GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH številka 1 Leto: VII April 1985 Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah 40 let svobode Letošnji maj bo še posebej slovesen, saj bomo po delavskem prazniku praznovali še 40. obletnico osvoboditve domovine in zmage nad fašizmom. 40 let je minilo, odkar živimo v svobodni domovini in v njej odrašča že nekaj generacij mladih ljudi, ki so rojeni po vojni. Zato si mi, mlajši težko predstavljamo tiste trenutke velike sreče, ki je prevevala ljudi v maju leta 1945. Dolga štiri leta so narodi Jugoslavije trpeli, živeli in umirali za ta trenutek, ko bo sovražnik pregnan z domačih tal. V nas vseh, ki smo rojeni po vojni, pa kljub temu živi izročilo tistih težkih dni, kajti dobro so nam znane žrtve in trpljenja, ki so jih morali prestati naši očetje, matere, številni borci - in aktivisti. Dobro so nam znane vse posledice bratomorne vojne, vsi Jasenov-ci. Sv. Urhi in druga prizorišča morij. Zato ne bomo dovolili, da bi kdorkoli na kakršen kolil način razvrednotil ali ogrozil tisto, kar VSEBINA Stran 2. — Nagrajenci OF in sindikata Stran 2., 3. Kako uresničujemo referendumski program Stran 4. — 30 let Kozjanske Metke Stran 5. — Uveljavljanje Socialnovarstvenih pravi-vic po novem Stran 6. — Razpis »Inovator 85« Vlak BIF Stran 7. — Invalidski kotiček Stran 8. — Kultura Vinska degustacija je bilo pribojevano pred 40. leti. Narodnoosvobodilna borba pa ni bila le borba proti okupatorjem iin domačim izdajalcem; njen najpomembnejši člen je bila revolucija. Maj 1945 je mejnik v tej revoluciji, saj obeležuje začetek novega obdobja v razvoju jugoslovanskih narodov in še posebej delavskega razreda. Prav je, da se ob takih trenutkih ozremo nazaj, na pot, ki smo jo prehodili v 40. letih svobode. Ta pot je bila vse prej kot lahka, saj se je začela iz porušene in. izropane domovine skoraj brez strojev, cest, železnic, vozil in drugega. Imeli pa smo pridne roke, dobro voljo in jasno začrtano pot lastneta razvoja naše družbe. Na tej izvirni revolucionarni poti je bil na samoupraven način postavljen temelj graditve socializma, s čimer je postalo samoupravljanje prevladujoča oblika razvoja' družbenih odnosov. V vseh teh letih je postalo samoupravljanje sestavni del in način vsakdanjega življenja v vseh njegovih oblikah. Pravica do samoupravljanja, kot temelj in vir družbenoekonomskega položaja in svoboščin človeka, se kljub še prisotnim zaviralnim težnjam in odporom postopoma vendar stalno iin nezadržno uresničuje. Z razvojem zavesti in uporabo znanosti pa bo ta proces še hitrejši. Osnove in podlaga za takšen družbenoekonomski položaj človeka je njegov vsestranski razvoj, ko ni samo goli izvrševalec nalog, temveč tudi upravljalec z rezultati svojega in skupnega dela. Danes, ko je obseg delavskih pravic v naši samoupravni družbi dosegel izredno visoko stopnjo, se ob praznovanju 1. maja spominjamo začetkov te borbe. Ne samo 1. maja leta 1886, ko je policija v Chikagu neusmiljeno napadla stavkajoče delavce, temveč tistih začetkov, ko so delavci delali v nemogočih razmerah tudi po 16 ur in ko je bilo na delu nič koliko otrok, vse za bedno mezdo, s katero so se komaj preživljali. Zato nam šele primerjanje pravic, ki jih ima delavec v samoupravni družbi, s »pravicami« z začetkov delavskega gibanja daje pravo sliko prehojene poti Naj zaključim z iskrenimi čestitkami vsem delovnim ljudem in občanom ob dnevu OF in delavskem prvem maju ter s pozivom, da se čimbolj številčno udeležijo tradicionalnega prvomajskega srečanja na Boču, ki bo že četrto leto zapored organizirano v okviru srečanj bratstva in prijateljstva. Zlatko Hohnjec 1. maj - Boč '85 ŠMARJE PRI JELŠAH IN SLOVENSKA BISTRICA VABITA NA TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV BRATSKIH OBČIN SLOVENSKA BISTRICA IN ŠMARJE PRI JELŠAH • PRIČETEK PROSLAVE OB 11. URI PRI PLANINSKEM DOMU NA BOČU • V KULTURNEM PROGRAMU SODELUJEJO SKUPINE IZ BRATSKIH OBČIN t • IZVEDENA BODO ŠPORTNA TEKMOVANJA (v odbojki, malem nogometu, vlečenju vrvi, trim pohod iz Slovenske Bistrice in Kostrivnice) • IGRA PRIZNANI ANSAMBEL • PO PROGRAMU TOVARIŠKO SREČANJE • Odhod avtobusov — iz Slovenske Bistrice ob 10. uri — iz Šmarja pri Jelšah ob 10. uri OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ★**★****★***★★★★★★*★★*******★★★*★★*★**★★***★★★ -It *- k *- 4t * k - *- k * * * k * k * Ob prazniku OF k * k *■ in 1. maju k 5- $ iskreno čestitamo k * k * k * k * k * t i i : ********************************************** C' ■v I Nagrajenci OF in sindikata Predsedstvo Občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah je na seji 15. aprila 1985 sklenilo, da prejmejo Priznanja OF s srebrno no značko za leto 1985 naslednji tovariši in organizacije: 1. Jože DROFENIK iz Rog. Slatine za ustvarjalen prispevek k uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov ter podružblja-nju SLO in DS in dolgoletno družbenopolitično aktivnost, zlasti za ..razvijanje kvalitete dela v SZDL in zasluge pri uveljavljanju njene vloge v občini. 2. Rudi KOSTREVC iz Lesičnega za uspešno vodenje Krajevne konference SZDL Lesično ter nesebično in prizadevno delo v organih krajevne skupnosti,1 za aktivnost v društvenem življenju, kjer zlasti mlade vzpodbuja k delu. 3. Rudi KRES iz Rogaške Slatine za dosežene rezultate v prizadevanjih za razvoj kraja in uspešno dolgoletno vodenje sveta KS ter za družbenopolitično aktivnost v kraju. 4. Franc NOVAK iz Šmarja pri Jelšah za zavzeto družbenopolitično delo, zlasti na področju uveljavljanja delegatskih odnosov, za široko dejavnost v društvih ter za dosežene rezultate pri pospeševanju kmetijske proizvodnje. 5. Dragica PLANINC iz Kozjega za dosežene uspehe pri vzgoji mlade generacije, za prizadevno in ustvarjalno delo v SZDL ter nasploh v družbenopolitičnem življenju kraja in občine. 6. Slavko PODOJSTERŠEK iz Podčetrtka za predano delo v SZDL in družbenopolitičnem življenju kraja, za dolgoletno prizadevno vodenje krajevne skupnosti ter viden prispevek k izgradnji in napredku Podčetrtka. 7. Drago ULČNIK iz Podsrede za ustvarjalnost in požrtvovalnost pri delu v mladinskih vrstah, za učinkovito družbenopolitično delo in dobro vodenje KK SZDL fer vlogo, ki jo je odigral pri razvoju krajevne samouprave. 8. Osnovna organizacija ZSMS TOZD DEKOR Kozje za množično in po vsebini bogato vključevanje mladih v aktivnosti kolektiva, za plodno in trajno sodelovanje s krajem ter dosežene uspehe pri mladinskih akcijah občinskega znača-ja. 9. Planinsko društvo »SLOGA« Rogatec — Straža za pomemben delež pri utrjevanju bratskih vezi med prebivalci z obeh strani Sotle, za požrtvovalno delo pri gradnji planinskega doma, za dosežene rezultate pri pomlajevanju članstva in ohranjanju tradicij NOB. PRIZNANJE SREBRNI ZNAK ZSS BODO PREJELI: Osnovna organizacija ZSS na OŠ Tončke Čeč (Lesično), Rudi Filej. (COŠ Podčetrtek), Milena Vrečko (Skupščina občine Šmarje), Tončka Mikša (Ingrad, tozd Gradbeništvo Rogaška Slatina), Mirko Kunst (tozd »Metka« Kozje), Jožica Vehovar (Zdravstveni dom Rogaška Slatina) in Darinka Šuc-Lah (skupne službe SIS Šmarje). Priprave na voiitve Manj kot leto dni nas loči od skupščinskih volitev 1986. Zlasti kadrovske priprave na volitve tudi pri nas že nekaj časa tečejo dokaj dobro, nekoliko bolj intenzivno v krajevnih skupnostih kot v združenem delu. Poglobljene politične in kadrovske priprave pa bodo morale biti del aktivnosti vseh družbenopolitičnih organizacij, saj sta prav od širine dejavnosti odvisna demokratizacija in podruž-bljanje volilnih postopkov ter kadrovske izbire. To pa je še posebej pomembno v času, ko pospešeno evidentiramo možne kandidate za nosilce družbenih funkcij. Pri tem mislimo na zagotavljanje najširšega vpliva delovnih ljudi in občanov pri oblikovanju kadrovskih meril, hkrati pa na sprotno preverjanje uspešnosti dela sedanjih delegacij kot podlage za evidentiranje. Pomembno je, da evidentiramo takšne kandidate, ki so se izkazali pri dosedanjem delu ter dali prispevek k razvoju samoupravljanja. Nenehno in odgovorno delo na tem področju terjajo tudi zahtevne družbenoekonomske razmere, v katerih tečejo priprave na nove skupščinske volitve, kar pa terja tudi času primerne novice dele- gatskih in drugih družbenih dolžnosti. Tako bomo tudi lažje opravljali slabosti, ki zmanjšujejo učinkovitost delegatskega sistema. Nekatere pobude za spremembe v prid racionalizaciji dela v delegatskih skupščinah (zlasti v skupščinah SIS) bomo sicer lahko realizirali, vendar pa je to tudi čas, ko lahko pripravljamo podlago za izboljšanje kvalitete dela delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih (ustvariti boljšo povezavo med organi samoupravljanja in delegacijami, kajti seznanjenost delegatov s problemi in načrti okolja, katerega predstavljajo, bo povečalo občutek pripadnosti in odgovornosti za delo, ki so ga sprejeli; ustvariti bolje sodelovanje med strokovnimi službami in delegacijami ter z vsebinskimi pripravami na seje delegatskih skupščin povečati aktivno sodelovanje na sejah...). Prav tako naj bodo odprte kan-didaturne liste le en člen v demokratizaciji kadrovske politike in volilnih postopkov in ne formalizem, če zanje ni pogojev, oz. ponujenega večjega števila enakovrednih delegatov. V naslednjem obdobju do volitev naj ne bi bilo v nobenem okolju seje SZDL oz. sindikata, kjer ne bi ob odgovornem sodelovanju vseh ostalih dejavnikov razpravljali o volilnih opravilih in kadrovskih pripravah nanje; le tako bo ob najširšem vplivu pri konkret- ni kadrovski izbiri skozi delegatski sistem izražena pravica in odgovornost delavcev, ki neposredno nosijo posledice svojih kadrovskih odločitev. M. Dobravc Junija poizkusna proizvodnja V Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slatina končujejo dela na novi invisticiji — Vrednost naložbe presežena — V začetni fazi 180 novo zaposlenih — Bistveno povečan izvoz. Veliko povpraševanje po kristalnih izdelkih je rogaškim steklarjem narekovalo izgradnjo novih proizvodnih prostorov, saj njihove dosedanje zmogljivosti niso zadoščale povpraševanju, predvsem tujih kupcev. Ko so začeli razmišljati o novi naložbi — z deli so pričeli lani — so načrtovali posodobitev proizvodnje, oziroma tehnološke izboljšave. Z novo opremo bodo tako dosegli boljšo kvaliteto in cenejšo proizvodnjo stekla. Največ sprememb delovnega postopka bo pri pečeh. Namestitev novih talilnih peči s pripadajočo opremo bo namreč omogočala proizvodnjo večjih količin stekla, bistveno manj odpadka in torej cenejšo proizvodnjo. Pri brušenju stekla skorajda ne bo sprememb, saj ostaja postopek brušenja na novih strojih enak. Z investicijo bodo pridobili 12 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih površin,, ki zajemajo talilnico, štiri brusilnice, kislinsko polirnico in skladišče. Omenjeni proizvodni prostori bodo veljali približno dve milijardi 800 milijonov dinarjev, kar je za milijardo več, kot so sprda načrtovali. Do takšnega povečanja je prišlo zaradi tečajnih razlik, ki znašajo kar 320 milijonov dinarjev, preostali del pa predstavljajo domače podražitve in nekatere količinske dopolnitve oziroma dodatna dela. Poskusna proizvodnja bo v novih proizvodnih prostorih stekla sredi junija. V ta namen bodo v prvi fazi zaposlili 180 delavcev, v glavnem brusilcev, število zaposlenih pa bodo do prihodnjega leta, ko bo stekla proizvodnja v polnem zamahu, povečali na 540. Z novo naložbo bodo občutno povečali tudi izvoz. Glede na to, da se na tujem povpraševanje po rogaškem steklu ne zmanjšuje, bo že letos znašal devizni priliv 11 milijonov dolarjev, prihodnje leto pa naj bi s prodajo na tuje iztržili kar 17 milijonov ameriških dolarjev. D. Lojen Ključ do hitrejšega razvoja REFERENDUMSKI PROGRAM SKUPNIH NALOG USPEŠNO REALIZIRAMO Po potresu leta 1974 smo z novogradnjami nadomestili poškodovane šole, s tem pa je bil problem osnovnošolskega prostora le delno rešen. Ostale so nam dotrajane, podprte in funkcionalno ter higiensko -tehnično neustrezne šolske stavbe v Rogatcu, Bistrici ob Sotli in Kostrivnici. V Rogaški Slatini pa je število učencev tako naraslo, da je bi bilo potrebno preiti na tretjo izmeno. Izgradnja teh objektov je bila naša neodložljiva naloga. V referendumskem obdobju 1977 — 1981 smo zgradili nove šolske objekte v Rogatcu, Bistrici ob Sotli in v Kostrivnici. Združena sredstva samoprispevka občanov so predstavljala v strukturi investicijske vrednosti vseh treh objektov 22 %.. Ta sredstva so bila temelj, na osnovi katerih smo lahko kreditirali za kredite pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. V tem obdobju smo za Rogaško Slatino lahko opravili le pripravljalna dela. Zaradi nedokončane naloge, oz. velikih prostorskih težav v Rogaški Slatini, smo se za naslednjih pet let (1982 do 1986) ponovno dogovorili, da se 45 % zbranih sredstev nameni za skupne nalo- ge, to je za izgradnjo šole v Ratanski vasi, manjši del pa za realizacijo programa Spominskega parka Trebče ter za izgradnjo prostorov za predšolsko vzgojo in varstvo. V tem času smo imeli v Rogaški Slatini v celoti dvoizmenski pouk, vse ostale šole v občini pa so imele v drugi izmeni le 77 otrok. Izdelan je bil investicijski program za izgradnjo šole s telovadnico za 750 otrok. Izgradnjo šole smo zasnovali v dveh fazah. Prva faza je že zgrajena, drugo pa moramo zgraditi v naslednjih letih. Prvo fazo smo zgradili v dveh etapah. Prvo, ki obsega objekt šole s 14 učlinicami in vsemi sprem-Ijujočimi prostori, smo končali v letu 1982. Takoj smo nadaljevali z izgradnjo druge etape prve faze, to je s telovadnico, in jo zgradili do konca leta 1984. Ob zasnovi telovadnice je bila sprejeta pravilna odločitev, da je ne bodo gradili le za potrebe šole, ampak tudi za potrebe občanov v krajevni skupnosti, oz. za nekatere tekmovalne športe iz vse občine. Podpisan je bil samoupravni sporazum o združevanju sredstev v Rogaški Slatini in tako sta združeno delo in krajevna skupnost Rogaška Slatina prispevala določen delež denarja za izgradnjo večje telovadnice. Prav pri izgradnji telovadnice se je pokazalo, kako je mogoče določeno nalogo realizirati s skupno akcijo. Združena sredstva samoprispevka občanov so predstavljala jedro v finančni konstrukciji obeh etap 1. faze. V letih 1982 do 1984 je bilo združeno 62.920.909,00 din samo- 1982 prispevka. Skupaj s sredstvi iz prejšnjega referndumskega obdobja predstavlja samoprispevek 42'%, v strukturi finančne konstrukcije že zgrajene 1. faze šole v Ratanski vasi. Ostala sredstva so prispevali: — 25 % so zagotovile šole z združeno amortizacijo, — 8,6 % krajevna skupnost in združeno delo Rogaška Slatina, — 10,8 % je nepovratnih sredstev Izobraževalne skupnosti Slovenije, del sredstev pa je bilo v prejšnjih letih združeno tudi iz skupne porabe. Za potrebe otroškega varstva je bila dokončana dozidava vrtca v Šmarju pri Jelšah, v'okviru stanovanjske izgradnje v Podčetrtku pa je planirana izgradnja jasli. V Ratanski vasi je bilo do sedaj zgrajeno okrog 5000 m2 šolskega prostora, da pa bo investicija zaključena in bo objekt dobil svojo 1983 končno funkcionalno celoto, je potrebno v letih 1985 in 1986 zgraditi še 12 učilnic za višjo stopnjo (1200 m2). Šola v Rogaški Slatini je delala na začetku tega referendumskega obdobja v najtežjih prostorskih pogojih v občini, z dograditvijo šole v Ratanski vasi pa bodo tudi v Rogaški Slatini dani vsi pogoji za sodobno učnovzgojno delo. Kljub velikim vlaganjem in doseženim rezultatom pa bo potrebno tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju nameniti vso pozornost predvsem podružničnim šolam, kot so Dobovec, Stojno selo itd. Predvidevamo, da bomo ' program skupnih nalog v obdobju 1982 do 1986 v celoti realizirali, saj nam bodo ta sredstva še v naprej osnova za pridobitev določenih sredstev na ravni republike. Drobne Franc 1984 Ključ KRAJEVNA 45% skup. od tega 55% za 45% skup. od tega 55% za 45 % skup. od tega 55 % za /o SKUPNOST program 6% za SP prog. KS program 6 % za SP prog. KS program 6 % za SP prog. KS __________________________________Trebče_______________ Trebče Trebče 3,4 Bistrica ob Sotli 669.767,00 833.260,97 1.255.394,86 0,9 Buče 177.291,26 220.569,05 332.310,40 2,5 Donačka gora 492.475,73 612.691,89 923.084,46 8,1 Dobovec 413.679,62 514.661,19 775.390,94 3,5 Kostrivnica 689.466,03 857.768,64 1.292.318,24 3,3 Kozje 650.067,97 808.753,29 1.218.471,48 3,6 Kristan vrh 709.165,06 882.276,32 1.329.241j>3 8,5 Lesično 492.475,73 612.691,89 923.084,46 2,8 Mestinje 551.572,82 686.214,91 1.033.854,59 0,3 Osredek 59.097,09 73.523,03 110.770,13 3,4 Podčetrtek 669.767,00 833.260,97 1.255.394,86 2,1 Podsreda 413.679,62 514.661,19 775.390,94 1,1 Polje ob Sotli 216.689.32 269.584,43 406.157,16 3,8 Pristava 748.563,12 931.291,67 1.403.088,37 31,3 Rogaška Slatina 6.165.796,19 7.670.902,43 11.557.017,39 5,8 Rogatec 1.142.543,70 1.421.445,18 2.141.555,94 2,0 Sladka gora 393.980,59 490.153,51 738.467,57 1,6 Stojno selo 315.184,47 392.122,81 590.774,05 4,4 Šentvid 866.757,29 1.078.337,72 1.624.628.64 13,3 Šmarje 2.619.970,90 3.259.520,84 4.910.809,31 0,5 Tinsko 98.495,15 122.538,38 184.616,89 2,3 Vinski vrh 453.077,66 563.676,54 849.237,70 1,0 Virštanj 196.990,29 245.076,76 369.233,78 0,7 Zagorje 137.893,21 171.553,73 258.463,65 1,8 Zibika 354.582,53 441.138,16 664.620,81 100,0 SKUPAJ 19.699.029,35 16.117.387,65 967.043,25 24.507.675,50 20.051.734,50 1.203.104,07 36.923.378,25 30.210.036,75 1.812.602,21 Priliv sredstev samoprispevka v letih 1982, 1983 in 1984. Konec leta 1981 je bil izglasovan krajevni samoprispevek v občini Šmarje pri Jelšah, in sicer za obdobje 1982 — 1986. Sredstva samoprsipevka so po referendumskem programu namenjena za fi- nanciranje programov krajevnih skupnosti (55 %) in za financiranje skupnega programa (45 %). V letih 1982, 1983 in 1984 je bilo zbranih skupaj 147.509.242,00 din. V tabeli so prikazani zneski zbranih sredstev po letih, delitev po krajevnih skupnostih ter sredstva skupnega programa. Spominski park Trebče Ožje območje Spominskega parka Trebče bo letos v precejšnji me-‘ti spremenilo svojo podobo. V polnem zamahu, je uresničevanje I. faze urejanja, ki poteka v skladu s krajinsko — ureditvenim načrtom najožjega območja. Na levem bregu nekdanjega toka reke Bistrice zaključujemo z idealno rekonstrukcijo hiše Titove tete Ane Kolar, ki bo s svojo krajinsko vrednostjo predstavljala enega izmed osrednjih spominskih objektov, v katerih staprikazana življenje in delo Josipa Broza Tita. S postavitvijo hiše bomo lahko življenje in revolucionarno dejavnost, ki vežeta jedro spominskega parka z Josipom Brozom Titom, predstavili vsem obiskovalcem na mnogo boljši način. V rekonstruirani hiši Ane Kolar, ki je bila pogosto mesto bivanja in dela Josipa Broza in v kateri so se večkrat srečevali vodilni predvojni slovenski in jugoslovanski komunisti, bo stalna razstava, ki bo prikazovala pomen Trebč v predvojni zgodovini KPJ in KPS, s posebnim poudarkom na metodah in oblikah ilegalnega partijskega dela. Prostori sedanjega muzeja maršala Tita bodo namenjeni prirejanju občasnih razprav in prodaji spominskega in propagandnega gradiva. V Seniku pa bo postavljena nova razstava, ker je obstoječa, predvsem zaradi stalne vlage, že skoraj uničena. Z dopolnjeno itn bogatejšo vsebino postaja območje Spominskega ga parka Trebče za mnoge obiskovalce še bolj privlačno in zanimivo. S tako urejenimi spominskimi objekti, ki nega dela in prizadevanj, dajemo svoj prispevek k proslavljanju 40--letnice zmage nad fašizmom in zmage jugoslovanske revolucije. Franci Zidar 30 let kozjanske »METKE« V letu 1955 so se nekateri Kozjani uprli rušenju starega grajskega poslopja. Nasilno so ga adaptirali in usposobili za morebitno tovarno. Ko so iskali ponudnike, so se odločili za tekstilno dejavnost in nastala je prva tkalnica. Stara od povsod pobrana in odpisana oprema — predvsem stroji, je omogočila delo prvim 30. Kozjanom. Začeli so tkati prve surove tkanine. Votek so previjali sami, osnove kupovali, prodajali pa kar surovo blago. Tkalski stroji Roscher in Thulle so omogočali izdelavo samo gladkih tkanin. Produktivnost je bila nizka, pogoji za delo pat ežki, saj si danes težko predstavljamo tkalnico brez klimatizacije in s pečmi, ki so jih kurili na žagovino iz bližnje žage. Iz dotedanje »politične« tovarne, ki je zaposlovala veliko socialnih problemov, je bilo potrebno narediti obrat, ki bo ekonomsko samostojen, strojno perspektiven in socialno varnejši. Tovarna, pod imenom Kozjanka, ni imela dovolj lastne samoiniciative in smelosti v načrtovanju, ker je bila surovinsko odvisna in brez lastnih kvalitetnih kadrov. Zato je iskala močnejšega partnerja, ki bi ji lahko pomagal pri nadaljnjem razvoju. V letu 1957 je prišlo do integracije tedanjo Mehanično tkalnico v Celju in od takrat delavci Metke delijo slabo in dobro s svojim obratom v Kozjem. Naštejmo nekaj prelomnic, ki so bistveno krojile razvoj tovarne v Kozjem; l. 4. 1955 začetek obratovanja tkalnice s 40 tkalskimi stroji in votkovno previjalnim strojem, izdelava surovih tkanin, podlog in letov. L. 1957 priključitev Kozjanke k Metki Celje, menjava kadrov, zaposlenih 70 ljudi. Obrat ne doživlja predvidenega razvoja, životari, stroškov ne pokriva, zato se v letu 1964 začnejo priprave za ukinitev tkalnice. Leta 1965 se le-ta ukine, izvrši se adaptacija in razširi konfekcija, dotedanje tkalke postanejo šivilije in se pridružijo prvim konfekcionar-kam, ki so že od tedaj šivale prevleke za blazine iz inleta. Leta 1971 se začnejo priprave za gradnjo nove proizvodne hale TRIMO TREBNJE v velikosti 1395 m2 in adaptacijo stare zgradbe z ureditvijo kuhinje. Leta 1972 se preselijo v novo proizvodno halo, ki je z veznim hodnikom povezana s staro zgradbo. Nabavljena je nova strojna oprema SINGER po elaboratu za konfekcioniranje posteljnine, ki ga je izdelal Tekstilni center Kranj, Enota za funkcionalno izobraževanje. Takrat 15 zaposlenih uspešno konča tečaj za inštruktorje — mojstre v konfekciji. Proizvodnja se močno poveča, poleg 62 zaposlenih se zaposli še 70 sodelavcev iz krajevnih skupnosti ožjega kozjanskega (Lesično, Zagorje, Buče, Kozje, Podsreda, Bistrica ob Sotli, Polje ob Sotli in Koprivnica v občini Krško). Moderniziran in takrat izredno sodoben obrat z vrhunsko opremo, specializirano za šivanje posteljnine ter moških in ženskih robcev je imel zelo veliko zmogljivost. Letno so predelali preko 5 milijonov metraže. Prvi znaki padanja kupne moči v sredini 70. let in nespošotovanje plačil kupcev pa povzročata kopičenje zalog posteljnine in s tem velike težave ter motnje v poslovanju. Leta 1974 se tedanji obrat Metka Celje samoupravno na novo organizira, delavci izvolijo samoupravne organe in na sodišču izvršijo novo registracijo z uradnim nazivom »METKA tekstilna tovarna in konfekcija Celje TOZD konfekcija post. perila Kozje«. Nova samoupravna organiziranost je dala delavcem nov polet in zagnanost, nočejo poslovati z nizko stopnjo rentabilnosti, zato iščejo nove programe, ki bi pomenili manjšo proizvodnjo posteljnine. Najdejo prva uslužnostna dela in šivilje, od tedaj vajene več ali manj samo ravnih šivov za posteljnino, se začno učiti izdelovati zahtevnejše izdelke raznih oblačil. V naslednjih letih sodelujejo z naslednjimi znaimi tovarnami in kupci, prvič tudi s tujimi partnerji; TRAMPENAU Zah. Nemčija — ženske spalne srajce SVILANIT KAMNIK — izdelava kopalnih plaščev iz frotirja VOSSEN — Zah. Nemčija — šivanje posteljnine in kopalnih plaščev iz frotirja. FLOREX — Zah. Nemčija — šivanje moških in damskih kopalnih plaščev iz striženega frotirja JUTRANJKA — Sevnica — šivanje otroških spalnih vreč in povojnih blazin PLETENINA Ljubljana — šivanje kopalk DOMITEKS Zagreb — šivanje garnitur posteljnine — sodelovanje je trajalo 13 let. Mesečno je bilo zašitih od 5 pa celo do 18000 kompletov posteljnine. EGERIA — Zah. Nemčija — šivanje moških in damskih kopalnih halj in ženskih kril iz frotirja. Kmalu pa smo začeli iskati novi lastni, izvirni program, ki bi omogočal samostojno pot, neodvi- sno od naročnikov, ki so nam doslej diktirali cene in čas izdelave. Rodil se je naš program MONT, s katerim smo hitro -razburkali naše tržišče in zbudili presenetljiv interes pri kupcih. Proizvodi, kot so westoni, puhovke in spalne vreče, polnjene z najfinejšim gosjim puhom, ki je, kot je znano, najboljši toplotni izolator, so hipoma postali cenjeni v najimenitnejših prodajalnah športne konfekcije. Dobro prodajamo tudi praktične zložljive anorake in mininahrbtni-ke. V letih 1980 in 1981 smo zamenjali večino opreme. Z najmodernejšimi hitrošivalnimi stroji PFAFF, kar je bila za nas pričo vse večjih restrikcij pri uvozu opreme pridobitev klučnega pomena. V letu 1982 smo adaptirali drugo nadstropje starega grajskega poslopja in pridobili ličen proizvodni prostor z najmodernejšimi šivalnimi stroji in visečim transportom, kar je pomenilo dvig delovne storilnosti za 20 % pri programu MONT. Leta 1984 smo povečali nakla- dalno rampo in .postavili vezno nadstrešnico med staro zgradbo in proizvodno halo. Zadnjih nekaj let uspešno poslujemo. Imamo srečo, da razpolagamo s pridnimi ljudmi in domačimi kadri, ki z živim interesom ustvarjajo boljše pogoje dela. 16 štipendistov na raznih stopnjah izobraževanja pa bo v prihodnje še okrepilo prizadevanja, da bi bili modni, sodobni in ustvarjalnejši Prvi koraki so za nami. Ideja novega programa CONTRAST je že realnost. Program za najstnike, ki se radi oblačijo modno, sproščeno in mimo ustaljenih tradicij, bo kmalu v naših trgovinah, pa tudi v trgovinah najrazvitejših zahodnih držav. Posodobitev tkalnice in opleme-nitilnice v Celju bi naj omogočila boljše materiale, ki bodo pomenili bistveno prednost v kvaliteti in modi oblačil, v naši TOZD konfekcije pa se moramo .odločiti za modele agresivnejših kreacij. Vse bi ob neprestanem izpopolnjevanju v znanju in osvajanju nove tehnologije pomenilo garancijo za socialno varnost in dvig standarda zaposlenih. Še več pa moramo storiti za avtomatizacijo in tehnične izboljšave, da bo naša šivalnica čimdlje očuvala svoje moči. V teh letih smo uspešno reševali tudi probleme osebnega standarda zaposlenih. Število prosilcev za stanovanja smo zmanjšali na 15, naši delavci vse več koristijo kapacitete počitniškega doma, imamo tudi dobro urejeno družbeno prehrano. Poudariti moramo, da je uspešen razvoj naše TOZD v mnogočem pomagal, krajem, kjer živijo naši delavci. Pri hitrejši izgradnji stanovanj, popolni elektrifikaciji, telefoniji, izgradnji cest in ostalih ko-tudi naši kadri. Razgibano delegatsko in politično življenje v kraju je omogočalo, da imamo s skupnimi napori krajanov možnosti za razne oblike rekreacije, za kulturno udejstvovanje, dobro zdravstveno preventivo itd. Le takšen razvoj bo omogočal, da bomo zadržali stare in pridobili nove kadre, ki se še vedno težko odločajo za delo na podeželju. Poslanstvo naše tovarne je torej veliko, saj naša delovna mesta v večini primerov rešujejo družinski standard, pokrajina je ostala naseljena, socialne razmere v teh krajih pa so se bistveno izboljšale. Naša trajna usmeritev bo s smotrno štipendijsko politiko zaposlovali kvalificirane kadre, kar bo gotovo pospešilo naš skupen razvoj. Veljko Kolan Direktor Tozd-a Veljko Kolan, prejema visoko priznanje »zlati čolniček« Uveljavljanje socialnovarstvenih pravic po novem Že lani aprila je skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije sprejela samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in ga predložila v sprejem tudi skupščinam skupnosti s področja socialnega varstva, izobraževanja in zdravstva na ravni običin. S tem samoupravnim sporazumom so udeleženci določili osnove in merila za priznavanje posameznih socialnovarstvenih pomoči, raven socialne varnosti, vrstni red uveljavljanja socialnovarstvenih pomoči, način usklajevanja le-teh ter merila za prispevke k socialnovarstvenim storitvam. Doslej je področje socialne politike v Sloveniji urejalo preko 600 različnih splošnih aktov. Ta pretirani normativizem je velikokrat oteževal vsebinsko usklajevanje pravic, obveznosti in odgovornosti na področju socialne politike, merami in ukrepi, povečeval pa tudi administrativne in druge stroške. Zato je bilo nujno sprejeti skupen splošen akt ki bo enotno urejal socialnovarstvene pravice. Ukrepi socialne politike morajo prispevati k uresničevanju možnosti za produktivno delo in spodbujati delo in spodbujati interes delavcev za boljše delo. To je še toliko bolj pomembno v zaostrenih gospodarskih razmerah, ko so sredstva za skupno pvrabo omejena, te razmere pa so najbolj prizadele družine z najnižjimi osebnimi dohodki. Zavoljo tega je bolj kot doslej pomembno, da si vsak zagotovi ustrezno socialno varnost predvsem z lastnim delom, naloga družbe pa je, da mu /tako delo zagotovi in ga vzpodbuja k boljšemu in produktivnejšemu delu. Le tedaj, ko si družina ali posamezniki ne morejo zagotoviti primerne življenske ravni so upravičeni do družbene pomoči. Seveda pa nihče od prejemnikov socialnovarstvenih pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju, kot so tisti, ki sami zagotavljajo socialno varnost. Nujno je, da pri odločanju o upravičenosti do teh pomoči sodelujejo organizacije združenega dela oz., njehove kadrovske-social-ne službe. Šele s pomočjo podatkov organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti o socialnih razmerah družine bo mogoče objektivno presojati upravičenost do ene ali več pomoči. Stvarni socialni položaj v primerjavi z dogovorjeno ravnijo socialne varnosti je podlaga za presojo upravičenosti do pomoči, pri-čemer se sporazum izogiba cenzusom. Največji korak je v tem primeru storjen na področju otroškega varstva in socialnega skrbstva, kjer so doseganje pomoči bistveno zaostajale za življenskimi stroški. Upoštevaje načelo, naj tisti ki je upravičen, dobi izdatnejšo pomoč, sporazum zaostruje merila za upravičenost do pomoči. V primerjavi z dosedanjo ureditvijo je pomemben vrstni reduve-ljanvljanja svcialnovarstvenih pravic, ki je naslednji: 1. Varstveni dodatek k pokojnini 2. Denarna pomoč za brezposelnost 3. Delna nadomestitev stanarine 4. Štipendije iz združenih sredstev 5. Razlika h kadrovski štipendiji 6. Družbena pomoč otrokom 7. Začasna denarna pomoč 8. Rejnina 9. Denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja 10. Denarna pomoč kot edini vir preživljanja 11. Plačilo oz. doplačilo oskrbe na domu 12. Enkratna denarna pomoč 13. Plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu oz. organizacij za usposabljanje 14. Plačilo oz. doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini 15. Druge socialnovarstvene pomoči. Vrstni red je določen tako, da imajo prednost pravice, ki so povezane z delom oz. z minulim delom. Pomembno pa je to, da lahko prejšnja pravica izključi naslednjo pravico, če je z njo že zagotovljena dogovorjena raven socialne varnosti. Dogovorjeno raven socialne varnosti izračunamo tako, da seštejemo zneske te ravnil določene za vsakega posameznika družinskega člana, vsoto pa delimo s številom družinskih članov. Za posamezne člane se zneski te ravni opredelijo v odstotku od pvprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SRS v minulem letu in sicer za: 1. Delavce, učence in študente pri uveljavljanju štipendije v višini 55% 2. Za zmerno, težje in težko duševno prizadete ter težje telesno prizadete osebe v višini 50% 3. Za nezaposlene osebe, nepreskrbljene odrasle osebe ter za otroke, učence in študente 43% Občan je upravičen do socialno varstvenih pomoči, če njegov star-ni mesečni dohodek preračunan na družinskega člana, ne dosega dogovorjene ravni socialne varnosti, ki jo določa sporazum za njegvvo družino. Stvarni mesečni dohodek na družinskega člana je sestavljen iz vseh dohodkov iz prejšnjega leta in iz socialnovarstvenih pomoči, kil jih dobiva v tekočem letu. Sporazum določa tudi merila za prispevke k osebnim stroškom v socialnovarstveni oz. drugih organizacijah. Med oskrbne stroške štejemo stroške prehrane, nastanitve in varstva. V stroške oskrbe pa niso všteti stroški zdravstvenih storitev, na področju otroškega varstva pa tudi ne stroški vzgoje, ki naj bi bila v celoti zagotovljena iz sredstev občinskih skupnosti otroškega varstva. Prispevek za dnevno oskrbo znaša 35 %, za celodnevno oskrbo pa 60 % stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana, vendar ne more presegati polne cene oskrbnih stroškov. Bolj kot doslej bomo uveljavili stvarno presojo. To pomeni, da je potrebno upoštevati in vestno in skrbno presojati vsa ugotovljena dejstva in sicer od tistih ki jih je mogoče tudi formalno dokazati, do takih, ki se neposredno ne kažejo v dohodku ali drugih podatkih. To velja zlasti za podatke in ugotovitve, ki jih sporočajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge organizacije ter službe. Tako lahko pristojni organ za priznavanje socialnovarstvenih pomoči po prostem preudarki ne dodeli napr. pomoči družini, ki sicer izkazuje nizek dohodek, član te družine pa je odklonil ponujeno delo in s tem izgubil možnost za višji dohodek. Pogoj za učinkovito izvajanje samoupravnega sporazuma je enotna skupna evidenca prejemnikov socialnovarstvenih pravic, ki jo vodi Center za socialno delo. Da bi delo teklo hitro in učinkovito je potrebna avtomatska obdelava podatkov. V letu 1985 bomo podatke še obdelovali ročno, z izdelavo računalniških programov in nakupom opreme pa bomo tudi v naši občini z letom 1986 prešli na avtomatsko obdelavo podatkov. Marta Vahčič, dipl. oec. Nove oblike za otroke, ki niso v vrtcih Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok je tista družbena funkcija, ki zagotavlja pogoje za razvoj otrokove osebnosti in ustvarjalnosti ter omogoča njegovo varno iln zadovoljno otroštvo. Vedno bolj si prizadevamo, da bi postal vrtec center predšolske vzgoje, zato razvijamo oblike dela tudi na podeželju, kjer se otroci nimajo priložnosti srečati z organiziranim delom in preživljajo svoje otroštvo še vedno po starem. Ti otroci so v primerjavi s svojimi mestnimi vrstniki prikrajšani za mnoge stvari, zato smo organizirali »potujoči vrtec« v Vinskem vrhu, Šentvidu, Kostrivnici, Sladki gori in Kristan vrhu. Poleg tega poteka v pomladanskih mesecih še 80-urni program V: Donački gori. Stojnem selu. Pristavi, Zibiki in v Lesičnem. Vzgojiteljice posredujejo osnovna spoznanja s področja intelektualne, estetske, moralno-delovne’ in telesne vzgoje. Njihova osrednja naloga pa je predvsem ta, da otroke vključujejo v otroški kolektiv ter jim pomagajo do socializacije. Vzgojiteljice usmerijo zaposlitve tako, da dajo v prvih urah otrokom na razpolago igrače, s katerimi se zaposlijo. Kasneje igračam dodajo še razne druge materiale, odvisno od smotrov, ki jih želijo doseči. Tako otroci neprisiljeno, ob igri, spoznavajo različne materiale, seveda pod strokovnim in spretnim vodstvom vzgojiteljice, ki prisluhnejo otroškim interesom ter nagnjenjem. Tako imajo otroci dovolj priložnosti, da se med seboj seznanijo in zbližajo, vzgojiteljice pa ob zaposlitvah spoznavajo njihove individualne posebnosti, interese, nagnjenja ter pomanjkljivosti, katerim posvečajo posebno pozornost. Manjše pomanjkljivosti, ki jih opazijo pri posameznih otrocih, poskušajo odpraviti same in se v zvezi s tem posvetujejo s starši. Pri večjih pomanjkljivostih, bodisi v psihičnem alil fizičnem razvoju, pa napotijo starše v razne strokovne institucije. Ob individualnih zaposlitvah se vzgojiteljice posvetijo posameznim otrokom, jim pomagajo premostiti razdaljo med domom in vrtcem ter jih na neprisiljen način, z igro, uvajajo v kolektivno življenje, v samostojnost. Usmerjajo jih v vztrajnejšo pozornost, privzgajajo jim zdravstveno higienske navade, pomagajo nesamostojnim-pasivnim otrokom, molčeče sproščajo in jih vključujejo v igre, kjer otroci sprašujejo, odgovarjajo in pripovedujejo. Vsebina vseh vzgojnih dejavnosti z vidika družbenomoralne vzgoje v predšolskem obdobju je oblikovanje odnosov v otroški skupnosti in oblikovanje otrokovega značaja. Izrednega pomena za vzgojo moralnih vrednot ' pri otroku je način vzgojnega ravnanja vseh, ki so v stiku z njim, mnenje sovrstnikov in tistih, kil jih otrok čustveno sprejema ter možnosti, ki jih ima otrok za praktično ravnanje. Upoštevajo otrokove želje in jih spodbujajo, da postanejo tudi oni aktivni sooblikovalci dejavnosti in ravnanja. Ob vsem tem seveda upoštevajo otrokovo razpoloženje. Vzgojiteljice so strpne pri sprejemanju otrokovih sporočil in ga znajo poslušati. Pomembno je namreč oboje — znati poslušati in govoriti. Pri glasbeni vzgoji si otroci razvijajo zanimanje za glasbo, želijo peti, poslušati glasbo in igrati na instrumente,' ki si jih sami izdelajo. Ob tem so otroci sproščeni in veseli, glasbo pa sprejemajo in doživljajo čustveno. Pri likovni vzgoji si razvijajo naravno nagnanjenje do likovnega izražanja in si v estetsko urejenem okolju razvijajo svojo osebnost. Pri ritmični vzgoji omogočijo vzgojiteljice otrokom samostojno gibalno ustvarjalnost, jih telesno in čustveno sproste in vsestransko razvijajo. Vzgojiteljice otrokom privzgajajo pravilen odnos do okolja in narave, jih navajajo na to, da skrbe za urejeno naravno okolje predvsem pa, da ga ne onesnažujejo. Delovna vzgoja usmerja otroka v samostojno, redno in natančno opravljanje vsakodnevnih opravil doma in v vrtcu. Vse to lahko razvijamo le ob pomoči staršev, dejavnikov v KS in z osnovnimi šolami. Želimo, da bi t starši začutili, kakšnega pomena je vse to za otroke, zato želimo dejavnost razširiti. Irena Žolgar VVO Rogaška Slatina GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH Šola na razpotju Vlak bratstva in enotnosti Proti koncu preteklega meseca je bilo v Kranju strokovno posvetovanje, s katerim so pedagoški in družbenopolitični delavci obeležili desetletni jubilej celodnevne osnovne šole v Sloveniji. Slavnostni govornik na posvetovanju je bi! Andrej Marinc, predsednik CK ZKS, ki je poudaril, da je COŠ v svojem desetletnem razvoju dosegla pomembne rezultate na področju vzgoje itn izobraževanja in da bo v • prihodnje kljub gospodarskim težavam potrebno nadaljevati s širjenjem števila COŠ. Glede na število vključenih učencev v COŠ v Sloveniji (14,7 odstotka) in glede na velik interes staršev, učiteljev in delovnih ljudi, lahko rečemo, da je celodnevna osnovna šola zmagala. Hkrati pa tudi ugotavljamo, da je v svojem razvoju zastala, obstala, kar ponekod pomeni, da je ne zmorejo. Kot se je na začetku uvajanja celodnevnih šol dogajalo, da so te nastajale ob zunanjih pritiskih, se sedaj dogaja, da le te obstajajo predvsem zaradi vztrajnega in požrtvovalnega dela učiteljev. V našit ’občini je vključenih v celodnevno osnovno šolo 543 otrok ali 14,7 odstotka, kar je v primerjavi z regijskim povprečjem s 19,2 odstotka kar zadovoljivo. Največ izkušenj si je že nabrala podružnična šola na Kristan vrhu, na kateri se je kolektiv odločil za novo obliko dela že septembra 1977. leta. Sledijo ji osnovna šola v Podčetrtku (20. april 1979), osnovna šola »M. Broz« v Bistrici ob Sotli (v začetku 1980) in osnovna šola v Kostrivnici (5. 9. 1980). Kot je iz navedenih datumov razvidno, se je tudi v naši občini ustavil nadaljni razvoj celodnevnih šol, podobno kot drugod, zaradi pomanjkanja denarja za vzgojo in izobraževanje. Čeprav imamo jasna idejna izhodišča za nadaljni razvoj celo- dnevnih in poldnevnih šol, pa pri izvajanju konkretnih ukrepov nismo dovolj uspešni. Med šolo in družbo je še vedno splet vprašanj, od katerih bo odvisen nadaljni razvoj vzgoje in izobraževanja. Na primer: Kljub opredelitvam, da je vzgoja in izobraževanje pomemben dejavnik razvoja, še izhajajo mnoge rešitve in ukrepi iz miselnosti, da je vzgoja in izobraževanje izključno poraba, ki bremeni dohodek delavcev v združenem delu. Zmedo v sistem izobraževanja prinaša tudi pavšalno ovrednotenje kvalitete in obsega dela. Povečanje vsebinskih zahtev pri učiteljih in učencih že deluje zaviralno. Notranje rezerve učiteljev, delovne in moralne, so izrabljene. Učitelji odhajajo v pokoj zelo iztrošeni, kjer jih pa čaka zaradi nizke pokojnine nadaljno razočaranje. Kot v gospodarstvu ugotavljamo tudi v šolstvu velika protislovja. Na eni strani zahteva vedno večji pritok informacij vsestransko in razgibano šolo, v kateri ni važno samo vprašanje, kako učitit ampak predvsem, kako naučiti. Po drugi strani pa ugotavljamo, da ni sredstev za najosnovnejša učila, kaj še za računalnike, ki bi že morali biti sestavni del didaktičnih pripomočkov. Sodobna družba prinaša kopico novih, še neobdelanih vprašanj, ki so povezana z vzgojo mladega človeka. Zdrave in sposobne bodoče delavce in strokovnjake bomo imeli le ob sposobnih in razgledanih učiteljih. Zavedati se moramo, da boljše kot se učenec v šoli počuti in več ko pridobi, boljši mora biti in več mora znati učitelj. To pa bo mogoče, če bo tudi učitelj zadovoljen. Ali bomo razvijali družbene spodbude v tej smeri? K. Šmigoc Medobčinska koordinacijska odbora za organizacijo Vlaka bratstva in enotnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da v letošnjem letu organiziramo Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije pripeljal bivše izgnance in njihove najožje družinske člane k njihovim gostiteljem v SR Srbijo. Vlak bo odpeljal iz Maribora oziroma Jesenic 11. oktobra, vra- RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠMARJE PRI JELŠAH in koordinacijski odbor za stabilizacijo ter koordinacijski odbor za družbeno-ekonomski razvoj pri Občinski konferenci SZDL Šmarje pri Jelšah objavljata RAZPIS o podelitvi nagrad in priznanj »Inovator 1985« Za nagrado »Inovator 1985« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šmarje pri Jelšah, ki so v letu 1984 in do polletja 1985 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave). Kandidate za nagrado lahko predlagajo: — komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost v TOZD ali DO, — delavski svet TOZD ali DO, — družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh ravneh, — strokovne službe TOZD ali DO, — posamezniki. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: — osebne in splošne podatke pri-javljenca, — kratek opis ali risbo prijavljene inovacije, — podatek za vrednotenje inovacije, prihranek uporabnikov, izvirnost, — pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo, — dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organ v TOZD, oz. DO. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj (inovator), bosta Občinska konferenca SZDL in Raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah podelili največ 5 nagrad s priznanji in 10 pismenih priznanj. Višino nagrade bo določila komisija. Prijave sprejema Občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah do 1. 8. 1985. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri Občinski raziskovalni skupnosti Šmarje pri Jelšah (skupne strokovne službe SIS tel. 821-212, pri tov. Kampuš). Posamezniki lahko nastopajo tudi z več inovacijami v istem letu. V tem primeru se ovrednoti vsaka inovacija posebej. Predsednica skupščine ORS: Marija Lesjak, l.r. ' čal pa se bo iz Kraljeva oziroma Titovih Užic 15. oktobra 1985. Zato poziva občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah vse šmarske izgnance in njihove najožje člane, da se čimprej povežejo s svojimi bivšimi gostitelji v SR Srbiji ter se na to osnovi njihovega povabila, najkasneje pa do 15. maja 1985 zglasijo na občinski konfernci SZDL v Šmarju zaradi prijave svoje udeležbe v letošnjem Vlaku bratstva in enotnosti. RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Komisija za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti pri Občinski raziskovalni skupnost^ Šmarje pri Jelšah, koordinacijski odbor za stabilizacijo in koordinacijski odbor za družbene ekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL Šmarje pri Jelšah objavljajo RAZPIS o prijavi raziskovalnih nalog v delovnih organizacijah, TOZD-ih in krajevnih skupnostih občine Šmarje pri Jelšah. Na predlog odbora za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti raziskovalne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah je bil na seji skupščine ORS Šmarje pri Jelšah, dne 18. 4. 1985 predložen, obravnavan in sprejet predlog razpisa o raziskovalnih nalogah v delovnih organizacijah, TOZD-ih in krajevnih skupnostih občine Šmarje pri Jelšah. V fimačnem načrtu raziskovalne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah je večji del sredstev, ki se zbirajo po Samoupravnem sporazumu po prispevni stopnji iz dohodka, namenjen raziskovalni dejavnosti. Z razpisom želimo vspodbuditi in zagotoviti nadaljevanje te akcije na področju raziskovalne dejavnosti. Prosimo vse zainteresirane kandidate, da nam do 1. 6. 1985 sporočijo že pričete raziskave ali pa raziskave, ki jih načrtujejo v letošnjem letu. Prijava naj vsebuje: — 'opis raziskovalne naloge — pričetek in predviden rok raziskave (zaključek) — finančno konstrukcijo Tako opremljeno prijavo pošljite na naslov Raziskovalna skupnost občine Šmarje pri Jelšah. Šmarje pri Jelšah, dne 18. 4. 1985 Predsednica skupščine ORS: Marija Lesjak, l.r. Kolektiv, ob katerem je zaživela prva celodnevna šola v občini. PROGRAM DELA KOMISIJE ZA REKREACIJO IN ŠPORT V LETO 1985 Komisija za rekreacijo in šport pri društvu invalidov si je za leto 1985 zadala nalogo, da bi organizirali in se udeleževali tistih tekmovanj, ki smo jih sposobni sprejeti tako s tehničnega kot finančnega stališča. Na seji 7. 3. 1985 je bil sprejet delovni in finančni! plan za leto 1985. Tako bi v mesecu marcu in aprilu opravili izbirno tekmovanje za nastop na regijskem tekmovanju v šahu, streljanju z zračno puško, kegljanju in. balinanju. Stroške za izbirno tekmovanje nosijo tekmovalci sami, razen stroškov za tehnično izvedbo, medtem ko krije stroške za regijsko tekmovanje v celoti društvo. Poleg navedenih disciplin bo društvo gojilo že ustaljene discipline, kot so: košarka — prosti meti, potiskanje krogle, kegljanje z obroči, pikado, vlečenje vrvi in mogoče še kaj. V letošnjem letu ¡borno organizirali tudi tri vrste izletov in sicer: 1. enodnevni izlet na Rab — 8. 6. 1985, katerega cena bo okoli 2.650.— din in jo krijejo udeleženci sami, 2. enodnevni izlet na Plitvička jezera — 10. 8. 1985, katerega cena bo okoli 2.400.— din in jo prav tako krijejo udeleženci sami, 3. enodnevni izlet do 300 km v obe smeri za širšo množico pa bo predvidoma 14. 9. 1985 v smeri Hrvatsko Zagorje do Podravine s povratkom preko Stubice, Tuheljskih toplic in Kumrovca. K temu izletu, kate-ga vena bo okoli 1.600.— din, pa prispeva društvo del stroškov za prevoz in prehrano. Izleti, ki jih prireja društvo se organizirajo po vnaprej določenih datumih in v primeru, da je avtobus vsaj 85% zaseden. Invalidi, člani društva, se lahko prijavijo na vsak izlet, s tem da plačajo določeno participacijo. Športno rekreativna prireditev za zaposlene invalide v DO, oz. člane aktivov invalidov v združenem delu »VONARJE '85«, bo predvidoma 25. 5. 1985 na Vonar-skem jezeru z že ustaljenimi športno-rekreativnimi disciplinami. Na to prireditev povabimo poleg članov aktivov iz naše občine še člane aktivov iz ostalih občin v celjski regiji. Stroški za to prireditev se za aktive naše občine porazdelijo po aktivih, in sicer na osnovi števila prijavljenih, ostalim pa pošljemo kalkulacijo, ki jo poravnajo vsaj 10 dni pred prireditvijo na žiro račun društva. Tradicionalna manifestacija »BOČ '85« bo 22. 6. letos na Boču. Zaradi zmanjšanja stroškov na Dfteh straneh bomo v sklopu te prireditve praznovali tudi zaključni del tedna starejših občanov občine Šmarje, kar je v dogovoru z organizacijskim odborom prireditve tedna starejših občanov občine Šmarje, ki bo pred tednom invalidov občine Šmarje. Tako bomo na prireditev poleg invalidov povabili še starejše občane, razen tega pa tudi člane društev invalidov v regiji, republiki itn sosednji republiki. Športno rekreativni program bo potekal po že ustaljenem redu. Od stroškov za to prireditev prispeva društvo sredstva za vokalno instrumentalni ansambel, za prevoze iz Podplata na Boč in nazaj, za nabavo pokalov in priznanj za športni del prireditve ter za del kulturno umetniškega programa. Preostale stroške vključno s prehrano, nosijo udeleženci sami. Na osnovi zastavljenega delovnega programa je komisija pripravila tudi vrednostni program za posamezne panoge oz. prireditve, in je sledeč: 1. Za sodelovanje na regijskih tekmovanjih a) ekipa šahistov 5.100,— b) 1 ekipa v streljanju z zračno puško 6.020,— 1 ekipa v balinanju 6.680,— č) 2 ekipi v kegljanju 21.200,— 2. 1 ekipa športni ribolov v Brestanici 5.280,— 3. 3 ekipe Avtorally — Lavričev memorial 26.000,— 4. 1 avtobus udeležencev na športno rekreativni prireditvi »BRESTANICA '85« (stroški za avtobus) 13.950,— 5. Sklepna prireditev na Boču (medrepubliško srečanje) 195.000,— 6. Srečanje »VONARJE '85« — prireditev za aktive invalidov v DO 85.000,— SKUPAJ 364.230,— H gornjemu znesku pa je treba zagotoviti še najmanj 60.000,— din v primeru, da se bo katera ekipa uvrstila na finalno republiško tekmovanje. Iz takšnega programa je razvidno, da so nam potrebna kar precejšnja sredstva za izvedbo zastavljenih nalog, katere želimo v zadovoljstvo vseh udeležencev čimbolj kvalitetno uresničiti. Strokovna služba ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH ŽELI ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ, VSEM DELOVNIM LJUDEM OBILO DELOVNIH ZMAG, PREDVSEM PA PRIJETNO PRAZNOVANJE! Pohod partizanskega odreda „Nikole Demonja” Partizanski odred »Nikole Demonja« je bil ustanovljen leta 1952. Organizator tega odreda je bila študentska organizacija in osnovne organizacije KPJ in sicer v čast VI. kongresa KPJ. Doslej je odred na svojih 33 pohodih po poteh revolucije obiskal vse republike in pokrajini in najpomembnejše poti revolucije kot so Sutjeska; Neretva, Kadinjača, Kozara in druge. To leto je nosilec pohoda mladinska organizacija Fakultete strojništva in brodogradnje Partizanski odred »Nikola Demonja« iz Zagreba. Organizator je izbral letošnjo traso pohoda pohod po poteh legendarne XIV. divizije in zaključnih bojev v II. svetovni vojni in sicer na trasi: Kumrovec — Trebče — Šentvid pri Planini — Vrh nad Laškim — Dramlje — Veliki . Raven — Škalske Cirkovce — Zavodnje — Topolščica, kjer se pohod konča. Partizanski odred bo v naši občini 4. in 5. maja in sicer prispejo pohodniki iz Kumrovca v Bistrico ob Sotli 4. maja v popoldanskih urah. V Bistrici ob Sotli jim bodo mladi kraja in učenci OŠ Marija Broz pripravili sprejem s kulturnim programom. V Bistrici ob Sotli bodo pohodniki tudi prenočili. V nedeljo, 5. maja pa si bodo ogledali Trebče, se ustavili pri spomeniku revolucije v Kozjem in nadaljevali pot do Šentvida pri Planini, kjer bodo prenočili. Partizanski odred tako že tretjič v svoji zgodovini organizira pohod v Sloveniji, saj je doslej organiziral pohode Pohorje 59 in Ljubljana 65. Na pohodu sodelujejo študentje, pripadniki JLA kot tudi študentje vojaških srednjih in srednjih šol, pionirji, borci iz vse Jugoslavije; na pohodu pa vsako leto sodelujejo tudi mladi iz Češkoslovaške in Poljske. Namen pohoda je razvijanje, negovanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij, spoznavanje domovine in ljudi v različnih okoljih življenja in dela. Torej izkažimo svojo gostoljubnost in sprejmimo pohodnike vsepovsod, koder hodijo, saj jim bomo s tem omogočili prijetnejše bivanje med nami' Športna dvorana v Rogaški Slatini odprta V občini Šmarje pri Jelšah imamo kar zadovoljivo število teles-nokulturnih objektov, kar velja predvsem za zunanje, nepokrite objekte. S pokritimi igrišči je nekoliko Slabše, še najslabše pa je bilo v Rog. Slatini, največjem kraju naše občine. Prav zaradi tega se je pričela graditi večja telovadnica, oziroma športna dvorana pri osnovni šoli v Ratanski vasi. Po vrsti zapletov pri izvajalcih in tudi financerjih, smo otvoritev dvorane prelagali večkrat. Končno pa nam je le uspelo! Dvorana je predana svojemu namenu! V športni dvorani bodo našli svoje mesto seveda, učencj osnovne šole za regni pouk telesne vzgoje in seveda tudi svoja tek- OBVESTILO ČLANOM Društvo invalidov je najelo pravnega svetovalca za potrebe zaposlenih invalidov. Pravna posvetovalnica za invalide bo vsako drugo sredo v mesecu od 14. do 18. ure na sedežu društva, in sicer 10. aprila, 8. maja, 12. junija, 10. julija, 14. avgusta, 11. septembra, 9. oktobra, 13. novembra in 11. decembra. Pravno svetovalna služba pri sodišču združenega dela v Celju, kjer daje nasvete predsednik sodišča združenega dela, tov. EDI CENTRIH, pa je vsak prvi in zacf-nji ponedeljek v mesecu, in sicer od 13. do 16. ure. Prizadeti invalidi, izkoristite svoje pravice in se poslužite brezplačne pravno-svetovalne pomoči iz invalidske problematike. movanja. Poleg otrok so tu tudi programi ŠŠD in tudi selekcije v različnih športnih panogah. Največ časa bodo v dvorani prebili nedvomno športniki, predvsem mislimo na košarkarje. Eden od košarkarskih klubov rabi tedensko najmanj po 15 ur! Tu so tudi tenisači, karateisti, odbojkarji, rokometaši in še kdo. Nedvomno bo nova /dvorana prinesla še kakšno novo športno panogo, ki je do sedaj nismo imeli, zaradi tega, ker ni bilo pogojev za njen razvoj. Poleg tekmovalnega športa pa bo mesto v dvorani tudi za rekreativce. V dvorani bo nedvomno več skupin rekreatorjev iz delovnih organizacij, iz krajevne skupnosti, hišnih svetov ih podobno. Mesto bo tudi za različna občinska tekmovanja v športno-rekrea-tivnem tekmovalnem sistemu, predvsem mislimo tu na občinske lige v košarki, namiznem tenisu, tenisu, odbojki, rokometu in za različne panoge v okviru delavskih športnih iger. In ne nazadnje, tu bo mesto tudi za različne kulturne prireditve, za organizacijo raznih koncertov in podobno. Tu bodo tudi gosti Zdravilišča in še kdo. Možnosti so velike, treba jih bo le izkoristiti! Športniki obljubljamo, da bomo organizirali delo tako, da bo dvorana vedno polna! Le tako bomo tudi opravičili njen obstoj! Jaka Rihtarič ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ Ob letošnji premieri šmarske gledališke skupine Da občinstvo rado spremlja sodobne družbenokritične gledališke predstave, se je pokazalo v Šmarju ob predstavi gledališke skupine šmarskega kulturnega društva,, ki je uprizorilo igro Alenke Goljev-šek Pod Prešernovo glavo. Šest razprodanih predstav samo v Šmarju dokazuje, ga je šmarska gledališka skupina med krajani naletela na izreden sprejem, kljub začetni bojazni, da je delo namenjeno občinstvu v večjih središčih, kjer so določeni problemi bolj poznani. Kaže, da je reforma srednjega šolstva, ki jo predstava obravnava, doživela širok odmev v slovenski javnosti. Kritičen odnos do reforme pa občinstvo z odobravanjem sprejema, hkrati pa razmišlja o smislih in nesmislih, do katerih prihaja v današnji stvarnosti. 19 igralcev šmarske gledališke skupine je predstavo postavilo na oder kmalu po premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer predstava doživlja prav tako izreden uspeh in se že približuje stoti ponovitvi. Slovenski igralec Dare Ulaga, ki je v času zdravljenja v Rogaški Slatini režiral šmarsko postavitev Prešernove glave, je z VINO — LETNIK 1984 VZDRŽALO PREIZKUŠNJO! Kmetijska kombinata Šmarje psi Jelšah in Šentjur ter Kmetijski zavod Maribor že 7 let strokovno ocenjujejo vina iz vinorodnih območij šmarske in šentjurske občine. 138 vzorcev belih in 57 vzorcev rdečih vin letnika 1984. Povprečni rezultati ocenjevanja kažejo, da se vinogradniki vse bolj prilagajojo dognani tehnologiji kletarjenja. To ugotovitev je v zaključni oceni na zboru vinogradnikov v Šmarju 24. ubrano ekipo igralcev šmarske skupine pripravil gledališki dogodek, ki ga krajani še dolgo ne bodo pozabili. Skupina se je tokrat okrepila z osmimi novimi igralci, ki so se predstavili na odru v glavnem prvič. V dve in pol umi predstavi je gledalcem ostal v spominu celotna igralska ekipa, ki je like upodobila na sproščen in komunikativen način. Prav gotovo pa ostajajo nekatere vloge tako igralsko kot vsebinsko na ¡površju: vloga ravnatelja, v interpretaciji Toneta Gaberška, lik energične pomočnice — Branke Černezel, pretresljiva vloga profesorice Zore Vadnal, v interpretaciji Mimice Kidrič, posrečen in osvežujoč lik Gegje — Jožeta Gojtana, vloga profesorja slavistika z vedno nasprotujočimi mnenji — Igorja Habjana in ubrana igra vseh ostalih igralcev, ki so s predstavo izvabili od občinstva smeh in ogorčenje, odobravanja in zanikanje. Vse skupaj pa je pustilo v občinstvu prav gotovo široko , brazdo razmišljanja o nekaterih pojavih v naši družbeni stvarnosti. 3. letos podal mag. ing. Beloglavec iz Maribora in velja kot vspod-buda, da bi iz pridelka grozdja pridobili čim kvalitetneše, obstojno in za naša območja značilno zdravo in pitno vino. Tako bo vrnili nekdaj omajani ugled slovečih vinogradniških okolišev šmarske in šentjurske občine. Ne gre prezreti tudi pomembnega deleža v dohodkovnem pogledu vinogradnikov, pa naj bo to ob prodaji pridelka ali domači porabi, saj so vina na trgovinskih policah že zelo draga. Letos je bilo belim vinom podeljenih 34 diplom in 75 priznanj. Najboljše so bila ocenjena naslednja vina: »Traminec« (17,0 točk) vinogradnika Franca Nunčiča iz Sotenskega vinorod. okolic Sl. gora; »Mešano belo« (16,6 točk) Jožeta Gojtana iz Zadrž, vin. okoliš Predel; »Laški rizling« (16,4 točk) Franca Krofla iz Peclja. Za mešano belo« vino so dobili 16,2 točk Ivan Kolar iz sp. Ponkvice, Anton Lupše iiz Verač in Zlatko Kunst iz Bistrice ob Sotli. Za rdeča vina je bilo podeljenih 10 diplom in 37 priznanj. Najboljše ocene so dobili za »Modro frankinjo« (17,0 točk) Franc Debelak iz Kupšperka, /Imon Leon iz Do-bležič za m. f. 16,5 točk, Danci Černelič iz Lesičnega (vin. okoliš Dobležiče) za m. f. 15,9 ¡točk, in Franc Krofi iz Peclja za m. f. 15,8 točk. S to predstavitvijo in oceno so vinogradniki izrazili pripravljenost za nadaljnjo kvalitetno pridelavo vin, ki bo zadovoljevala potrošnike in proizvajalce — vinogradnike. Jože Gojtan ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★* NOV ODPIRALNI ČAS KNJIŽNICE V ROGAŠKI SLATINI Splošnoizobraževalna knjižnica na Zdraviliškem trgu 5 v Rogaški Slatini je od 1. aprila odprta štirikrat na teden po 5 ur, in sicer: ob ponedeljkih in petkih od 10. do 15. ure, ob torkih in četrtkih pa od 13. do 18. ure. Tako bodo imeli bralci veliko več možnosti za izposojo knjig, ko pa se bo obisk povečal v toliki meri, da tak odpiralni čas ne bo več ustrezal, ga bodo še razširili. V lanskem letu je bilo za knjižnico nabavljenih preko 500 novih knjig, tako da se fond približuje številki 6000. Prostori , za knjižnico niso najprimernejši; že sama lokacija stavbe je za krajane odročna. Vendar, dokler ne bo zgrajen kulturni center, kjer bo našla svoj prostor tudi knjižnica, bo njena naloga pridobiti čimveč novih članov ter ustreči potrebam krajanov po literaturi, kolikor bo največ mogoče. J. Č. NOVE SEKCIJE ŠMARSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA Na redni letni konferenci šmarskega kulturnega društva, ki je bila v začetku marca letos, je bilo ustanovljenih pet novih sekcij, ki naj bi dopolnile kulturno delovanje šmarskega društva. Ustanovili so naslednje sekcije: sekcijo za varstvo krajevne kulturne in naravne dediščine — predsednik Franci Zidar, klub. sekc. — preš. Vinko Habjan, lutkovno sekcijo — metorici Darja Lojen in Gusta Grobin, plesno ritmično skupino — mentor Samo Nečimer in folklorno skupino — mentor Franček Pavliči' Aktivno je pričela delati folklorna skupina, ki pripravlja prekmurske in belokranjske plese, načrtujejo pa še postavitev avten- tičnega plesa Šmarja in okolice, ki bi ga tudi etnografsko obdelali. Z novimi sekcijami bo šmarsko društvo veliko lažje oblikovalo podobe proslav in drugih prireditev v kraju. J. C. ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆■fr KULTURA IN TURIZEM V okviru letošnjih Kozjanskih kulturnih dnevov je bil v Bistrici ob Sotli organiziran razgovor, na temo Kultura in turizem. Razgovor, ki ga je vodil podpredsednik celjske turistične zveze, prof. Wu-dler, je nakazal velike vrzeli, ki so pri povezavi teh dveh dejavnosti v šmarski občini. Vse premalo je sodelovanja med kulturnimi društvi oziroma skupinami in turističnimi društvi. Amaterske skupine imajo vse premalo izdelane programe, s katerimi bi lahko sodelovale v turistični ponudbi, prav tako pa turistična društva, oziroma turistični centra, ne znajo vedno ponuditi gostom vsega, kar je na območju občine. Tu gre zlasti za kulturne spomenike in Spominski park Trebče. Sklepi, ki so bili sprejeti na posvetu, so v glavnem usmerjeni v čimtesnejše povezovanje obeh panog in v še večje sodelovanje Rogaške Slatine, Atomskih toplic in Šmarskega hrama s kulturnimi skupinami za skupno pospeševanje turizma v šmarski občini. J. C. ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆A »KJE JE MEJA« V ZIBIKI Zibiška gledališka skupina, ki deluje v okvira tamkajšnjega kulturnega društva, je letos postavila na oder kmečko veseloigro s pet jem avtorjev Ogrinca in Beline Kje je meja. S predstavo so med krajani v Zibiki doživeli lep uspeh, ravno tako so toplo spre jeti na gostovanjih. Predstava s svojo tematiko sega v kmečko okolje, kjer so meje še vedno glavni razlog spora. Prijetno je dopolnjena s petjem, ki so mu zi-biški igralci pod režijskim vodstvom Toneta Gaberška dodali svoj domačijski ton. Prav gotovo bo navdušila vse ljubitelje tovrstnega gledališkega žanra. J. Č. Glasilo BOHOR 2ARI izdaja Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov. — Uredniški odbor: Bizjak Darko, Habjan Vinko, Kidrič Mimica, Murgelj Zvonko, Cakš Jože, Kampuš Anton, Arnič Vlado, Babič Marjan, Novak Zlatko, Gojtan Jože, Rihtarič Jaka, Lojen Darja, Skomik Edi in Smigoc Karel. Fotografije: Mestinšek Stanko. Naslov uredništva: Radio Šmarje pri Jelšah, tel. 821-118, 821-200, žiro račun 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. — Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.