4* Adriatic* jjvarovalna družba d.d. Sn ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik VI - št. 7 - Julij ’97 cena 200 SIT II NEZNIK K TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica Tretjič jo je zagodlo vreme ' ^Ija, 20. julija, je bila na cesti med Ilirsko Bistrico in Šembijami v znamenju bencinskih hlapov in I j ^vidljivih neviht. Kljub temu se je množica nekaj tisoč navdušenih ljubiteljev avtomobilističnega " f,0r,a gnetla na najbolj zanimivih mestih ob progi in opazovala boje voznikov na mednarodni dirki I ,^ARl 97 PETROL GRAND PRIX, ki je bila hkrati tudi četrta gorsko-hitrostna preizkušnja za le-državno prvenstvo. Gledalci so od domačih in tujih voznikov pričakovali atraktivne vožnje, . Iu,li kakšen spodrsljaj. Eden teh bi se kmalu končal s hujšimi posledicami, saj prenekateri gledalci ( s° sPoštovali varnostnih ukrepov organizatorja in redarjev na progi. Na sliki: Jani Trček (ford es-°r| c°sworth RS) je bil najboljši med domačimi dirkači. Več na strani 3. fCje Aa Srsdi meseca avgusta bomo praznovali pra-f'1* Marijinega vnebovzetja, veliki šmaren, of oiu tudi radi rečemo. Vsebino praznika Postavlja krščanska verska resnica, da je Bog arih po njeni smrti s telesom in dušo vzel v Tradicija vzhodnega, pravoslavnega iz-r°ola s tem v zvezi govori o Marijinem zaspa-,u ,n ne o smrti. Toda čeprav zaznamovan z rsk° resnico, nam praznik spregovori o nevernim in vernim, zavzetim Marijinim Bilcem in tistim, ki zanjo komaj vedo. ^ar(/a je bila preprosto nazareško dekle. S anližno šestnajstimi leti se je začela razpletati eoa življenjska zgodba. Menim, da je v nje-air> mozaiku kar nekaj kamenčkov, ki kažejo ^ ‘°/ kako je že v svojem običajnem zemelj-t ern življenju živela nebesa in to omogočila je.' dmgim. Poglejmo si jih! Kakor vrstnice si '^ala bodočega moža in starši so ju zaro-Po ’ ^'sf' 'n 'grivi ljubezni sta želela dočakati r°čni dan in s tem dan podaritve drug dru-Med tem je Marijo presenetilo spoznala ! Obdarjena si z milostjo, Gospod je s te-Olej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj n e ^Zus- Sveti Duh bo prišel nadte in moč alyišjega teboobsenčila."(Prim. Lk 1,26-38). ^ačetku njenih življenjskih načrtov ji je ja ^nie namenilo več, kot je sama načrtova-tei ponudbi je zaslutila utrip nebes in se $e PrePustila: "Glej, Gospodova služabnica I%l ^od‘ se mi P° fvo// besedi!" (Lk, 1,38) si; °Ssem 0 tem slišal komentar 'pokvarila io fZ'V/yente’ Prepričan sem, dasi sprivolitvi-^Zlvljenju ni nikoli moč pokvariti življenja. ije ^ Pa Sl trditi, da današnje zapeljive pobu-p,0 a k°tnega uživanja brez obveznosti in sa-čef Z. rentJteega navdiha moje domislice spo-Pre^ernostl niso iz nebes. Naj pri-df010 'z °blakov namišljene svobode, iz mo-rt)j5i‘'!!. Mačkov omame ali iz prostranstva bi bi nam m°rsjo' - to niso nebesa! Če rnela'potem Pogledi tolikih mladih v našem Pač U ne zamolklo temni in uprti v tla, Pa iskriVC) /.1eni in rit n -i./vrrzir i — • >- w >_ i u z. a ii Potra.že v zrelih letih, se je odpravila na d0^n l! ie te mesece pomagala. Elizabeta je kakoL.a dotik nel>es. (Prim. Lk 1,39-56). In ir, Zrr) [ ravnali vi? Se boste prikrito nasmehnili ^^b^glavo, ko boste srečali nosečo ma- tteheoa? ter pri štiridesetih? Boste ali ste morda že razglasili za nazadnjaški in neumen zakonski par, ki se je odločil za tretjega, morda celo četrtega otroka?Zakaj ste šli k staremu človeku na pomoč - zaradi dediščine ? Vse to ni iz nebes, ne za vas, ne za druge! je pa tudi danes veliko nebeškega med nami: družine, ki sprejemajo tretjega otroka in njihovi sorodniki, prijatelji in sosedi, ki se tega iskreno veselijo; dolga vrsta ljudi, ki prag našega Doma starejših občanov in mnogih domov starih prestopajo z velikim človekoljubjem in prinašajo srečo. Čestitam vam, vi ste sijaj nebes! Nanizajmo še nekaj takih 'nebeških' dogodkov iz Marijinega življenja. Spomnimo se njene predane skrbi in nič posestniške ljubezni do dvanajstletnega jezusa, ko se je izgubil v templju. (Prim. Lk 2,42-52). Pomislimo na njeno sposobnost opazovanja in čutenja z drugimi, ko je na svatbi v Kani zaznala težavo domačih. (Prim jn 2,1-12). Tudi v trenutku stiske in preizkušnje ni omagala; srečanje s sinovo smrtjo je ni zavilo v obup - vera v življenje je bila pač močnejša od smrti. (Prim.Jn 19,25-27). Koliko vsakdanjih dogodkov in vsi s sijajem nebes! To je tudi naša priložnost! Zamislimo se 15. avgusta nad svojim življenjem. Vsak doživlja povsem običajne, vsakdanje dogodke, ki pa jih naša notranja odločitev more narediti nebeške ali peklenske. Pustiti otrokom igro na zelenici atijih prepoditi pred televizorje, računalnike in v lokale; stare starše negovati doma, čeprav za ceno žrtve ali ne; kupiti izdelek drugod, ker sosedu ne privoščimo uspeha, ali v domačem kraju; uresničevati vsak svoj prav, ali strniti politične in gospodarske programe za dobro tega kraja - to so drobne in nepomembne odločitve. Toda prav s takimi odločitvami se določa smer naše poti v nebesa in proti večnosti ali v pogubo. Če bo ob letošnjem velikem šmarnu v vsakem izmed nas dozorel vsaj en konkreten sklep, kako lahko uresničimo nekaj več nebes med nami, bomo zelo blizu Mariji, sedaj v njenem prizadevanju za srečo tega življenja, enkrat pa tudi v nebesih. Z upanjem, da sem s temi zapisi v kom izmed vas le sprožil zvezdni utrinek dobre misli in plemenitega dejanja, vam kličem: srečno in pogumno proti nebesom! Slavko Rebec Občinski svet je sredi maja z dvotretjinsko večino glasov spremenil 33. člen Statuta Občine Ilirska Bistrica oziroma njegov zadnji stavek. V omenjenem členu je do takrat pisalo, da župan opravlja svojo funkcijo praviloma profesionalno, po izglasovani spremembi pa je bila beseda praviloma črtana. Med županom in občinskim svetom so se začela nesoglasja. Privedla so k temu, da je Stanislav Prosen zaradi po njegovem vprašljivega spreminjanja 33. člena statuta sprožil ustavni spor. V pismu občinskemu svetu je enostavno zapisal, da funkcije župana od 15. julija 1997 ne bo več opravljal, dokler ne dobi odgovora od Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Skupina 17 svetnikov se je lanskega septembra zavzela za spremembo 33. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica predvsem zaradi "številnih nerealiziranih nalog" v času nepoklicnega dela Stanislava Prosena, podobno pa je statutarnopravni komisiji zaradi "velikosti občine in obsega dela" predlagal tudi župan, ki je izrazil dvom v pravilnost postopka. Na začetku julija (takrat je bila sprememba 33. člena že objavljena), je župan od občinskega sveta zahteval, naj pove, ali je sprememba veljavna in zakonita. Še pred sejo občinskega sveta je o tem razpravljala statutar-nopravna komisija, ki je ugotovila, da so bili postopki pri spreminjanju statuta pra- vilni, saj je bil naveden tudi rok, s katerim je sprememba stopila v veljavo. Ugotovila je tudi, da župan ni zadržal objave akta, za katerega meni, daje neustaven in nezakonit, čeprav bi to lahko storil, prav tako pa statu-tarnopravne komisije ni seznanil z vsebino pisma, ki gaje poslal ministrstvu za lokalno samoupravo. 15. julija je začela veljati sprememba 33. člena statuta. Župan je občinskemu svetu napisal še eno pismo, v katerem ga je ponovno spraševal, ali je sprememba veljavna ali ne. Dodal je tudi to, da bo spoštoval njegovo odločitev in da bo v primeru, če bo občinski svet potrdil veljavnost spremembe statuta, na Ustavnem sodišču Republike Slo- venije "sprožil ustavni spor zaradi ugotavljanja zakonitosti postopka spreminjanja statuta in opravljanja funkcije župana Občine Ilirska Bistrica". Večina članov občinskega sveta se na 4. nadaljevanju 31. seje (16. julija) z navedenim nikakor ni mogla strinjati. Župana so obvestili o tem, da je sprememba statuta po njihovem zakonita in veljavna. Pozvali so ga, naj zaradi številnih problemov, gospodarskih težav in socialnih stisk v občini do takrat, ko se bo zadeva uredila po pravni plati, z vso odgovornostjo opravlja svojo funkcijo. Da se svetniki ne strinjajo z županovimi potezami in njegovo učinkovitostjo, so dokazali v nadaljevanju seje pri obravnavi zaključnega računa Občine Ilirska Bistrica za lansko leto. Občinska uprava jih je seznanila s tem, da Stanislav Prosen že od leta 1995 dobiva maksimalno stimulacijo. Glede na številne kritike, ki so jih v zadnjem obdobju izrekli na račun županovega dela, so se odločili, da mu s 1. avgustom ukinejo izplačilo stimulacije. Odprta vrata Podgrada 27. julij 1997 bo zapisan v zgodovino Podgrada kot dan dveh velikih pridobitev. Tako je zbrani množici domačinov in gostov dejal predsednik Sveta Krajevne skupnosti Podgrad Drago Jagodnik pred dopoldanskim odprtjem nove zdravstvene postaje, svoje prepričanje pa je ponovil tudi popoldne, ko je ljubiteljem športa predal v uporabo novo nogometno igrišče. Veselje Podgrajcev in prebivalcev okoliških vasi je bilo še toliko večje, ker sta obe pridobitvi namenjeni ljudem: prva tistim, ki potrebujejo zdravniško pomoč in tolažilno besedo, druga, kar v današnjem času zaradi najrazličnejših vzrokov sploh ne gre zanemarjati, predvsem mladim. Dosedanja zdravstvena postaja v Podgradu je zadnja leta delovala v popolnoma neprimernih prostorih, nevarnih za osebje in paciente, zato so se predstavniki občine in ministrstva za zdravstvo spomladi 1994 odločili za gradnjo nove na nekdanjem vojaškem igrišču. Po ocenah dr. Ivice Smajla, direktorice Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, je novogradnja skupaj z opremo in aparaturami vredna 50 milijonov tolarjev. K tej vsoti je treba prišteti še 16 milijonov tolarjev, kolikor naj bi po predvidevanjih stala ureditev okolice. Do odprtja je bila porabljena polovica tega denarja, saj je bilo treba obnoviti dva razpadajoča zidova, postaviti zaščitne ograje, navoziti zemljo in asfaltirati cesto ter parkirišče. Podgrajska zdravstvena postaja, po načrtih ilirskobistriškega studia Villa so jo zgradili delavci Kraškega zidarja iz Sežane, ima 140 torij, prostor za patronažno službo in nego kvadratnih metrov uporabne površine (čakal- pacientov na domu). V vseh prostorih je na-nica, splošna in zobozdravstvena ambulanta, meščena povsem nova pohištvena oprema, klubski prostor za osebje, garderoba, labora- Razen zobozdravstvenega stola, ki ga bodo konec meseca preselili iz stare stavbe, je nova tudi medicinska oprema: sterilizatorji za instrumente, EKG aparat in prenosni defi-brilator (priprava, ki se uporablja za stimulacijo srca z električnimi sunki), aparati za osnovne preiskave krvi in urina, del opreme za urgentni kovček ter premična jeklenka s kisikom. Nova medicinska oprema, med katero so tudi aparati, ki jih prej v Podgradu sploh ni bilo, bo omogočala večjo kakovost zdravstvenih storitev, pacientom pa prihranila pot v ilirskobistriški laboratorij. Čeprav se druga podgrajska pridobitev -40 milijonov vredno nogometno igrišče z merami 93,5 x 64 metrov - po pomembnosti ne more meriti z zdravstveno postajo, so si člani Nogometnega kluba Piama Podgrad s pomočjo številnih donatorjev le izpolnili staro željo, da bi vsi sedanji in bodoči igralci te izredno priljubljene športne igre lahko vadili in tekmovali doma. Igrišče, ki je začelo nastajati konec osemdesetih let na zahtevnem terenu v neposredni bližini podgrajske osnovne šole in telovadnice, so člani kluba z ogromnim številom prostovoljnih delovnih ur lepo uredili, tako da mu manjkajo samo še tribune, slačilnice in električna razsvetljava. Objekt po mnenju Jadrana Možine, predsednika Nogometnega kluba Piama Podgrad, ni pomemben samo za razvoj nogometa in športa, temveč tudi za napredek krajev na tem območju, saj bo mladim generacijam omogočal stike z drugimi okolji, kar bo "hkrati priložnost za različno izmenjavo, pretok idej in misli". Snežnik • s,mn 2 :■■■:: :: INTERVJU Andraž Upolt, strelec na glinaste golobe (trap), o sredozemskih igrah in evropskem prvenstvu I Lovec na sanje ne more biti realist Andraž Lipolt, član Trap Kluba Ilirska Bistrica, je bil v Snežniku že večkrat predstavljen, nazadnje pred slabimi tremi leti. Razlog za tokratni pogovor sta dva velika uspeha, ki ju je dosegel v drugi polovici preteklega meseca: prva medalja kakega ilirskobistriškega športnika na mednarodnih tekmovanjih in odmeven rezultat na prvenstvu stare celine v trapu. 23-letnemu Bistričanu, študentu ljubljanske strojne fakultete, je po lanskem letu, v katerem se ni kdove kako izkazal, naposled le uspelo. Če bi na evropskem prvenstvu zadel le enega goloba več; bi nastopil še v finalu. ______________ Na 13. sredozemskih igrah, ki so potekale od 14. do 28. junija 1997 v mestu Bari na jugu Italije, si osvojil bronasto odličje v streljanju na glinaste golobe (trap). Kako si doživljal tekmovanje? Ko streljamo po olimpijskih pravilih, potekajo tekme dva ali tri dni. V obeh primerih je možno s posebno dvocevno šibrovko zadeti 150 golobov. Če je tekma dvodnevna, imamo prvi dan na voljo 75, drugi dan 50 in v finalu še 25 tarč za najboljših šest strelcev. V drugem primeru streljamo prva dva dneva po 50, tretji dan 25 in dodatnih 25 tarč v finalni seriji. V Bariju je bila tekma 21. in 22. junija. Prvi dan sem od 75 zadel 67 tarč, kar je bilo dovolj za uvrstitev na 5. mesto, ki sem si ga delil s tekmovalcem iz Španije. V nedeljo sem od 50 možnih najprej zadel 45 tarč in se prebil na 4. mesto, v finalni seriji pa sem nastreljal še 22 tarč. Čeprav so bile razlike na koncu zelo majhne (na 4. mesto sta se samo z enim zadetkom manj uvrstila predstavnika Španije in San Marina), je bilo mojih 134 golobov dovolj za 3. mesto oziroma bronasto medaljo. Skoraj vsa strelišča, na katerih sem streljal, imajo v ozadju gozd, v Bariju pa je zgrajeno na hribu. Ker se oranžne tarče kmalu po izstrelitvi dvignejo, so se skoraj zlile z nebesno modrino v ozadju. Prav zaradi slabe vidljivosti so bili rezultati vseh strelcev, razen najboljšega, nekoliko slabši, kot bi sicer bili. V Bariju se je za streljanje na glinaste golobe prijavilo 19 tekmovalcev. V primerjavi s številom tekmovalcev v drugih disciplinah, na primer v atletiki, kjer je nemalokrat nastopilo le šest ali sedem tekačev, je bil trap ena izmed najbolj množičnih disciplin. Kakšna je bila Tvoja pripravljenost pred nastopom na sredozemskih igrah. Si pričakoval tako velik uspeh? Za vsako državo sta lahko nastopila le dva tekmovalca. Iz Slovenije sem bil edini, saj sem samo jaz dosegel normo, ki je znašala 117 od 125 možnih zadetkov. Če k temu rezultatu prištejem še 24 golobov, ki sem jih nastreljal v finalni seriji konec maja na tekmi za Veliko nagrado Slovaške v Banski Bistrici, to pomeni, da sem bil pred tako pomembnim tekmovanjem izvrstno pripravljen, saj sem izenačil tudi svoj državni rekord (141 golobov). Glede na mojo dobro pripravljenost sem pričakoval uvrstitev v finale; na medaljo sem sicer mislil, a kateri športnik tega ne počne. Če bi v Bariju ponovil rezultat iz Banske Bistrice, bi zaostal samo za Italijanom Giovannijem Peliello, zmagovalcem letošnjih sredozemskih iger, ki je zadel 146 golobov. Če odmislimo pomanjkljivo organizacijo, so si letošnje sredozemske igre po mnenju večine športnikov, njihovih spremljevalcev in novinarjev zaslužile največ kritik zaradi pristranskega sojenja in očitnega favoriziranja domačinov. Se je to odrazilo tudi v Tvoji disciplini? S kakšno konkurenco si se spoprijel? Tudi v Bariju je bilo za strelce na leteče tarče (trap, double trap in skeet) pripravljenih 9 odličij. Glede na to, da so imeli domačini v vsaki disciplini prijavljena dva tekmovalca, so njihovi trenerji, organizatorji in navijači pričakovali 6 medalj (3 zlate in 3 srebrne), saj zanje drugačen izid sploh ni prišel v po- štev. Preostale tri medalje naj bi pripadle Špancem. Na koncu so Italijani izgubili le srebrno medaljo v trapu, Španci so osvojili predvidene tri, ena pa je pripadla Sloveniji. Povedati moram, da v primerjavi z drugimi športi, zlasti kolektivnimi, v trapu nisem opazil kakšnih nepravilnosti ali pristranskega sojenja. Tega Italijani prav gotovo niso potrebovali, saj so v tem športu že dolgo med najboljšimi. Odprtje sredozemskih iger je bilo skupno za vse športnike, za strelce na glinaste golobe pa so organizatorji pripravili še posebno slovesnost, kar kaže na izredno popularnost tega športa v Italiji. Poleg tega je še zelo množičen, saj ga po številu registriranih tekmovalcev presega samo še nogomet. Če si nekdo predstavlja, daje streljanje na glinaste golobe dolgočasno, bi moral priti na tekme v Italijo, ki si jih za naše razmere ogleda ogromno število ljudi. Tudi na sredozemskih igrah je bilo podobno in razumljivo je, da so navijali predvsem za svoje tekmovalce. Sredozemske igre so za strelce na glinaste golobe eno izmed najpomembnejših tekmovanj, na katerem se razen predstavnikov Združenih držav Amerike in Rusije zbere večina najboljših. Letošnje so bile pravzaprav "olimpijske igre v malem", saj se jih zaradi geografskih omejitev niso udeležili le nekateri vrhunski posamezniki, konkurenca pa je bila - to moram poudariti - le za odtenek slabša kot na evropskem prvenstvu. Poleg Italije, ki je že dolgo med najboljšimi, so v trapu močne zlasti Španija, Rusija in Združene države Amerike, v zadnjih letih tudi Izrael, Libanon in še nekatere afriške države, na primer Egipt, kjer bo naslednje leto svetovno prvenstvo. Po velikem uspehu, ki si ga dosegel na sredozemskih igrah, si takoj odpotoval na evropsko prvenstvo. Si imel težave z motivacijo? Iz Barija sem prišel 23. junija zvečer, 25. junija zjutraj pa sem že odpotoval na Finsko. Za razliko od sredozemskih iger sem v Helsinkih skupaj z Boštjanom Mačkom iz Murske Sobote in Tomažem Končanom iz Senožeč streljal še za slovensko ekipo. Če ga nisem prej, moram omeniti tudi trenerja in selektorja Nika Mejaša, diplomiranega psihologa in nekdanjega strelca, ki me je spremljal že v Bariju in s katerim od začetka letošnjega leta zelo dobro sodelujem. Na evropskem prvenstvu je tekma v trapu zaradi velikega števila prijavljenih v članski in mladinski kategoriji (140) potekala 27., 28. in 29. junija. Prvi dan sem zadel 46 (22, 24), drugi dan 48 (23, 25) in tretji dan še 24, kar znese 118 golobov od 125 možnih. Žal je bil moj rezultat dovolj le za osmo mesto, tako da se nisem uvrstil v finale, v katerem bi imel na voljo še 25 tarč. Že na začetku tekmovanja sem pričakoval, da bom, glede na težko tekmo v Bariju, imel težave s koncentracijo. Klimatske razmere so bile na Finskem povsem drugačne - v Bariju je bila temperatura okoli 40 stopinj, v Helsinkih pa polovico manj. Formo sem tempiral za Bari, ne za evropsko prvenstvo. Po sredozemskih igrah me je ves čas prežemal občutek, da nisem dovolj motiviran. Po doseženem uspehu ponavadi pride obdobje sprostitve in zadovoljstva; pred odhodom na Finsko sem se celo spraševal, ali naj se evropskega prvenstva udeležim ali ne. 11. julija sta Ti za dva velika športF uspeha čestitala tudi ilirskobistr$ župan Stanislav Prosen (na sliki)'[ predsednik občinskega sveta Zor*1 Šajn. V pogovoru po uradnem del' ' si dejal, da imajo slovenski športflij c na pomembnih tekmovanjih še vs c no težave zlasti takrat, ko je tret* r prenesti velike psihične obremeni' J ve. Posledica teh so, vsaj javno rru,( s nje se nagiba k temu, sicer zelo * s bra, a nehvaležna četrta mesta, r jih je bilo tudi v Bariju kar nekaj, ** i so jih samo plavalci osvojili pet. ' tremi leti si se intenzivno ukvarja1 avtogenim treningom. Ali mu šev| < dno posvečaš tolikšno pozornost ' Foto: P. Nikolič Rezultati vsakega strelca so seveda odvisni tudi od orožja, ki ga uporablja. Tvoja puška je... ... ena izmed najtežjih, saj na tehtnici pokaže 4,2 kilograma. Razlike v teži pušk dovoljujejo pravila: najlažje imajo kilogram manj, običajno pa tehtajo okoli 3,5 kilograma. Težjo puško sem si izbral predvsem zaradi tega, ker ima manjši odsunek, ki je zelo pomemben za hiter drugi strel, če s prvim zgrešim. Streljam s puško italijanskga izdelovalca Perazzi, ki je poleg Berette eden izmed najboljših na svetu, imam pa jo od začetka lanske sezone. Ker je precej drugačna od tiste, s katero sem streljal v preteklosti, se ji dolgo nisem mogel prilagoditi, zato sem dosegal precej slabše rezultate. Razmišljal sem celo o tem, da bi spet začel streljati s staro. Na začetku letošnje sezone, nekje v marcu, sem spremenil nastavitve in kopito, posledica tega pa šobili veliko boljši rezultati, saj sem bil iz tekme v tekmo boljši. Kolikor vem, si v zadnjem času zamenjal tudi strelivo? Streljam z naboji podjetja Elektroplastika iz Križevcev pri Ljutomeru. Moje mnenje je, da so njihovi naboji precej boljši od številnih nabojev za streljanje na glinaste golobe, ki se jih da dobiti v prosti prodaji. Letos bom porabil okoli 15.000 nabojev, čeprav jih moji konkurentje vsaj trikrat več. Jasno mi je, da bom moral povečati število nabojev, sicer najboljših ne bom mogel dohajati. Pri tem me ovirajo predvsem študijske obveznosti. Brez prijazne pomoči prof. Jožeta Šubica, ki mi pomaga reševati vse težave v zvezi s študijem, bi imel časa za streljanje še manj, zato se mu tudi na tem mestu iskreno zahvaljujem. Zahvaliti se moram še podjetju Elektroplastika, Banki Koper, Zavarovalnici Triglav in številnim drugim. Kaj si pridobil v Italiji in na Finskem? Če bi se na evropskem prvenstvu uvrstil v finale in ponovil tretje mesto iz Barija, bi dobil status športnika svetovnega razreda. Najvišji naziv, ki ga lahko doseže kak športnik ali športnica v Sloveniji, bi mi omogočil višjo športno štipendijo, ki je lani zaradi menjave puške in slabših rezultatov nisem prejemal. Po sredozemskih igrah imam spet status športnika mednarodnega razreda, ki sem ga potrdil tudi na evropskem prvenstvu. Boj s pravimi profesionalci vsekakor ni enostaven. Kako ocenjuješ svoj nastop na evropskem prvenstvu? Prvi dan tekmovanja sem v obdobju 10 golobov zgrešil tri, od naslednjih 115 pa samo še štiri. Po hudi napaki na začetku seje moje stanje uredilo, saj sem v nadaljevanju streljal vrhunsko, a zaostanek je bil le prevelik, da bi ga mogel še nadoknaditi. Žal so mi trije zgrešeni streli na začetku tekmovanja preprečili uvrstitev v finale in boj za najvišja mesta. Kljub temu sem dosegel najboljši re- zultat kakega Slovenca na evropskih prvenstvih v streljanju na glinaste golobe. Ne smem pozabiti tudi na uvrstitev slovenske ekipe, ki je osvojila peto mesto in bronasto odličje zgrešila samo za štiri golobe. V ekipnem delu tekmovanja sva z Boštjanom Mačkom zadela vsak 118 golobov, žal pa Tomažu Končanu ni šlo najbolje, saj je bil za deset golobov slabši od naju. Tudi 5. mesto ekipe je najboljša slovenska uvrstitev vseh časov na evropskih prvenstvih v trapu. V finale so se uvrstili trije Italijani, sredozemski prvak pa je dokazal, da mu ni para niti v stari celini. Giovanni Peliello, ki je v Helsinkih zadel 147 golobov od 150 možnih, je pravi profesionalec, zaposlen v policiji, čeprav se ukvarja samo s streljanjem. Podoben status imajo skoraj vsi najboljši. Američani, na primer, so vsi marinci. Strelec Rajmond Debevec, ki je po mojem mnenju eden izmed najboljših slovenskih športnikov, je zaposlen v Slovenski vojski. Ali obstajajo možnosti, da bi se začel profesionalno ukvarjati s trapom? O tem sem se že pogovarjal s predstavniki Strelske zveze Slovenije. Če bi hotel živeti od trapa, bi moral biti med prvimi petnajstimi na svetovni lestvici, udeležiti bi se mo- Da, vsekakor, zlasti pa od zače* letošnjega leta, ko se prihični P' ' pravi na tekmovanja posvečam t1*1 > večkrat na teden. Seveda imajo d t lične športne discipline različne z‘ i hteve, a pri vseh gre za uravnavanje nOtr' nje energije, ki jo mora tekmovalec ob£f 1 titi ali doživeti v smislu pozitivnih dvog°v‘ I rov v samem sebi. V praksi mi avtogeni ^ < ning pomaga tako, da ostanem miren inst 1 pen tudi v času največjih preizkušenj. , 1 sem izjema in včasih se mi zgodi, da za^č tega, ker se hočem čimprej otresti rod1 napetosti, pritisnem na petelina prej, ko1 ' lahko. V takih trenutkih mi pravilno usmdf nje pretoka notranje energije zelo pom^ Največja želja vsakega športnika je nas*1' na olimpijskih igrah. Kaj praviš, Ti bo n^f le uspelo? Za nastop na olimpijskih igrah mora stre na glinaste golobe dobiti tako imenov^ kvoto. Pristrelja si jo lahko na tekmi za ^ tovni pokal, a le v primeru, če zmag3’ jo prvouvrščeni že ima, jo dobi drugi in J tej metodologiji naprej. Na svetovnem j1 venstvu, ki je vsaki dve leti, podelijo ^ kvot prvim šestim tekmovalcem. Če j°j imajo, jo dobijo uvrščeni od sedmeg3 dvanajstega mesta itd. Tudi na evrops^ prvenstvu podelijo šest kvot, vendar na zadnjem pred olimpijskimi igrami-bi na evropskem prvenstvu leta 1999 r novil uspeh z letošnjega, bi po vsej veP ral več tekem, nakar bi me podprli proizvajalci orožja in streliva. Lagal bi, če bi rekel, da me profesionalno ukvarjanje s trapom ne zanima, vendar šele takrat, ko bom zaključil študij. Streljanju na glinaste golobe posvečam že celih deset let, odkar sem kot osnovnošolec v Ilirski Bistrici sprožil prvi strel, veliko pozornosti. Že v tistem času, pozneje pa tudi v srednji šoli, sem treniral petkrat na teden. Sedaj, zlasti pred zahtevnimi tekmami, treniram na Črnih njivah, v Sežani ali Kranju tudi dvakrat na dan. Po kratkem počitku bom nadaljeval s pripravami na letošnje mednarodne tekme: avgusta se bom udeležil treh tekem v Italiji, Avstriji in na Češkem za denarne nagrade, letošnjo sezono pa bom zaključil v Peruju, kjer bo novembra svetovno prvenstvo. nosti dobil kvoto in s tem povabilo rodne strelske zveze (UIT). Povedati m°č da tekmovalec ne doseže kvote zase, a3 za državo, ki jo zastopa. V primeru. , dosežem, bi Strelska zveza Slovenije1!,; čila tekmovalca, ki bi odšel na olirfPČ igre. Vse bi bilo prav, če bi v Avstrahi0 roma Sydney odšel tisti, ki bi jo dosegč pa nujno, saj se je to, čeprav ne v Sl° že zgodilo. j Udeležba na naslednih olimpijskih $ (f poglavitni cilj mojega srednjeročne^, movalnega načrta in mislim, da ga boF1 : sničil. V orimeriavi z drueimi. strelci Oj AKTUALNO PREJELI SMO Višje cene vode za obnovo vodovodnega omrežja ^činski svet se je že januarja seznanil s slabim stanjem ilirskobistriškega vodovodnega Brezja, saj občina zaradi tega, ker država že od konca leta 1991 ne dovoli povišanja cfn vode in ostalih komunalnih storitev v skladu z rastjo stroškov, ne more zagotavljati Jjti sredstev za tekoče vzdrževanje, kaj šele za naložbe. Komunalno stanovanjsko podjetje, 'ie pripravilo poseben načrt investicij in investicijskega vzdrževanja na vodovodnih si-s,ernih Ilirska Bistrica, Knežak in Podstenjšek za obdobje do leta 2007, je za njegovo ureditev predlagalo višje cene vode. S predlogom KSP se je v celoti strinjal odbor za kopalo in promet, 10. julija (3. nadaljevanje 31. seje) pa ga je podprl še občinski svet, ki !e uvedel posebno takso za obremenjevanje okolja in s tem podražil vodo za gospodinjstva 'n °stale porabnike. Občinski svet je sklep o uvedbi takse za dmenjevanje površinskih in podzemnih '°da sprejel z namenom, da bi na področju 'rskobistriške občine posvečali varovanju ,'Ulja več pozornosti in bolj racionalno iz- °riščali naravne dobrine. V skladu s spreje-^ Klepom bodo gospodinjstva plačevala akso v višini 40,30 ostali odjemalci pa '90 tolarjev za kubični meter vode. Po-11 niki vode v Občini Hrpelje-Kozina bodo p ^čevali 26,20 tolarjev. Taksa je torej podra-i'a vodo, nove cene pa so približno take dene za komunalne storitve v sosednjih . dah. Gospodinjstva bodo po novem I Sevala za kubični meter vode 100 to-,ariuv (doslej 59,10), ostali odjemalci v ob-Cln' 150 tolarjev (doslej 105), porabniki vo- de v Republiki Hrvaški 130 tolarjev in v Občini Hrpelje-Kozina 125 tolarjev. Taksa se bo uporabljala za zagotavljanje tekočega in investicijskega vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav v ilirskobnistriški občini, njena višina pa se bo mesečno usklajevala z rastjo cen na drobno, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije. Komunalno stanovanjsko podjetje predvideva, da bo taksa za obremenjevanje okolja prinesla okoli 20 milijonov tolarjev na leto, s tem in državnim denarjem pa naj bi po načrtu, ki je ocenjen na 411 milijonov tolarjev in razdeljen na tri časovna obdobja, v prihodnjih desetih letih temeljito obnovilo in razširilo zmogljivosti ilirskobistriškega vodovodnega omrežja. JAVNI RAZPIS Krediti za razvoj malega gospodarstva! sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva je s soglasjem ministrstva za gospo-, ar$ke dejavnosti in v sodelovanju s petindvajsetimi bankami 18. julija v časopisu Delo ob-,av'l javni razpis za kreditiranje projektov -ia področju malega gospodarstva. Znesek kreditira je 1.300.000.000 SIT, od tega je za dolgoročne kredite namenjeno 1.100.000.000, za Poročne kredite pa 200.000.000 SIT. Znesek za jamstva je 800.000.000 SIT. ga posojila. Možne oblike zavarovanja jamstva so: zastava nepremičnin, premičnin in razpis se lahko prijavijo enote malega I Podarstva po določilih Zakona o razvo-. ^ rnaleg3 gospodarstva (Uradni list RS št. I '91). Prednost pri dodelitvi posojil bodo e'i prosilci, ki nameravajo z novimi pro-,rarni povečati število zaposlenih, pospe-Va(i in spodbujati konkurenčnost malega ^Podarstva (zlasti na mednarodnih trgih), f a!ati sodobne tehnologije, ustanavljati in ko 'iatienote malega gospodarstva z viso-^ stoPnjo inovativnosti, energetske var-v 0st' 'n prijaznosti do okolja ter pospeše-(I 'Zadružništvo pri skupni nabavi najso-nejše tehnologije, skupnem nastopu na p arodnih trgih in skupnih inovacijah. , r°gram prosilcev mora izpolnjevati na-QnJe pogoje: donosnost, likvidnost in za-n anančno konstrukcijo med uresničeva-|(J,.rn Programa po cenah v konvertibilni va-, kriteriji za ocenjevanje programov so: goječe število delavcev in možnost novih slitev, konkurenčnost, izvozni in raz-,j0lni v'dik, lastna udeležba, interna stopnja n n°Sa' tehnološka naravnanost, inovativ-pSt' vPl'v na okolje in podpora v regiji. ^ lahko vloži zahtevek za posojilo, na.ZnaŽa Predračunska vrednost investicije p0sVe5 90-000.000 SIT. Maksimalna višina vre?l' aie lahko največ 50% predračunske |o odhajal na težko pričakovani dopust in lt *° tam drugam, kot na morje. Vsako podjetje je I 1,0dolžno svojim podložnikom zagotoviti vsaj ,°taek rajskih užitkov, o katerih so sanjali vse II 1 to ter se jih spominjali, ko so pozimi v vitrini ? ^željivo pogledovali na stare razglednice s po- * Qravi iz (nekdaj) našega Jadrana. Še dandanes '* rriarsikje opazim te hišne svetinje iz starih časov P "Vidnih krajih in njihovi lastniki mi z ginjenim f Sasom pripovedujejo, kje vse šobili na sindikal-| 11 račun. Počitniške domove, ki so bili v glav-i' na Hrvaškem, so jim podržavili ali pa pro-S ,ata Podjetji vred in tako olajšali del delavskega * |'vta za večno skrb: joj, kam bi šel? Danes, ko ^ arTto skoraj več sindikatov kot podjetij, teh pro- 1 err|ov ni več, ker so skoraj vsi doma, oni od } hiti 8°ri pa gotovo vedrijo in si nabirajo novih '* . 0|Pi kje na Karibih. Nekaterim sicer dajo nekak-' In regres s polletno zamudo, s katerim zapo-ai ne vedo kam, ker je tedaj, ko se do njega * Spijejo, poletje navadno že davno mimo. še kakšno napol ponorelo in ponarodelo pesem, da ljudem bolj tekne. Ne moreš namreč jesti na suho, če jedi s čim ne zaliješ... Laž pa lahko nategneš na poljubno dolžino, čeprav samo za en dan. In če človek živi od danes do jutri, tudi resnice ne potrebuje več, ker ga spravlja samo v deprasiio - to je za nepoučene bralce nekakšno poživinjeno stanje človeka, ki ne ve ne kdo, ne kaj je (op. p). Ko pridejo v svojo nekdanjo deželo, naši ubogi zdomci vse pogosteje zapadajo v takšna stanja reinkarnacije. Omenjeni piknik je samo nekakšen začetni ritual poletnih seans, na katerih jim posebej izvežbani psihoterapevti skušajo vtepsti v glavo, da je vse, kar jih muči, posledica njihovih otroških travm in skrivnih zlorab, kar je danes sila moderno. Vsa razočaranja nad svojo (?) domovino bi po njihovem trdnem prepričanju rešili, če bi prekinili vse stike z njo vsaj za nekaj časa. S tem bi se naša prefrigana oblast, ali karkoli že je, na fin način otresla teh nadležnežev, ki venomer postavljajo nerodna vprašanja, kot na primer: kdaj bomo postali I tili j*a' sai morie ni vse. O gorah smo že govo-I j^vaso zavzete. Pozabil sem omeniti, da smo ti |j. ''n še imamo - navadno prvo nedeljo v ju-| ^^se ne motim) - nekakšen izseljeniški pik-i nj'na katerem naši politični veljaki naše zdo-I nj^.In 'Zseljence nafutrajo z običajnimi narod-s. ledrni: lažmi o uspešnosti naše dežele ter 1 VaPčiči na ražnju. Vmes seveda zajodlajo normalna družba, v kateri te bodo obrajtali in cenili po delu in ne po političnih parolah oziroma pripadnosti določeni stranki? Rečem vam, da je žalostno gledati te razpotegnjene obraze, ko prijodlajo skozi karavanški predor s hvalnico Sloveniji na zdrgnjeni kaseti svojega avtoradia in te potem gledajo z velikimi otroškimi očmi, ki vprašujejo, če je letos doma kaj drugače ... Kaj naj jim odgovorim? Da bo drugače drugo leto? Navadno eno minuto molče gledamo uvel lipov list, ki je simbol naše dežele ... Ko sem že pri spominih, bi omenil še mojo pokojno teto, ki nas je obiskala pred več kot tremi desetletji. Dolgo smo jo pričakovali, a ne zaradi tistih par dolarjev, temveč zato, ker nas je strašno zanimalo, kakšna neki je, ker biva v Ameriki. Ko smo jo končno le pričakali, nam je najprej razložila, koliko tam dejlajo, da zaslužijo tisti svoj denar. To je bilo glavno, ker nam je imela povedati, potem se spomnim samo še tega, da smo šli na Golico pogledat, kako češpe rdijo. Problem je nastal takrat, ko je ugotovila, da češpe niso v ravni vrsti in to me je tako potrlo, da sem zbežal domov. Isto se je verjetno primerilo našemu državnemu poglavarju, ko je veliki teti iz Amerike razkazoval svojo vojsko, ki ni bi la ravno vplajbo postavljena; zato je niso sprejeli v NATO in ne zaradi tega, ker baje ne zna angleščine. Če bi peljal gospo Albrightovo recimo v Smrje, bi od tam skozi raznorodno vrsto češpelj verjetno uzrla celo Piranski zaliv, kar bi jo gotovo pomirilo ter bi prikimala našemu poglavarju, da je vse olrajt in da njihova letalonosilka lahko odpluje v domače vode. Ker nisem bil zraven ne vem, kako so se zmenili, saj je s tetami velik križ. Vedno imajo prav. Kaj naj vam še rečem? Nekateri mi očitajo preveč abstraktno pisanje, drugi da premalo pišem o konkretnih problemih. Mogoče se grem pomalem res svojo staro obrt-literaturo, ampak ne zmeraj, saj imam oči in ušesa, ki ne izgubljajo stika s stvarnostjo. Bodite bolj odzivni, pa boste zašli tudi v časopis. Če imate kaj povedati seveda. "Poštarjev", ki prežvekujejo postane novice imamo več kot dovolj, saj takoj ukrojijo resnico po vaši meri, ki je ne morete dati nase v javnosti, ker bi izgledali smešno. Smešnih ljudi pa nihče ne jemlje resno, kar je zelo važno za uspešne poslovneže, ki želijo zaslužiti kakšen sold ... Isto velja za naš občinski svet, ki hoče odsihmal imeti poklicnega (se pravi zaresnega) župana, ki bo zmogel potešiti želje svetnikov in občasno tudi občanov, kar pa dandanes ni lahka stvar, ker bo moral venomer trdo razmišljati. Celo ponoči. Nikar ne delajte tudi vi kaj takega, ker takšno početje škoduje zdravju, ki je, kot nekateri pravijo, vse, kar imajo ... Ostanite mi totej zdravi vsaj do prihodnjega meseca, ko se mogoče spet srečamo. Vaš Jože Stegu Brezskrbno na dopust "avstveno zavarovanje na potovanjih v tujini Zavarovalnice Triglav elimo spomniti na vse, kar zdravnika ali zdravila, orec zdravstveno zavarovat Zavarovalnice Triglav ivarovanja vam bo zagoto-talno kritje za nepredvi-i ali nezgode, ki vas do- zdravnika ali zdravila, organizira potrebne prevoze in položi - denarni depozit. Prednost tega zavarovanja je v tem, da vam ni potrebno skrbeti, kdo bo poravnal stroške zdravljenja. Plača jih MercurAssi-stance ali pa vam jih na podlagi pred-Tr v ločenih računov takoj po vrnitvi do- Ker ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST m„pmm,Zamrota,„ica Trigja,, Zavarovanje lahko sklene vsak, ki se odpravlja na potovanje v tujino. Obstajajo trije možni načini zavarovanja: • posamično zavarovanje za posameznike in njihove družinske člane, ki potujejo v tujino; zavarovanje se sklene za vsako posamezno potovanje; • skupinsko zavarovanje za naključno sestavljene skupine, ki potujejo v tujino; • kolektivno zavarovanje za člane pod-Znanje Mv,n organizacij, ki potujejo v tujino. -.Vvlc, nujnv prijaznost Poskrbite za spremljevalca, ki vas bo spremljal valnica Triglav s pomočjo svojih na potovanjih v tujino in vam tudi ob nesreči stal žira ustrezno zdravstveno storitev, priskrbi ob strani - Zavarovalnico Triglav. ' v tujini. V Zavaro-n smo sklenili po-iovanju z največjo ico na svetu, Mun-kar našim zavaro-y,oča uporabo sto-Mercur Assistan-’i zdravstvenega za-potovanjih v tujini irkoli in kjerkoli ste, noč in nasvet na Mer-e. Storitve te mreže so 14 ur dnevno, sporazu-'ahko v nemškem, angle- postojna tradicija varnost Nato, nato EU Popotnik, ki se je po trudapolni vožnji proti morju po južni transbalkanski magistrali ustavil pod Premom, je hipoma prisluhnil. Iz višavje prihajalo prekrasno petje, ki se je razlivalo po vsem severnem delu Bistriške doline. Toni bilo rajsko petje, bilo je to grajsko petje. In tudi peli niso angelci, ampak pevski zbori. Tako lepo in močno, daje Danijel Cek v časopisu slikovito zapisal o "Premskem gradu, ki se je tresel od petja". Po prijetnem presenečenju seje naš neznani voznik z znano destinacijo težko vključil v reko vozil: kam ionov IFOR, prikolic Schvvarz-miiller (črni mlinar - verjetno so predniki iz žita mleli integralno moko), Avstrijcev, Čehov ... Tok je pozneje nekaj kilometrov nižje dobesedno razpolovil Bistre. Ta bo do leta 2009 stalno doživljal prometni infarkt. Takrat se bo Ljubljana zmenila z Zagrebom (po novem hrvaškem pravopisu Zagrijebom) in temeljito uredila cestni promet na tem zanemarjenem delu planeta. Na prazniku, imenovanem Bistriški dnevi, smo se spet imeli fajn. Prekrasna glasba s Plača seje razlegala v radiusu 6 kilometrov. Efi kasno je premagovala spanec vsem ljubiteljem in sovražnikom nočnega počitka tja do zgodnjih jutranjih ur. Članek o tem dogodku bi moral biti naslovljen z "Nekdanja restavracija Triglav se je tresla od muzike". Priznam, da sem pričakoval - šturlo jaz - da se bo zrušila streha in se bo hiša sesula vase, a se ni nič takega zgodilo. Kolikor mi je znano, so jo tudi vsa človeška stre-menca, nakovalca in bobniči odnesli brez hujših (začasnih) posledic. Sploh pa je bilo vse zelo lepo. Župan v Bistrici "da" ali "ne", je trenutno vprašanje, ki buri duhove 23 + enega človeka. Na občini se o tem v miru prepirajo, saj jim prebivalci damo mir in jih pustimo, da delajo kar hočejo. To ni demokracija. Bila pa bi, ko bi se na Plaču zbrali dve skupini. Ena bi nosila transparente "Dol z županom in njegovo kliko, živeli svetniki!", drugi demonstranti pa bi mahali z napisi "Svetniki, fuj! Živel naš župan!" In potem bi prišla policija s palicami iz žvečilnega gumija, solzilcem in vodnimi topovi. Pozvala bi ljudstvo, naj se takoj razide: "V imenu ljudstva vas pozivamo, da se takoj razidete, sicer bomo morali ukrepati s silo". Nakar bi po zraku začeli leteti priljubljeni rekviziti: gnila jajca, pomidori, kisle kumarice in drugo sezonsko sadje. Tudi molotovka bi zletela in po naključju zažgala ex restavracijo Triglav do dna njene duše in elegantno rešila nerešljivi problem. Osupla množica bi se prestrašena odmaknila gasilcem, ki bi, kljub bliskovitemu reagiranju, lahko le zavarovali bližnjo pekarno in mi bi prihodnji dan spet mirno jedli kruh namesto 3x prepečenega prepečenca. Bodimo malce resni in si nalijmo čistega šnopca. Kjer je iskati vzroke za neefikasno delovanje naših svetnikov, župana in občinske uprave. Menim, da gre za kompleksno problematiko, ki jo moramo osvetliti interdisciplinarno: 1. različna izobrazbena struktura občanov in izključujoč se ekonomsko - filozofski pogled na svet; 2. relativno neenakomerno razporejena motivacija z ozirom na različno disperzirano stopnjo lokalpatriotske zavesti; 3. tranzicijske motnje in šumi, ki v nekaterih primerih iz običajnega pojava prehajajo v patološke razsežnosti; 4. h istorično-geografska danost: a) N ograj c i so čisti Istrijani, b) Knežani so čisti Notranjci, c) Bistričani so ena velika zmešnjava - starih ni več, novokomponirani še niso uredili svojih misli. V podskupino 4a) bi lahko uvrstili še Jelšane, v 4a) in delno v 4c) Podgoro. Frane je rekel, da se Podgrajcem fučka, kaj bo z Domom na Vidmu in tistim kinom v njem. Misel popolnoma potrjuje opisane teze pod 1, 2, 3 in 4. Rešitev problema? Preprosta. Prevzemimo švicarski model sožitja, ki se začne z emen-talom. Gospa Madeleine All-right je kot kakšna tršica zbrala okoli sebe vrh ponosne Slovenije, ki se je po "Madridu" počutil kot oparjena kura. Takole je besedičila žalostnim veljakom: Ni res, da pomeni nesprejem Slovenije v NATO za to državo K.O. Nasprotno, vse je O.K., saj ste pridni. Bodimo si na jasnem - čas, ko boste postali zanesljivi partnerji sveta, v katerem se naglo gradi demokracija, svobodno trgovanje in varna arhitektura ljudskih pravic, ni več daleč. Že dosedaj ste bili odlični. Zato boste od mene dobili pohvalo - čebelico. Prihodnjič dobite bonbonček. Slovenski vrh jo je nemo poslušal s široko odprtimi očmi, a je ni slišal, kajti njegove misli so blodile nekje drugje... Psihologi bi temu rekli nesposobnost daljše koncentracije. To se je nekoč dogajalo meni, ko sem tako vneto buljil v profesorja, ki je mislil, da je zelo zanimiv in uspešen. Ker sem tudi jaz takrat mislil na čisto druge stvari, sem imel na koncu pouka v knjižici vpisane obilne negativne obresti. Tudi sedaj, dragi sogovorniki, bodite pozorni name. Če vas bom pozorno gledal v oči, medtem ko mi boste pol ure nekaj pripovedovali, vedite, da vas ne slišim. Pika. Voditelji slovenskega naroda so izdali sporočilo, da je za našo državo, ker ni bila sprejeta v Nato, v bistvu celo večji uspeh, kot če bi bila. Sedaj že tečejo drugi krog, ki nas bo popeljal direktno v r...aj, imenovan EU. Šanse so velike. Zagotovo smo na vrsti pred Rusi, kljub temu, da se slednji prilizujejo Zahodu s tem, da "na veliko" jedo nore angleške krave. Pa pustimo Ruse v Rusiji in se vrnimo na domače prizorišče. Zaradi sprejema v EU so menjali 68. člen naše ustave. Po novem tujci lahko kupijo slovensko zemljo, posebno tisto ob morju, ki je prej niso mogli. A je tudi sedaj ne bodo mogli, ker je vsa že pokupljena. Kje tiči problem? Ni ga in ga ni bilo. Neki Ljubljančan je kupil za 10.000 DEM (ali pa mu je očka podaril) hišo v Portorožu. Pa ja ne mislite, da bo mona in da jo bo nekemu Italijanu prodal za 200.000 DEM. Smo patrioti ali ne? Strah pred deslovenizacijo Slovenije je povsem odveč... Eden najtežjih ljudi na svetu, kdo ve koliko milijonov meri njegova teža, je pel v Ljubljani za tisoč povabljenih in petsto, ki so si sami kupili vstopnice za koncert. Za tiste povabljene smo plačali vstopnino jaz, ti, on... - vsi davkoplačevalci skupaj. Po koncu koncerta je TV novinar vprašal nekega obiskovalca, kako je bilo. Najbolj zanimiv je bil odgovor flegmatičnega poštenjaka: "Na glasbo se ne razumem, a bilo je prelepo." Jutri (20. julija 1997) bo velika fešta s Ferra-rijem. Po tekmovalnem delu bodo pili šampanjec in jedli pečenega vola. Oboje kaže na posrečeno kombinacijo urbanega in ruralnega. Manjka samo še prva truba Dragačeva, ki bi ojačala nekoliko šibkejši rustikalno obarvan delež prireditve. Naše mestece v vsakem pogledu lepo napreduje, posebej v skrbi za čisto okolje. Povsod so namestili košarice za smeti. Na sliki je lepo viden koš, močno prišraufan na drevo. Rano drevesa bo lepo pozdravil Marko Pogačnik, ranocelnik zemljišč, dreves in ostalih živih in neživih materialov. Dimitrij C. Bonano NOVE KNJIGE » V bridkosti človek ne laže « _________^ NOVOSTI V KNJIŽNICI OBVESTILA GLEDALIŠČE JELŠANE V petek, 15. avgusta, bosta ALOJZ USENIK in LOREDANA JURKOVIČ-ZIDAR, člana dramske skupine Slovenskega kulturno prosvetnega društva 'Bazovica' z Reke, ob 16. uri oziroma takoj po blagoslovitvi kipca sv. Florjana na gasilskem domu zaigrala komedijo ANDREJA JELAČINA "Piknik s tvojo ženo". CVtomlD KINO USODNI NAGON, ameriški barvni, erotični; petek, 22. avgusta, ob 2130, nedelja, 24. avgusta, ob 2130. EKSPRES EKSPRES, slovenski barvni, ljubezenska komedija; režija: Igor Šterk; igrajo: Grega Bakovič, Barbara Cerar, Lojze Rozman, Peter Musevski, Marko Mandič, Gregor Čušin, Cole Moretti; sobota, 23. avgusta, ob 2130, nedelja, 24. avgusta, ob 19. uri. UMOR V BELI HIŠI, ameriški barvni, psihološka kriminalka; režija: Dvvight Little; igrajo: Wesley Snipes, Alan Alda, Diane Lane; petek, 29. avgusta, ob 2130, sobota, 30. avgusta, ob 2130, nedelja, 31. avgusta, ob 2130. Svobodni trg sprejme in si dovoli spreminjati vse Združenje književnikov Primorske in Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica sta v nedeljo, 22. junija, na Premskem gradu pripravila že enajsta Premska srečanja. Predsednik združenja Edelman Jurinčič, ki je bil letos tudi v vlogi moderatorja, je vsaj delno izpolnil obljubo iz lanskega leta: takrat je namreč dejal, da si bo prizadeval za drugačno, bolj svežo podobo vsakoletnega dogodka, ki naj bi na Prem privabil več primorskih literatov s te in one strani državne meje. Žal število literatov tudi letos ni bilo kaj prida večje. Poleg dopoldanskega srečanja primorskih srednješolcev, ki so sodelovali na etnografsko obarvanem literarnem natečaju 25. dijaško obmejno srečanje Primorske z naslovom 'Moj dom je stara hiša' (nagrado si je po mnenju Francija Černigoja in dr. Duše Krnel-Umek, voditeljev srečanja mladih, zaslužil dijak sežanske gimnazije Igor Pirc za besedilo z naslovom 'Baptizotorum1), so primorski literati priredili še okroglo mizo in literarni večer, na katerem so nastopili: Jurij Paljk, Alferija Ber-žan, Peter Semolič, Ismet Bekrič, Vera Pejo-vič, Boris Biletič in Miran Košuta. V kulturnem programu so sodelovali člani Konjeniškega Društva Snežnik Ilirska Bistrica, Franc Gombač in pevska skupina Hrušiški fanti. Letos so namenili osrednjemu delu srečanja - namesto uvodnega referata se je začel s predvajanjem 'Bojevnikov', radijske burleske Marjana Tomšiča - veliko več pozornosti, saj so živo, neposredno in odprto razpravljali na temo 'Poglavitni sovražnik pisateljev ni več država, ampak svobodni trg, natanko tisto, kar smo hoteli in kar zdaj imamo' oziroma o tezah Evalda Flisarja, predsednika Društva slovenskih pisateljev, ki jih je zbranim predstavil Edelman Jurinčič: slovenske pisatelje moti zlasti to, da svobodni trg ni enak za vse, saj na njem zmagujejo močnejši, tisti, ki imajo več kapitala; leposlovne knjige se podrejajo tiraniji dobička in izgubljajo bitko z literarnim kičem; avtorjev umetniških del je čedalje manj; svobodni trg je uničil prevode prepotrebnih del, brez katerih bomo Slovenci izgubili stik z Evropo; knjižnice v poplavi izdanih knjig zaradi tega, ker so pri nas tako zelo drage, nekaterih ne morejo kupiti; zapirajo se knjigarne itd., skratka, na tem področju vlada vsesplošna zmeda, v kateri je težko presoditi, kaj je dobro, kaj boljše in kaj zanič. Ustvarjalci se čutijo izigrane in odrinjene na rob, zato ni čudno, da se sprašujejo, po njihovem pa bi se morala tudi slovenska država, kaj bi bilo treba storiti, da bi se natisnilo več kvalitetnih in cenejših leposlovnih knjig. Vse to zadeva tudi primorske literate, ki so "ogroženi in zapostavljeni", saj primorska li- terarna snovanja in Premska srečanja sploh ne zanimajo Društva slovenskih pisateljev. V razpravi je bilo poudarjeno zlasti to, da bi moralo ministrstvo za kulturo pripraviti načrt prevajanja slovenskega leposlovja v tuje jezike, pri čemer bi morali z "osebno zavzetostjo" sodelovati tudi ustvarjalci (Vera Pejovič); ZKP bi moralo na srečanja vabiti italijanske in hrvaške literate (letos je bil prisoten Boris Biletič, predsednik istrskega pododbora Društva hrvaških pisateljev, ki je združenju ponudil sodelovanje) ter jih seznanjati z novostmi, zlasti s "prevodov vredno, a zapostavljeno slovensko književnostjo za otroke" (Ismet Bekrič); izražena je bila potreba po "statistični študiji o literarnem življenju" ter obnovitvi stikov med literati in bralci (Vida Mokrin Pauer); združenje bi moralo storiti znatno več za predstavitev novih knjig (Boris Pangerc); država ne skrbi dovolj za knjigo, v šolah je uvedla izredno učinkovit sistem nadzora nad branjem (Marija Mercina); mladi avtorji nimajo odskočnih desk, zanimanje za leposlovje je majhno (Slavko Gaberc); primorski časopisi "sekajo noge literaturi", saj redko objavljajo leposlovne sestavke ali pesmi (Jolka Milič); združenje bi se moralo odzivati na spremembe in na probleme znotraj kulture - "če ne reagiramo, nas preprosto ni" (Marjan Tomšič) itd. Primorski književniki so za razliko od prejšnjih let izrekli kritiko tudi sami sebi, čeprav na letošnjih Premskih srečanjih razen podpisovanja peticije proti obdavčenju knjig in avtorskih honorarjev niso razrešili nobene teme-Ijne dileme. Rečeno je bilo, da bi morali postati bolj elastični v odnosu do založnikov, povečati prisotnost v medijih, zlasti v časopisu Primorske novice, ter odhajati med bralce. Zdi se, da so se, "zaprti v svoje prostorske in imaginarne meje", sprijaznili s časom, ki ni naklonjen leposlovju, za skupno akcijo pa so najbrž preveliki individualisti. Kljub temu so se vsi strinjali z Marjanom Tomšičem, tudi Edelman Jurinčič, ki je na koncu predlagal, da bi združenje književnikov s pomočjo vseh primorskih občin ustanovilo poseben sklad, ki bi izdajal leposlovne knjige ne kot tržno blago, temveč kot umetnost. Na literarnem večeru je nastopil tudi Jurij Paljk, pesnik in časnikar iz Furlanije-Julijske krajine. Leposlovje za odrasle Ballard, J. G.: Trk; Čar, A.: Igra angelov in netopirjev; Dumas, A., pere: Grof Monte Cristo; Greenway, R.: Lestev do zvezd; Gregorčič, S.: Pesmi; Griskam, J.: The firm; Jarc, M.: Jalov dom; Jeraj, V.: Iz Ljubljane čez poljane; Jug, K.: Stena in smrt: planinčevi zapiski; Krušnik, S.: Smeh na vseh poteh; Morovič, A.: Vladarka; Rode, J.: Vsega je kriva Hedika; Roth, G.: Zimsko potovanje; Sheldon, S.: jutro, poldne, noč; Stropnik, I.: Rosa ni pozabila name; VVelsh, I.: Train-spotting; Žabot, V.: Volčje noči; Žerjal-Pavlin, V.: Uglaševalni ton. Strokovna literatura za odrasle Bellinger, G. J.: Leksikon mitologije: 3000 gesel o mitih ljudstev od pradavnine do sedanjosti s 400 ilustracijami; Benko, V.: Zgodovina mednarodnih odnosov; Bogataj, J.: Naše gostilne: izbranih 52 na Slovenskem; Božič, I.: Poskrbimo za ptice; Campbell, M.: Najnovejše tehnike o golfu; Cavvthorne, N.; Spolno življenje diktatorjev: nespoštljivo razgaljanje despotov, trinogov in drugih pošasti, Spolno življenje papežev: neo-lepšana resnica o rimskih papežih od sv. Petra do današnjih dni; Corrigan, J.: Računalniška grafika; Habič, M.: Prestolnica Ljubljana nekoč in danes /A pictorial chronicle of a Capital city/; Harris, G. N.: Alles gutel, Priročnik za pisanje pisem v nemščini; Ilustrirana zgodovina sveta; Italijanski popotnik: slovarček besednih zvez z izgovarjavo; KOvačič, A.: Načrtovanje in gradnja informacijskih sistemov; Kovačič, R.: Prerokovanje iz ciganskih kart; Ljudske modrosti v pregovorih; Mihajlovič, B.M.; Zdravljenje s sadjem in zelenjavo; Mrhar, P.: HTML: programiranje Web strani, internet: od elektronske pošte do navidezne resničnosti, Microsoft Word 7-0z VVindovvs 95, Prvi koraki v svet računalnik ■ Računalniške zanke in neznanke, Turbo > ' . cal; Muharjenje; Pagon, M.: Modri Inter11 ( uporaba Interneta na policijsko varnostnem^ j dročju; Papič. M.: Osnove snemanja z vi^ kamero; Snoj, M.: Slovenski etimološki slo'')1 l\dl I ICI \J/ vi IUJ^ lil* • Vi L/Vv7J ivlvl tclI IIUl^ Suša, B.: Uspešno poslovno prepričevanje-3 f ler, A.: Adobe Photoshop, CorelDRAW 5-0/ relDRAW 7.0, Microsoft Exce! 7.0 za VVinJj, j 95, Windows 95; Tajnikar, M.: Tvegan0 r slovodenje: knjiga o gazelah in rastočih poi JI Tavčar, M. I.: Razsežnosti managemental cy, B.: Vrhunske prodajne strategije. j Leposlovje za mladino , Andersen, H. C.: Divji labodi; Arhar, ^ . Zgodbe o Sanjaču; Bajo, B.: Pojdimo k m0^ obali; Coolidge, S.: Katy potuje v Evropo, D|S W.: Dama in Potepuh; Gilchrist, C.: Catič f Ivan in Žar ptica; Leeson, C.: Zviti lisjaček n . Marsden, V.: Pikecl; Singer, M.: Čebelica^ tuljček; Vidali, R.: Lepi moj domček, čepr3^( j je samo za en lonček!; Zupan, D.: Maščevanj6', $ »r j šne juhice; Zvezdna ladja: pravljice sodo svetovnih; pisateljev. Strokovna literatura za mlo^ Budd, J.: Najlepša knjiga o konjih; Dai,z' ( Domislice iz narave za spretne roke, Don1^, ^ iz odpadkov za spretne roke; Maynard, C- j s mivosti o živalih; Morgan, S.: Človeško ; j, vali v gibanju, Življenje rastlin; Norvvo0 $ Zakaj jaz? Zakaj to? Zakaj zdaj?; Rahir, . hajam iz jajca; Reja, M.: Briška kuhinj3' , j Val1* A.: Etika in družba za osnovno šolo; C.: Kdaj bo prišla pomlad? v Marjan Tomšič, prof. Jasna Čebron in Franc Gombač pri Spodnjih Kotlarjevih v Zarečici- Zadnja ilirskobistriška kulturna prireditev pred poletnim zatišjem se je zgodila v nedeljo, 6. julija, ko je bila v Zarečici predstavljena knjiga Irene Batista 'Ranjeno drevo'. O prvencu pred letom umrle avtorice, ki zajema izbor proze in poezije, sta v kmečkem okolju pri Spodnji Kotlarjevih spregovorila pisatelj Marjan Tomšič in prof. Jasna Čebron. Knjigo je izdala Mestna občina Koper, z ilustracijami jo je opremil akademski slikar Milan Batista. Na predstavitvi, organizirala jo je Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica in gostitelji, družina Batista, so sodelovali še avtoričin soprog Slavo Batista, ki je na violinskih citrah spremljal vnukinjo Metko pri petju in igranju na violončelo ter pastirsko harfo, pevka ljudskih pesmi Ljoba Jenče iz Cerknice, pevska skupina Vasovalec iz Rečice ter povezovalec programa in recitator Franc Gombač. Irena Batista, rojena leta 1938 v Podovi pri Mariboru, je bila deseti otrok v številni družini primorskega priseljenca, zaradi povojnega pomanjkanja in nadaljnjega šolanja pa se je njena mati odločila, da jo bo poslala k sorodnikom v Zarečico, kjer je preživela mladostna leta in spoznala življenjskega sopotnika. Po opravljeni gimnaziji v Postojni se je šolala v Ljubljani in se ustalila v Kopru. Dvaindvajsetletni boj z neozdravljivo boleznijo ni zaprl vrat toplega doma, v katerem so se zbirali slikarji, glasbeniki, pesniki, pisatelji. Eden izmed njih je bil tudi Marjan Tomšič, ki je uredil njeno literarno zapuščino, v prozi in poeziji opisano bolečino, trpljenje, pogum in vztrajnost. 'Ranjeno drevo' vsebuje "bridke, pre-bridke zgodbe", v katerih Irena Batista razkriva sebe, siromake in brezdomce, težko življenje kmetov, trpeče in od strojev odvisne bolnike, socialne in politične krivice. Po prepričanju Marjana Tomšiča bodo vse te zgodbe "odmevale v slehernem, vsaj malo občutljivem bralcu," saj je knjiga rezultat resničnega življenja in ne literarne fikcije; "je življenje, ki se je v vsej trpkosti in pretrtesljivosti strnilo v besede in te v pekoče žive pripovedi." A te pripovedi niso zgolj navadne. Prof. Jasna Čebron je dejala, da so napisane z dovolj literarnega talenta, ki je iz Irene Batista izbruhnil takrat, ko je bila njena stiska najmočnejša, ko ji je začelo zmanjkovati telesnih moči ali povedano drugače - zapisane besede so ji pomenile olajšanje. 'Ranjeno drevo' je bilo napisano tudi z vero, da se da z besedami prenesti fizične bolečine in da se s to vero lahko nekaj lepega podari tudi drugim. Irena Batista Sence si kdaj občutil smrti strah in želel živeti se ti zataknil kdaj življenja duri je zapah? meni se to že davno je zgodilo 1 ' l zastonj s silo butam zdaj ob dved j da bi sprostili se duha nemiri | in bi stopili čez zaprti prag ***** kako otožni so dnevi polni solza in grenčine ker v nič se sproti spreminja kot kopni sneg mine vse kar ustvarjam s trudom do bolečine 11. PREMSKA SREČANJA S prijatelji k prijateljem v gore! I Kljub zahtevnemu organizacijskemu delu pri utrjevanju društva, delu s članstvom, z mladino in izrednim naporom pri gradnji petih postojank, Vilharjeve koče v Črnem dolu, Cankarjeve koče na Sviščakih, Koče na Snežniku, snežniške ceste in Planinskega doma na Sviščakih ter Koče na Kozle-ku,jeplaninsko društvo vsa desetletja skrbno negovalo in ohranjalo svoje osnovno poslanstvo: člane in številne ljubitelje narave je organizirano vodilo v gore, navajalo izletnike na plemenito sožitje z naravo, posebej z visoko-I gorskim svetom, in ohranjalo tovariško druženje svojega članstva • Vgore I je društvo samo v zadnjih dobrih dveh desetletjih popeljalo nad sto tisoč I izletnikov • Snežnik je za vse društvene izletnike vedno ostajal spoštljiv I planinski cilj, vreden posebne pozornosti v vsakem letnem času Wžnik je bil tudi cilj prvega večjega društve-”e8a izleta, ki ga beleži društvena kronika: sku-, Jltla bistriških planincev je zadnjega julija in 1. 1 ||v8usta leta 1909 opravila pohodni podvig iz II. ^str'ce skozi Grdo drago na Snežnik in čez Ča-ansko polico po"krasni cesti skozi Leskovo do-°°' Lož, Cerknico v Rakek." Gotovo je obisk Sne-1,1 S Planinca in Črnega dola pomenil kar velik aP°r. Današnjih modernih cest ni bilo. Kolovo-i’1e P°ti, po katerih so iz Bistrice pešačili ali pa z vozovi vsaj malo približali Snežniku, so bile pr°rnne, slabo vzdrževane in brez kažipotov. 'Sebno vzpodbudo za obiske Snežnika je po-j en'l najem stare črnodolske gozdarske koče v u 1909 in na njenem mestu zgraditev nove finske postojanke - Vilharjeve koče v letu j- Prva svetovna vojna in čas po njej sta do-$ Clrr> planincem bistveno omejila hojo v gore. v e*nik je postal mejna gora med dvema sovra-0j)lr,1a državama, ki je kasneje dobila še vojaški l^t na svojem temenu. Obisk Snežnika je vsem Lj.^nil častno in posebno domoljubno dejanje, v času vse večjega fašističnega in raznarodo- neSa pritiska dobil še večjo težo. tako da so bistriške planince pod vrhove slovenskih gora in Gorskega kotara vozili avtobusi, včasih celo posebni vlaki. To je bilo obdobje najbolj masovnega planinskega izletništva na Bistriškem, saj je planinstvo odprlo vrata v svet narave in gora mladini ter mladim po srcu iz vseh krajev naše občine. Izletništvu so se pridružile tudi nove oblike obiskov planinskega sveta: pohodi, planinska srečanja s številnimi prijateljskimi planinskimi društvi na Slovenskem in v Jugoslaviji, orientacijska tekmovanja, tako republiška kot zvezna, spominske prireditve v gorah, udeležba na "dnevih slovenskih planincev" po vsej domovini, hoja po transverzalnih poteh. Planinstvo je tudi na Bistriškem postalo poseben, bogatejši način življenja. "Novoletni obiski Snežnika" pomenijo že uveljavljeno obliko planinskega družabnega življenja. Že dobra tri desetletja si namreč ljubitelji planinstva prav na Snežniku izrečejo prva voščila v novem letu, bogata tudi s planinskimi željami. Znameniti "zimski vzponi na Snežnik", ki jih društvo že 23 let pripravlja v začetku marca, do-sedaj pa se jih je udeležilo več kot 80 tisoč planincev iz vse Slovenije in zamejstva, so se začeli %?LETNl pohODNA SNEŽNIK, 22. JULIJ 1970, z obiskom Sviščakov, Črnega dola in ski udeleženci so bili tudi nekateri že pokojni, znani javni delavci in planin- ^dborniki: Igor Klanšček, Evgen Štrancar, Boris Drobnjak, Ivan Čebokli, Dragica in 8° Grlj ter Jože Žnidaršič. |f . t oj)k(. PrePovedi društvene dejavnosti s strani C50 bistriški planinci vsa medvojna leta red-f 8lrt aia1'v gore. Pri srcu so jim bili Triglav, Man-t 1| ^rn 'n Kamniške planine. Za Veliki šmaren, j: Poj ®uvsta 1939, so se povzpeli na Triglav celo j ^nj^° obmejnih alpinov. Obiski fo( c! a' Planinca in Črnega dola s planinsko ko- n. tedai nncil-s irv-in n/-. it'1951 »nevni 1 . Pa 50 tudi sami organizirali nekaj-Čas ^a,n'.ns^ tabor pod Snežnikom. ? iaSvišfSe P^an*nskih objektov na Snežniku 1 ^Ijub tg3 'b ie seveda zavrl društveno izletništvo. seveda zavrl društveno izletništvo. - s^0rn perpU|^e bistriški planinci niso odrekli obi-1n-fb^oib gora, saj bi njihova imena ver-f S^Ven2Su v vP'snih knjigah na vrhovih večine i Ob gora- ’ 'n0rga°ncu ^estdesetih let, v času pospešenega za„IZlrane8a dela z mladino, dobi izletništvo °n- Mladim so se pridružili tudi starejši, v letu 1975 s skromnim vabilom "POHOD STO ŽENSK NA SNEŽNIK" v čast praznovanja 8. marca, dneva žena. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je ob tretjem vzponu prevzel Odbor borcev Istrskega odreda. Pohodi na zasneženi Snežnik so presegli vsa pričakovanja. Zaradi tako masovnega odziva, ki zadnja leta doseže število do pet tisoč udeležencev, so postali dvodnevni in tudi v koledarju vseslovenskih planinskih prireditev dobili DOBRAČ (2167 m), 14. OKTOBER 1978, VBELJAŠKIH ALPAH NA AVTRIJSKEM KOROŠKEM. Na vrh te izredno razgledne gore med Triglavom in Velikim Klekom seje povzpelo osemdeset bistriškim planincev. Organizator dvodnevnega izleta po Gorenjski in Koroški je bil skoraj osemdesetletni planinski prijatelj Janko Sicherl iz Kranja. trajen termin prvo soboto in nedeljo po 8. marcu. Ker so zimski vzponi postali največja planinsko-rekreativna prireditev na Primorskem in širše, za njihovo izvedbo že dolgo skrbi poseben odbor. Doslej so ga vodili Janko Muha, Jože Žnidaršič in Hinko Poročnik, ki še vedno opravlja to zahtevno nalogo. "Poletnih pohodov na Snežnik" se udeležuje manjše število pohodnikov (okrog 300), zato so veliko bolj intimni, saj jim poletni čas omogoča sprehode tudi po okolici Snežnika in spoznavanje zanimivosti, kijih skriva naše planinsko področje. Dolga leta so bili poletni obiski Snežnika, času primerno, vezani na razne spominske datume, kot sta bila 4. julij, dan borca, pa 22. julij, dan vstaje, da bi se zadnja leta ustalili na najbližji nedelji okrog 12. avgusta, ki ga društvo slavi kot svoj praznik. Letošnji poletni pohod, ki bo v nedeljo, 17. avgusta, bo že 29. po vrsti in ga bodo bistriški planinci povezali s praznovanjem visokega jubileja. "Dnevi slovenskih planincev", ki praviloma potekajo vsako drugo nedeljo v septembru z osrednjo planinsko prireditvijo na enem od slovenskih planinskih področij, so pogosto zvabili bistriške planince na številne zanimive planinske predele Slovenije. Kje vse so bili: na Boču, v Vratih pod Triglavom, vZavršnici pod Begunjščico, v Logarski dolini, v dolini Krme, na Loki pod Raduho, na Planini na Kraju, v Bohinju, na Gorjancih, na Tolminskem. Peti dan slovenskih planincev je v nedeljo, 14. septembra 1975, uspešno pripravilo ilirskobistriško planinsko društvo in na Sviščakih ter Snežniku gostilo nad tri tisoč planincev iz vse Slovenije in slovenskega zamejstva. Kot izletniška vabila v gore in planinski svet med številne planinske prijatelje razumemo tudi udeležbo bistriških planincev na številnih vsakoletnih planinskih prireditvah, ki jih pripravljajo prijateljska društva. Bistriški planinci so redni udeleženci spominskih pohodov na Slavnik (OPD Koper), na Porezen (PD Cerkno), na Javornik (PD Idrija), Nanos (PD Postojna), na Učko (PD Kame-njak Rijeka), na Vremščico (PD Sežana), na Tišje 4. ZIMSKI VZPON NA SNEŽNIK, 11. MAREC 1978. Na zasneženo goro seje skoraj v strnjeni koloni povzpelo 2000 udeležencev, kar je bilo celo desetkrat več od predhodnih vzponov. Od tedaj število pohodnikov stalno narašča. Tudi zimski Snežnik vabi. TITOV VRH (2747m), 23. MAJ 1989, VŠAR PLANINI, NAJVIŠJA GORA MAKEDONIJE. V štirih obiskih je to goro in tetovskeplanince obiskalo kar sedemdeset bistriških planincev. Na sliki je skupina Bistričanov z dragima prijateljema (pokrita sta z belima kapicama), prof. Bistrico Mirkulovsko, Bistričankopo očetu Marku Kranjcu, znano javno delavko in makedonsko pesnico (levo), in Salernom Marušičem, velikim društvenim prijateljem in planinskim organizatorjem iz Mostarja, žrtvijo vojne v Bosni in Hercegovini v Zasavju (PD Litija), "po spominskih poteh bazoviških junakov" (ŠD Sloga Bazovica), pa na "spominskem pohodu Mirka Škabarja" po tržaškem Krasu (SK Devin Nabrežina), na spominskih pohodih "Lipa pomni" in na številnih drugih pomembnih planinskih dogodkih po vsej Sloveniji, Istri in Hrvaški, kamor vabijo PD Glas Istre Pula, PD Platak Rijeka idr. Skoraj povsod so bistriški planinci skupaj s številnim planinskim podmladkom praviloma najštevilnejši udeleženci. Na veličastni proslavi 100-letnice planinstva na Hrvaškem in v Jugoslaviji (Platak nad Reko, julija 1974), ki se ga je masovno udeležilo tudi bistriško društvo, se je porodila zamisel, da se oblikuje “krog pobratenih planinskih društev”, ki bi zajel planince iz vse Jugoslavije s po enim PD iz vsake republike in pokrajine. Leta 1976 sta se prvi povezali PD Kamenjak Rijeka (Hrvaška) in PD Pobeda Beograd (Srbija). V naslednjih letih sta pristopili še društvi PD Prenj Mostar (BiH) in PD Ljuboten Tetovo (Makedonija). 22. in 23. septembra 1979 je bilo s prisrčno planinsko slovesnostjo na Sviščakih in na Platku v krog pobratenih PD sprejeto tudi PD Snežnik Ilirska Bistrica. Svečano listino so ob prisotnosti pomembnih planinskih in oblastnih funkcionarjev podpisali predstavniki društev: Slavko Dokič (PD Pobeda Beograd), Sreten Salatič (PD Prenj Mostar), Viktor Stipčič (PD Kamenjak Rijeka), Boško Jovanoski (PD Ljuboten Tetovo) in Jože Žnidaršič, predsed- nik PD Snežnik Ilirska Bistrica. V naslednjih letih seje krog širil, bistriškim planincem pa je ponudil priliko, da temeljiteje spoznavajo ljudi in lepote gorskega sveta po vsej Jugoslaviji. Novi pobratimi so postali: PD Vršačka kula Vršac iz Vojvodine (1981), PD Subra Hercegnovi iz Črne gore (1982) in PD Šutman, Dragaš na Kosovem (1985). Bistriški planinci so v krogu teh pobratimskih društev pridobili tudi številne osebne prijatelje, ki so se k njim in na njihove planinske vrhove v naslednjih letih še mnogokrat vračali. Z veseljem pa so pobratimska društva mnogokrat sprejemali tudi na Snežniku in jim predstavili lepote in znamenitosti našega kotička domovine. Bistriškemu planinskemu društvu je vključitev v krog pobratenih PD odprla vrata v planinski svet tedanje Jugoslavije in tudi samo je postalo znano in cenjeno v neprimerno širšem prostoru. Domači planinci pa so živahno obiskovali tudi zahtevnejše vrhove v tujih gorah. Še posebej naj omenim Veliki Klek (Grossglockner) 3798 m, Hafner 3076 m, Grossvveniger in Dobrač2166 m v Avstriji, povzpeli so se na 2666 m visoki Viš v Dolomitih, dosegli vrh 3633 m visoke gore Mt. Rose (Anton Zafred, Avgust Mikuletič, Andrej Petrovčič) ter mejna vrhova Kanin in Matajur v Italiji, s koprskimi planinci so se povzpeli na grško sveto goro Olimp (2917 m) in Gerla-chovsky Štit (2655 m) na Slovaškem in splezali na najvišjo goro Evrope, 4810 m visoki Mont Blanc (Hinko Poročnik, Ivo Erzetič, Avgust Petrovčič, Simon Prosen, Andrej Bergoč in Anton Zafred)). Kar pet domačinov, od tega tri dekleta, se je povzpelo na 5890 m visoki Kili-mandžaro, najvišjo goro Afrike (Nadja Jenko-Simonič, Maruška Lenarčič, Anja Štemberger, Bojan Počkar in Jože Valenčič). Društvo je po svojih močeh tudi podpiralo in sledilo vrhunskim alpinističnim podvigom svojega člana Bojana Počkarja, katerega plezalni uspehi v letih 1986-1996 so ostali zarisani v prvenstvenih smereh najzahtevnejših sten številnih gora na skoraj vseh kontinentih. Razmah planinskega izletništva, podprt s planinskim izobraževanjem domače mladine in članstva, se kaže tudi v vse večjem družinskem izletništvu in obiskih gora v manjših skupinah ali celo posamič. Skoraj tisoč metrov visoki Kozlek, razgledni vrh nad zgornjo dolino reke Reke, v prvomajskih dneh že štiri desetletja gosti čedalje več obiskovalcev. Obisk se je skokovito povečal z izgradnjo planinske postojanke na njegovem vrhu, ki pomeni pravi biser v planinskem družabništvu. Mnogi člani društva obiskujejo številne transverzalne, vezne planinske poti po vsej domovini, pa tudi v soseščini in osvajajo prestižne značke za uspešno opravljene planinske poti. No, o tem pa kaj več naslednjič. Tekst in fotografije: Vojko Čeligoj NAGRADNO VPRAŠANJE Tudi naši izseljenci so navezani na Snežnik in domači planinski svet, saj njegovo ime nosita kar dve prosvetni društvi: "SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO SNEŽNIK" v Luksemburgu in "SLOVENSKO DVOMESTNO DRUŠTVO SNEŽNIK" Albury-Wodonga v južni Avstraliji. Pa tudi planinska žilica jim očitno ne da miru. Franko Zidar iz Topolca se je leta 1991 odpravil v Avstralijo na obisk k bratu Dinu in njegovi soprogi Milki iz Šembij. Obisk je izkoristil tudi za skupen vzpon na MT. KOSCIUSKO, goro v avstralskih Alpah, ki leži v državi Novi Južni VVales. Tokrat vas sprašujemo po višini te gore, ki je obenem najvišji vrh Avstralije. Vaše odgovore čakamo do 15. avgusta 1997, izžrebanko(ca) pa bomo nagradili z enoletno naročnino na SNEŽNIK. ODGOVOR SNEŽNIK bo eno leto prejemala HELENA BRNE z Dolnjega Zemona. Snežnik • stran 8 ZANIMIVOSTI KINOLOŠKI KOTIČEK Otrok in pes Že kar pravo "pasje" poletje je tu, čeprav je bilo v zadnjem mesecu bolj kislo. Upajmo le, da bo dopustnikom vsaj avgust prinesel lepše dneve. S poletjem pride tudi vročina in prav je, da lastniki psov poskrbite tudi za vaše štirinožne prijatelje. Dovolj sveže vode za pitje, vsaj nekaj sence za psa, ki je v pesjaku ali na verigi in hvaležen vam bo za skrb, ki ste mu jo namenili. Kuža ni zahtevno bitje, potrebuje le nekaj pozornosti in prostor, kjer lahko v miru počiva ali gloda svojo kost. S celim telesom in pogledom vam bo pokazal, da je vesel vsakega vašega glasu ali dotika. V prejšnji številki sem zapisal nekaj o pripravah na prihod psa k hiši, o sprehodih, o vožnji z avtom. Tokrat pa bom nekaj več misli posvetil odnosu med psom in družino, zlasti otroki. Že pri nakupu psa smo razmišljali, da je tudi odločitev o tem, kakšnega psa pripeljati v hišo, odvisna od tega, kakšne otroke imamo v družini oziroma če pričakujemo novorojenčka. Otroci bodo namreč imeli veliko stikov s psom ali se igrali z njim tudi brez naše prisotnosti. Res je, da v večini filmov gledamo idealno sožitje med psom in otroki, ki se z junaki na platnu ali televiziji pogosto enačijo. Vendar v življenju ni vse tako rožnato. Pes je le žival in v določenih trenutkih reagira instinktivno, kar lahko pomeni tudi to, da uporabi svoje najmočnejše orožje - zobe. Kuža prihaja že v prvih mesecih življenja v stik z otroki, ki so zanj vrstniki; z njimi se igra, deli dobro in slabo ter nabira življenjske pasje izkušnje. Zato je izredno pomembno, da se z otroki, tudi najmanjšimi, pogovorimo o tem, kako naj se s psom igrajo in kako naj mu pristopijo, ko je ali počiva. Še zlasti pomembno je to, da naš otrok ne enači vseh psov, s katerimi se srečuje, zato moramo najprej ugotoviti, kakšnega psa imamo pred seboj: ali je že bil v stiku z otroki, ali ima prijetne BOTANIKA 170 let botaničnih raziskav na Snežniku Tedaj prvič opažena travnolistna vrčica izkušnje iz igre z njimi, ali zna prenašati celo vlečenje za rep in ušesa, udarce po glavi, ali je po naravi živčen in občutljiv, je plašen ali samozavesten? Pomembno je torej, da se z lastnikom psa najprej pogovorimo in šele nato dovolimo našemu otroku, da se mu približa in z njim vzpostavi stik. Naučimo tudi našega otroka, da ne bo šel s prsti in roko proti pasjim očem oziroma glavi. Dopovejmo mu, da mora psu najprej ponuditi roko z dlanjo obrnjeno navzdol zato, da jo pes povoha in tako spozna njegov vonj. Otrok naj psa raje poboža po boku ali rahlo po vratu in pod gobčkom. Ko bo kuža pokazal, da mu bližina vašega otroka godi, potem naj se kar podita okrog. Majhne otroke skušajmo tudi naučiti, da pri prihodu psa ne dvigajo rok (kot bi jih hoteli zaščititi), saj bo pes na tak gib reagiral tako, da bo skočil proti gibajoči se roki, s katero bi se lahko igral, mi pa bomo to razumeli kot napad - otrok se bo ustrašil in nesreča je lahko mimogrede tu. Če si otroci želijo k hiši psa, moramo razumeti, da je njihova želja lahko izražena zaradi filma o psu, ki so ga videli, ali želje, da bi imeli partnerja za igro, mogoče tudi zaradi tega, ker imajo psa sosedovi ali naši prijatelji, ne pa zato, da ga bodo vozili na sprehode, čistili in krtačili, hranili in skrbeli zanj. Če se bomo tega zaved liže na začetku, bo tudi odločitev o nakupu lažja, saj bomo psa kupili tudi zaradi sebe in tako prevzeli odgovornost za njegovo vzgojo in poznejše šolanje. Vedimo pa, da si pes in otrok lahko veliko pomenita. Psu je prijetno"čohanje" in je vedno pripravljen za igro, istočasno pa sta drug za drugega tudi odgovorna. Otrok se bo ob psu naučil samozavesti, discipliniranosti, pa tudi nežnosti. Verjetno si ne moremo predstavljati, da bo otrok, ki je svojo mladost preživel ob psu tako, da se je z njim igral in ga učil ter se, ne da bi se tega zavedal, od njega tudi marsikaj naučil, postal kot odrasel nasilen, nerazumevajoč človek. To trdim kot oče že odraslih in še odraščajočih otrok, saj pri njih ugotavljam vse lastnosti dobrih kontaktov z živalmi, kar pa se na koncu koncev kaže tudi pri odnosih z odraslimi ali vrstniki. To bi podkrepil tudi z mnenjem kolegov kinologov iz našega društva, ki so se s to temo že srečali. Otrok uporablja doživetja kot hrano za svoje odraščanje, zato lahko igre s psom, sprehode, medsebojne nežnosti itd. štejemo kot pozitivne za njegov razvoj. Naučimo otroka, tudi če doma nimamo štirinožnega ljubljenca, da ne boža tujih psov, dokler mu tega ne dovolimo. Naučimo ga, naj psa pusti pri miru kadar je, naj ne maha z rokami ali celo palico proti njemu, naj pazi, da mu ne stopi na rep ali ga kako drugače preseneti, naj ne beži od psa, če ga le-ta hoče spoznati (z ovohavanjem), saj pes z vohom ugotavlja, če ima otrok prijeten ali zoprn vonj. Otrok psu praviloma diši, saj pri njem ne zazna naravne agresivnosti ali strahu. Vsem staršem, ki se sami ne počutijo najbolje pri srečanju s psi, bi priporočil, da pridejo do kinologov, ki se bodo o tovrstnih stikih pogovorili z njihovimi otroki. Mnenja sem namreč, da otrokom ne delamo usluge, če jih strašimo s tem, , da jih bo pes ugriznil ali celo raztrgal, saj na vsakogar, ki odraste s strahom pred psom, srečanje z njim povzroča stres, nevšečnost in negotovo počutje. Psu se lahko tudi izognemo brez tega, da bi imeli pred njim slabe občutke. Ne pozabimo tudi na higieno otroka. Po vsakem stiku s psom, predvsem pa pred jedjo, naj si umije roke! Obojestranskega "poljubljanja" ne priporočam. Posoda za hrano naj bo samo pasja, ne dajajmo mu še našega krožnika z ostanki kosila ali večerje. Pes je vendar bitje, ki mora skoraj vse povohati ali poskusiti in brez potrebe bi bilo, če bi otroka izpostavljali nevarnostim kakšne okužbe. Res je, da otrok vsak dan nosi v usta marsikaj, tudi bacile ali bakterije, pa zaradi tega nima težav, toda vseeno ga moramo naučiti, da bo živel čimbolj čisto. Seveda pa to ne pomeni, da je življenje otroka zaradi druženja s psom v nevarnosti, saj že nekaj let menda nimamo primera, da bi pes prenesel na otroka kakšno od bolezni. Naj bo zaenkrat dovolj raznih nasvetov, saj jih "poslušamo" prav povsod: doma, na radiu, v časopisih, na televiziji. Raje se sprostimo in uživajmo z našim kužkom, saj smo ga ravno zato pripeljali k hiši ali v stanovanje. Če pa vas še kaj zanima, smo vam na razpolago v večernem času na tel. številki 41-310. Skušali vam bomo odgovoriti oziroma svetovati pred vašo odločitvijo o nakupu psa ali pa takrat, ko boste naleteli na težave pri odnosih s psom. Sedaj pa še k nagradi. Na nagradno vprašanje o kužnih obolenjih psov (pasja kuga, parvoviroza, leptospiroza, steklina, kužno vnetje jeter) je prvi pravilno odgovoril Jože Valenčič iz Ilirske Bistrice. Čestitamo! Nagrado (pasji koledar in krtačo za čiščenje psa) smo mu že izročili. Sandiju Novaku iz Knežaka pa bomo nagrado izročili, ko se bo vrnil z "dopusta". Čaka ga društvena majica za poletne dni. "Pasjeljubci" in bralci Snežnika, še naprej se imejte lepo! Vojko Štembergar "Snežnik (1796 m) ni samo najvišji slovenski vrh zunaj Alp, temveč tudi eden od najbolj obetavnih ciljev za botanično ekskurzijo. Na njej bomo spoznali več v Sloveniji redkih ali celo samo na Snežnik omejenih rastlin, ekološko in floristično zelo različne rastlinske združbe in izredno nazorne primere za obrat rastlinskih pasov.11, je v zadnji, dvojni številki 'Proteusa' (maj, junij 1997) uvodoma zapisal dr. Tone VVraber, odličen poznavalec rastlinstva tudi na tem našem primorskem očaku, ko v nadaljevanju na štirinajstih straneh predstavlja bogastvo snežniškega rastlinstva. Snežnik ima že bogato rastiinoslovno raziskovalno tradicijo, saj dr. Tone VVraber navaja zanimive podatke o prvih znanih botaničnih raziskavah na gori, ki bodo sredi letošnjega poletja dopolnile celo 170 let. Po njegovih podatkih se je 17. julija 1827 -kot prvi med rastlinoslovci - na Snežnik povzpel idrijski lekarniški pomočnik in kasnejši kustos Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani Henrik Freyer (1802-1866). Raziskavam snežniškega rastlinstva so sledili tudi še tržaški botanik B. Biasoletto (1846), dunajski botanik A. Ginzberger (1908), zatišju med obema vojnama so sledile raziskave V. Tregubova (1959) in M. Zupančiča (1980) ter nekaterih drugih sodobnih botanikov, tudi dr. Toneta VVrabra, ki se še posebej navdušeno loteva raziskovanja rastlinskega bogastva v prikritih in manj dostopnih kotičkih snežniškega masiva. O prvih botaničnih raziskavah na Snežniku pred 170 leti zvemo več v knjigi istega avtorja, dr. Toneta VVrabra, 'Sto znamenitih rastlin na Slovenskem1, ki jo je izdala Prešernova družba v Ljubljani leta 1990. Obisk Snežnika 17. julija 1827, tedaj je bilo Henriku Freyerju, lekarniškemu pomočniku in navdušenemu botaniku iz Idrije petindvajset let, je bil dokumentiran z dnevniškimi zapisi in herbarijem, v katerega je mladi raziskovalec vlagal najdeno in opisano cvetje. Med cvetjem, ki ga je zbral in opisal, je tudi zapis o na Slovenskem prvič najdeni travnolistni vrčici (Edrai-anthus graminifolius). Trobentasto odprta nizka Na Snežniku cveti travnolistna vrčica julija in | avgusta. (Fotografija: dr. Tone VVraber) SLIKOVNA KRIŽANKA cvetica, ki na Snežniku cveti julija in avgust* je lahko bele, svetlo vijoličaste ali celo mo* barve. Botaniki so "snežniško vrčico" zašle*' tudi še na nekaterih drugih krajih v Slovenj' Goteniška planina, obkolpske Poljane, šele I* 1958 pa je bila odkrita tudi na Poldanov£( (1299 m) nad Čepovanom v Trnovskem gozd1 kot najbolj zahodnem robu Slovenije. Cvetje sicer razširjena vzdolž Dinarskega goro* njena nahajališča pa segajo še v Albanijo'! Grčijo ter prek Jadranskega morja na Apenini polotok, vendar prav v naših krajih doseže s'1 jo najsevernejšo mejo. 170 LETT BOTANIČNIH RAZISKAV NA SNEŽNIK*' 17, 7 1827 H. FTtEYER- 19g? Hvaležni dr. Tonetu Wrabru za zanimiv?1 datek iz preteklosti botaničnih raziskav na*' žniku, so bistriški planinci za obiskovalce ff pripravili poseben spominski žig, ki ga jec) likoval Romeo Volk, v kratkem pa bodo na'1 Ijo tudi barvne razglednice s podobo trave1 listne vrčice, cvetke, ki je bila prvič odkrita p,e' 170 leti prav na Snežniku. Na botanične zp' menitosti Snežnika pa bo znova opozarjala^ novljena in velika lesena tabla na Obračal6 ob vstopu na snežniško stezo, ki jo je pred b stoletja izdelal starosta bistriških planit* prof. Drago Karolin. Vojko Čelf julij 1997 OGLASI :■ 42 ^ - 0 — JL — —_ __ ’ Občina Ilirska Bistrica COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077 \ Plama-pur N Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 § AVTOSERVIS SMRDELJ VALTER RENAULT Bazoviška 44 - 6250 Ilirska Bistrica, Tel. 067/41-175 - Fax. 067/81-298 MEGANE SCENIC RT 1.6e V TEM -gr VSA VOZILA SO MOŽNA NA KREDIT V CELOTI DO 5 LET Z UGODNIMI POGOJI: OJO-T + 5,0% V PRODAJI NOVI MODELI CUO, TMNGOin MEGANE AUZE (klima) MOŽNOST STARO ZA NOVO NOVO NA TRŽIŠČU SKUTERJI IrgM 279.000 (MFC) 299.000 (MFC) Xl ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820 V ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 ‘TU1A1S Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 X N ‘tjl/d transport terminal ilirska bistrica _y X™ FIZIOTEBAPUA 'SS*™ IN TRGOVINA »**«* W> Rozmanova ul. 1 Wr 6250 Ilirska Bistrica ' »-».** ■' tel./fax: 067/41-156 • ta'*?® zdravila ■ preventivne in terapevtske ‘