz jave ne o Čebovu ne o Corkem. T o sicer še me 
pomeni, da jih ni Cankar bral ali da jih sploh ni poznal. Zadnje je 
sploh izključeno, sa j sta bila iako Čehov kakor Goirki takrat od živečih 
ruskih pisateljev že precej znana na zahodu; pri nas ju je predstavil 
dr. Ivan Prijatel j v Ljubljanskem zvonu leta 1901. V svojem prevodu 
je objavil v tem letniku LZ najpre j povest Gorkega »Šestindvajset in 
ena«, nato p a povest Čehova »Dama s psičkom«. Obema prevodoma 
je dodal kratek članek o vsakem. Istega leta je izdal pri Schwentnerju 
izbor povesiti Čehova in njegovo dramo »Utva«, oboje pod naslovom 
»Momenti«. Dr. Ivan Pri jatel j je bil takrat glavni posredovalec ruske 
književnosti pri nas. Leto dni prej je objavil v LZ članek »Tolstoj in 
njegov roman Vstajenje«. Vse to je Cankar gotovo bral. Slišali smo že, 
kako sta se že d i jaka pogovarjala Cankar in Pri jatel j o književnosti 
sploh, zlasti p a o ruski. Zato sta se morala pozneje pogovarjati tudi 
o Gorkeni in Čehovu, čeprav omenja Cankar zadnjega v pismih le 
dvakrat in še takrat le »poslovno«. Prvič piše svojemu založniku 
L. Schwentnerju (9. maja 1901), da bo njegova nova knjiga novel (gre 
za »Knjigo za lahkomiselne ljudi«) po obsegu večja, kakor so »Mo-
menti« A. P. Čehova, drugič pa želi, da bi bila njegova knjiga tiskana 
vsaj na takšnem papir ju, kakor je knjiga Čehova. Gorkega, ki je bil 
takrat celo še bolj popularen na zahodu, sa j je kot bivši bosjaik zbujal 
pravo senzacijo v vsem literarnem svetu, pa Cankar v pismih sploh 
ne omenja, vsa j ne v doslej objavljenih. Zaradi vsega navedenega lahko 
samo ugibamo, kakšen vtis so napravile povesti Čelvova in Gorkega nanj 
Itali janski slavist Bartolomeo Calvi trdi v svoji študiji o »Kralju 
na Betajnovi«, ki jo je priložil svojemu prevodu te drame, da je mogoče 
zaslediti vpliv Gorkega pri Cankar ju , vendar niso Calvijevi argumenti 
nič k a j prepričljivi.1 2 Pravi namreč: 
» D e l o ve l ikega r u s k e g a r o m a n o p i s c a , iz k a t e r e g a n a j d e m o k a k o s led v Can-
k a r j e v e m » K r a l j u na B e t a j n o v i « , so » P o p o t n i k i « . N a j p r e j s r e č a m o tu in tam 
isto ime. M a k s — to j e v obeh p r i m e r i h p r e d s t a v n i k dobrosrčnos t i , u smi l j e -
nosti , k a r že p r e t i r a n e g a č l o v e k o l j u b j a in idea l i zma , v obeh povest ih imeno-
v a n e g a d e l a : »Moj popotn i tovar i š « ter » K o n o v a l o v « . . . « 
18 B a r t o l o m e o C a l v i : U v o d h K r a l j u na B e t a j n o v i , M o d r a p t ica 1929/30. 
str . 44, 67, 88, 113. 
Pripomba je preveč naivna in je t ipična za tako imenovano »vplivo-
logijo«. D a bi ime Maks vzel Cankar iz Gorkega, je izključeno. Pri-
merjati bi se dalo kvečjemu Cankarjeve boheme in potepuhe s pote-
puhi ali bosjaki Gorkega. Oboji namreč radi modrujejo, toda so si 
različni po značaju, kakor sita si Cankar in Gorki različna po pisatelj-
skem značaju in stilu. Gorki je predvsem socialni realist, Cankar pa 
rad simbolizira, subjektivizira in včasih celo alegorizira. Zato rad preha-
ja iz individualizacije tudi v tipizacijo. Tak je potepuh v »Hlapcu Jer-
neju«, katerega podžiga v ječi, da naj gre in sežge Sitarjevo hišo, še 
bolj pa »Potepuh Marko in kralj Matjaž«, ki ga skuša Cankar dvigniti 
v podoben simbol ali l judski mit, kakor sta mu bila Kurent ali lepa 
Vida. Vse to je tipično cankarsko in daleč od Gorkega. Razloček med 
njima spoznamo takoj, če primerjamo Cankar jevo povest » Na klancu« 
z romanom Gorkega »Mati«. V obeh delih gre za podobo proletarskih 
ali ljudskih mater, če se smem tako izraziti. Cankar jeva Francka je 
mati iz proletariziirane maloobrtniškc družine, kakor je bila zares tudi 
Cankar jeva rodna mati, medtem ko je mati Nilovna Gorkega že tipično 
delavska, res čisto prolcifarska mati. Razloček je tudi v značajih. Can-
kar jeva Francka se izčrpava v vsakdanjem boju za kruh svojim otro-
kom, Gorkega Nilovna pa poseže v lx>j delavskega razreda in pomaga 
pni tem sinu. Zato je roman Gorkega delo socialno-političnega in social-
no-psilrološkega realizma, medtem ko je Cankar jeva povest kl jub vsemu 
avtobiografskemu, psihološkemu in realističnemu zaradi čustvenosti, ki 
odseva iz nje, vendarle nekoliko dvignjena nad običajni psihološki in 
socialni realizem, čeprav je tudi ta zastopan v njej, vendar v drugačni 
obliki in stilu kakor pri Gorkem. O kakšnem vplivu ali zgledovanju 
po »Materi« Gorkega pa sploh ni mogoče govorili, s a j je Cankar napisal 
svojo povest nekaj let prej (1902) kakor Gorki roman »Mati« (1906). 
Po vlogi in mestu, ki jo ima drama Gorkega »Sovražniki« v novejši 
ruski dramatiki, bi mogli z njo primerjati Cankar jeve »Hlapce«. Obe 
drami razgal ja la socialne in moralno-politične razmere pri svojem na-
rodu ter bolj ali manj posredno pozivata na boj zoper nje. Razločujeta 
pa se po različni stopnji družbenega razvoja, ki ga prikazujeta, sa j 
smo v drami Gorkega že v okolju tovarnarjev in delavcev, pri Cankarju 
pa šele na vasi. V socialno razrednem smislu je razloček podoben kakor 
pri povesti »Na klancu« in romanu »Mati«, čeprav so »Hlapci« v poli-
tičnem smislu precejšen korak napre j od povesti »Na klancu«. «Zato so 
tudi bližji takšni socialno-revolucionarni književnosti, kakor jo za-
stopa Gorki. Tudi naslova njunih drain sta realisti čno- si mboli č n a, pri 
Gorkem »Sovražniki«, pri Cankarju »Hlapci«, medtem ko je npr. Ger-
hardt Hauptmann imenoval svojo glavno socialno dramo »Tkalci«, ki 
jo je nameraval Cankar prevesti, po stroki in s tem realistično-stvarno 
brez simboličnega poudarka. Ta je pri Cankarju celo močnejši kakor 
pri Gorkem, kjer gre stvarno za razredne sovražnike in je poudarek na 
politično-razrednem, pri Cankarju p a na politično-m oral nein. Edini sim-
bolični naslov v dramatiki Gorkega ima igra »Otroci sonca«. 
Nekoliko sorodno je socialno moralno vzdušje Cankarjeve druge 
drame » Jakob Ruda« z vzdušjem ene izmed zadnjih dram Gorkega » Je-
gor Buličov«, kjer prav tako kakor pri Rudi vse propada. Lahko bi celo 
rekli, da je Buličov primer ruskega Kantorja, ki je po več letili »vlada-
nja« vendarle doživel polom. Ko umira, govori o kraljestvu, ki propada. 
Kar je Maks prerokoval Kantorju, se je zgodilo okrog petnajst let kas-
neje Buličovu Gorkega. Za oba pisatelja so bile glavna pobuda življenje 
in družbene razmere in ne kakšni posebni literarni vplivi, vsaj ne v njuni 
zreli dobi. Oba sta stala sredi arene življenja, kakor je dejal Cankar o 
sebi. To jima je bil glavni vpliv in glavna pobuda za njuno ustvarjanje 
Cehov ni tako bojevit pisatelj kakor sta Cankar in Gorki, V njem ni 
gneva, kakor ga je v Cankarju precej. Cankarjeva satira je tako gnevna, 
da prehaja rada v grotesko, karikaturo in v »Pohujšanju« celo v farso. 
Cankar gre včasih celo dalje, kakor je šel Gogolj v komediji »Zenitev«. 
Razpon Cankarjeve satire je po tej strani širši. Tudi Dostojevski je šel 
npr. v »Dvojniku« in v »Vasi Stepančikovo« za spoznanje dalje od 
Gogolja. Čehov pa ostaja v svojih satirah vendarle predvsem humorist 
in to dobrodušen humorist, kar Cankar ni nikoli, ker je bil velikokrat 
preveč prizadet, da je pisal, kakor je sam rekel, tudi iz jeze, medtem 
ko je pisal Čehov iz svojega smehljanja nad človeškimi slabostmi. V 
njem je nekaj dobrosrčnega in vzvišenega, vendar ne v slabem, marveč 
v dobrem smislu. Ni mu bilo za to, da bi bil protestant in reformator, 
Cankar pa je bil to z dušo in srcem, po vsem človeškem in pisateljskem 
značaju. Protestiral je, reformiral in revolucioniral. Sodi izrazito med 
angažirane, hkrati pa subjektivne pisatelje, ki pišejo velikokrat subjek-
tivno, iz sebe, iz lastnih občutij, doživljajev in doživetij. Zato se tudi 
marsikje ponavljajo v tem smislu, da prikazujejo mnogo med seboj po-
dobnih si značajev. Zaradi tega je v njegovem delu tudi toliko lirike in 
sentimentalnosti. Že v začetku svoje poti je pisal Govékarju (24. avg. 
1899): 
» . . . J a z o p o r e k a m , d a bi p i sa l never je tnos t i . T o d a recimo, d a j ih p i šem. 
R a z l o č e k m e d m o j i m i in T a v č a r j e v i m i never j e tnos tmi p a j e ve l ik : on ni doživel 
n ičesar , o č e m e r je p i sa l , j a z s e m doživel vse, o čemer govor im. « 
Y nekem drugem pismu istemu naslovniku pa se sklicuje v obrambo 
celo na Dostojevskega: 
»Meni so v e č k r a t očital i , d a so si m o j i l j u d j e p o d o b n i in d a so vsi meni 
enak i . Z a k a j p r a v is to bi se d a l o oči tat i tudi M a u p a s s a n t u in D o s t o j e v s k e n i u . 
K d o j e poet , če ne p i še n a r a v n o s t iz s ebe?« 1 3 
Cankar je subjektivističen pisatelj, imenovani ruski pisatelji, zlasti 
Čehov, pa so objektivisti. Najznačilnejša sorodna poteza med Cankarjem 
in imenovanimi ruskimi pisatelji pa je, da radi prikazujejo v svojih 
delili tako imenovanega odvečnega, zavrženega ali družbi odtujenega 
človeka iz različnih družbenih slojev, seveda vsak na svoj način. Prime-
rov je za primerjavo toliko, da bi se mogla napisati o tem vprašanju 
posebna razprava, kar pa presega okvir našega pregleda in razmišlja-
nja. 
Y 
Ruski književnosti je krčil pot v zahodno Evropo že Turgenjev, v 
devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je zlasti z deli Gogolja, 
Turgenjeva, Tolstoja14 in Dostojevskega, ki sta jim kmalu sledila tudi 
Čehov in Gorki, začela aktivno vključevati v svetovno literarno življe-
nje ter se kaj hitro zasidrala v njem. Z branjem in študijem del klasikov 
ruskega kritičnega realizma se ni ukvarjal zgolj mladi Cankar, marveč 
vsak takrat uglednejši evropski pisatelj tistega časa, začenši z Zolajem 
in Flaubertom, ki ga je seznanjal z njo sam Turgenjev. Čeprav se Can-
kar že zaradi svojega lirizma, ki ga je mogoče odkriti v podtonu celo 
v najostrejšili njegovih satirah, v marsičem razločuje od del ruskega 
kritičnega realizma, je mogoče vendarle najti v njem tudi neke sorodne 
poteze, zlasti v psihološki drobnorisbi, prav tako pa v etično-umetniškem, 
ki je nedeljivo od njegovega ustvarjanja. Nič čudnega ni, da je neki 
angleški kritik zapisal leta 1926, ko je izšel Cankarjev »Hlapec Jernej« 
13 P r im. J . V i d m a r : P r e m i š l j e v a n j e o I v a n u C a n k a r j u , S o d o b n o s t 1968, 
str . 12 in da l j e . 
14 P r i m . T. M o t y l e v a : O m i r o v o m značeni i L . N. To l s togo , Sove t sk i p i s a te l ' 
1957. V d r u g e m delu s v o j e k n j i g e r a z p r a v l j a p i sec o T o l s t o j e v i h m e d n a r o d n i h 
l i terarnih vpl iv ih . 
v angleščini, da je avtor dela — jugoslovanski Tolstoj. Pri tem je go-
tovo mislil na monumentalnost tega Cankar jevega dela in na njegovo 
globoko človečnost in l judsko preprostost, za katero sii je Tolstoj priza-
deval v svojih ljudskih povestih, v človeškem in etično-socialnem, kri-
tičnem in protestnem smislu pa morda najbolj v romanu »Vstajenje«. S a j 
se je mladi Cankar navduševal v začetku tudi za mnoge, takrat mo-
derne zahodnoevropske pisatelje, kakor je bil npr. eden izmed takrat 
vodilnih modernistov Maeterlinck pa še kdo, toda marsikdo je v nasled-
njih desetletjih zbledel (npr. Maeterlinck itd.), dela Gogolja, Tolstoja 
in Dostojevskega, ki je spet danes v svetu zelo moderen in aktualen, pa 
so še zmeraj živa. I ako navdušeno, kakor govori Cankar o njih, ne go-
vori skoraj o nobenem drugem pisatel ju tiste dol>e. Pri njih j e našel za 
sebe najglobl je in na j tra jnejše sozvočje in opozorilo, kako mora hoditi po 
svoji poti, če hoče, da bo njegovo umetniško ustvar janje dobilo tudi v 
človeškem in ne zgolj umetniško-formalnem najgloblji smisel. Brez pre-
veličevanja lahko rečemo ob petdesetletnici Cankar jeve smrti, da je s 
svojimi najboljšimi deli tudi zares hodil po tej poti častno za sebe in za 
slovensko književnost, ki jo z najboljšimi deli, zlasti p a s socialno revo-
lucionarnim »Hlapcem Jernejem«, trdno in častno zastopa tudi v sve-
tovni književnosti. 
Р Е З Ю М Е 
Класик современной словенской прозы Иван Цанкар (1876—1918) у ж е рано 
познакомился с русской литературой. Е щ е в очерке о поэте Антоне А ш к е р ц е , 
опубликованном в центральном словенском ж у р н а л е «Люблянски з в о н » в 1896 г., 
он упоминает Гоголя, Д о с т о е в с к о г о и Тургенева . Он ссылается на них, з а щ и щ а я 
реализм Ашкерца , не п о б о я в ш е г о с я п о к а з ы в а т ь темные стороны жизни. В з а щ и т е 
критического р е а л и з м а и прав литературы, о к р ы в а т ь т а к ж е и отрицательные 
стороны жизни, Цанкар одновременно з а щ и щ а е т и свой б у д у щ и й труд, так как 
его о д и н а к о в о или д а ж е е щ е острее , чем А ш к е р ц а и Гоголя, упрекала критика. 
По данным, Ц а н к а р восторгался более всего Гоголем, Д о с т о е в с к и м и Толстым. 
Он любил читать произведения Гоголя в немецких п е р е в о д а х , и в о с х и щ а л с я им 
как великим х у д о ж н и к о м . Хотя нельзя г о в о р и т ь о каком-нибудь особенном 
влиянии Гоголя на Цанкара , однако в некоторых его первых новеллах наблю-
д а ю т с я н е к о т о р ы е родственные черты с гротескной сатирой Гоголя (напр. 
« Н о с » ) . Т у р г е н е в а он не так сильно у в а ж а л , однако он считал «Записки о х о т -
ника» значительным литературным произведением. Б о л ь ш е чем Тургенева он 
любил Д о с т о е в с к о г о и Толстого . «Достоевский меня прямо ошеломил до опья-
7 — Slavistična revija 2 9 
нения», заявил Цанкар публично u 1911 г. Достоевский послужил Цанкару — 
как и Гоголь — примером. По своей человеческой и писательской природе он 
чувствовал себя родственным обоим русским писателям. Как Достоевский и он 
был защитником «униженных и оскорбленных», а в то ж е время он по-гого-
левски бичевал в своих сатирах. Из произведений Толстого Цанкар упоминает 
прежде всего «Войну и мир» и «Воскресение». «Войну и мир» он ставит наряду 
с Гомером и Шекспиром. Читая в 1900 г. «Воскресение» Толстого, он восклицает: 
«Это прекрасное произведение! Я еще не читал что-нибудь такое!» Во всем 
труде Цанкара легенда «Процессия Христа» (1907 г.) занимает то же самое 
место, что и легенда о великом инквизиторе у Достоевского. А как образ Христа 
— социального революционера она предвещает визию Блока в поэме «Двенад-
цать». Что для русской и мировой литературы означает Горького «Мать» , то 
для словенской литературы означает повесть Цанкара «Батрак Ерней и его 
право». В этой параболе Цанкар аллегорически пересказал идею «Коммунисти-
ческого манифеста» Маркса и Энгельса. Известно из переписки Цанкара, что он 
был знаком также с произведениями гуманиста-анархиста Петра Кропоткина. 
Как молодой писатель он сам немного склонялся к анархизму. Об этом рас-
сказывает журналист Щ у к а в комедии » З а благо народа». Хотя о каком-нибудь 
непосредственном влиянии русской литературы на Цанкара мы не можем гово-
рить, тем не менее неоспорим тот факт, что Цанкар считал Гоголя, Достоевского 
и Толстого великими образцами и примерами писателей, которые в своих про-
изведениях говорят как пророки и критики общества , ведь они не стремятся 
лишь к высокой художественной форме, но и к глубокому идейному содер-
жанию. То ж е можно сказать также и о произведениях Ивана Цанкара.