PoStnina plačana v gotovini SREDA, 21. OKTOBRA 1953 l.lST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH — IZHA jA VSAKO SREDO NESPORAZUM Italijanski general Luigi Brzopeti pregleduje čete, ki so pripravljene za vkorakanje v Trst, in vpraša vojaka, ki se mu še najmanj tresejo kolena: — Ali veš, kaj pričakuje madre Italia od tebe? — Vem! Pričakuje, da bom izpolnil vsa povelja predpostavljenih! General se razveseli: — Bene, bene! Ali boš res izpolnil vsako povelje predpostavljenih? — Vsako, ekscelenca! — Hm, tudi če bi ti .ia primer tvoj poročnik dal povelje, da moraš bežati? — Ne, tega povelja pa ne bi mogel izpolniti! General mu od veselja pade okrog vratu ln zaihti: — Ti si pravi heroj, pravi potomec naših junaških prednikov! Poročnik — tega moža je treba takoj predlagati za odlikovanje! No, moj heroj, sedaj pa povej vsem, zakaj ne bi mogel izpolniti tega povelja? — Zato, ker nisem tako neumen, da bi v tem primeru še čakal na povelje! TO NI NIC! — Pomisli, sinoči sem videl čarovnika, ki je pod čarobnim klobukom napravil iz vrabca slona! — To ni nič! Signor Pel-la je pod cilindrom strica Sama napravil iz slovenskih krajev »terro italianis-simo«! — Ampak tisti slon ni bil pravil Oče mi je rekel, da je to samo hipnoza! — Saj tisti kraji tudi niso terra italianissima. Samo moj oče ne pravi temu hipnoza, temveč čisto navadna — svinjarija! Beppo Zgrivani: TRIESTE MIA Prepevali smo vsi: »Trieste mia!«, čakali, da z neba nam pade mana. A ves naš up je bil — fatamorgana vse naše sanje — bedna polomija' L'APPETITO VIENE MANGIANDO ... ali zgodba, kako se je na tuj račun lahko smejati z nepričakovanim koncem Pogovor na Marsu OGORČENJE — Lucia, ali je res, da sta se s Pietrom razšla? — Res je, ln to za vse večne čase! — In zakaj? — Pomisli, ta tepec je hotel posnemati Pello, pa mi je svečano izjavil, da se bova poročila takrat, ko bosta Trst in cona B priključena k madre Italiji. Pa reci, če ni idiot!!! SRAMOTA Uro po objavi sklepa zaveznikov, da prepuste Trst Italiji, pripeljejo v tržaško bolnišnico človeka, ki ja nameraval napraviti samomor. Zavezniški policist zaslišuje nesrečneža: — Zakaj ste to napravili? Zaradi nesrečne ljubezni? — Ne, kje nekll — Ste neozdravljivo bolni? — Tudi ne. Zdrav sem kot dreni — Zakaj ste pa potem obupali nad življenjem? — Nisem mogel prenesti takšne sramote... veste, tudi Jaz sem namreč... ampak pošten — mešetari — Slgnori e signorine! Zahtevamo od Jugosla vije Trst, Istro, Dalmacijo ... zahtevamo od Nioo, Korziko In Tunis —• Dveh stvari ne bomo nikoli izvedeli: prvič, kdaj so nas Rusi prvi odkrili, in drugič: s kakšno pravico so nas Anglo-Američani zamešetarili Italijanom...! OSVAJALSKE TEŽAVE — Sl lahko predstavljaš, Lulgl, caris-slmo mio, kako bomo korakali v naših novih uniformah po via Carduccl v Trstu...! — Lahko sl predstavljam, signor ca-porale, kako bomo korakali, ma-soltan-to ne vem, kako bomo vzdržali! — Kako vzdržali, Lulgl? — Kako? Via Caducct je precej dolga in vso pot narediti z dvignjenimi rokami, kqi mislite signor caporale!... Saj so Jugoslovani dejali, da bodo tudi oni vkorakali takoj, ko en sam italijanski vojak stopi v cono A! Italijanska specialiteta: aahtevamo ort Antrlije MhKo C!ner Soma^ RAZMIŠLJANJE A LA PELLA Questi Inglesi e Američani bi radi dosegli ravnotežje med Jugoslavijo in Italijo na Svobodnem tržaškem ozemlju — alora je jasno, da morajo najprej zapustiti jugoslovanske čete cono B, preden gremo ml v cono A, že zaradi naših živcev, ki ne prenesejo jugoslovanskih vojakov v taki bližini. Če pa bi tega ravnotežja ne dosegli, bi mi morali zaradi ravnotežja teči z vzhodne meje na zahodno — saj smo se pred desetimi leti prav tako krepka drli: »Nlzza, Korzika, Tunis!« kof se danes deremo: »Trifeste, Pola, £>almazla!«... ... sahtevamo od Amerike pravičnost to... Tedaj pa se Je pričel Američan smejati: — Tega Italija ne bo nikoli aaMevala, ker bi ateer morala vse drugo vrniti I ZAČUDENJE Vež, Jonny, zadnjič se mi je egodilo, da sem začel hoditi v krogu in nisem mogel najti izhoda iz tega kroga ... — Vraga, nisem vedel, da sodeluješ v komisiji za mirno rešitev Sueškega vprašanja! PESIMIZEM — Da, da, sir, kmalu bomo vsi beračili! — Mislite? Ali ste morda strokovnjak za kolonialna vprašanja? FELLA SANJA... 1UŽ4SHE ASOCIACIlE Pella sanja lepe sanje: sanja, da dobil je Trst in da je načel vprašanje: »Naj gre roka tja kot prst!« V sanjah v Istro že koraka, gre v Ljubljano na sprehod, v Beogradu pa dočaka svoje vojske mimohod. Potlej se napoti v Nico, Francijo osvobodi, Anglijo na polovico s stričkom Samom podeli. V Afriko nato ponese svete rimske vere luč. ricinus na vzhod zanese, zaduši polarni puč, brž Amerika še zmane in, ko je vladar sveta, takrat si roke pomane: »Zdaj na konju sem, haha!« Kvišku v sanjah Pella skoči in... na tleh se prebudi! Zdaj pa bridke solze toči in takole govori: »Lepe sanje, ne bežite, nisem še dovolj dobil! Rad bi vsaj še satelite, sonce, zvezde osvojil!« Bilo kuda — papež s nula ! (Zasledki slavnega Gumi-pete) Bil sem slučajno v Rimu ln jih nekaj nabral tudi o papežu. Za danes vam imam čast objaviti nekaj odlomkov iz njegovega dnevnega reda. Zjutraj vedno najprej nezmotljivo vstane, vedno z obema nogama naenkrat, da bi mu leva kje ne pokvarila dneva! Nato pomoli (ne: pomoli, temveč: pomoli) glavo skozi okno. Ce izpod oblakov prši, nezmotljivo napove: »Dež bo!« Ta prerokba se po Vatikanu takoj raznese in kardinali se ves dan ne upajo brez marel na cesto, papež pa gre najprej brat mašo, potem pa časopise — razen italijanskih, da si ne bi pokvaril apetita... Njegovo glavno dopoldansko opravilo je v tem, da začne deliti direktive italijanski vladi. S Pello si nista nikoli navzkriž (kako neki, ko sta si že z Mussolinijem bila taka prijatelja!), najmanj pa glede Trsta! Nato pa papež s kompletno rimsko vlado vred pomoli (ne: pomoli, temveč: pomoli!) sicer krat- ko, pa zato bolj gorečo molitev za pošteno sušo v krajih, kjer se je razpasel socializem. Po tem opravljenem delu se spravi papež na zajtrk ir. se med žvečenjem raznih dobrot s pobožno dobrohotnostjo spominja tistih desettisočev lačnih Italijanov, ki nimajo kaj dati v usta in se jim zato ni treba toliko mučiti s prežvekovanjem. Medtem se mu tudi večkrat kolcne, kar je nezmotljiv znak, da tudi ti sestradani Italijani s primerno pobožnostjo mislijo nanj in na njegov zajtrk. Po kratkem sprehodu se spravi na korespondenco. Dnevno pošilja pošto San-tinu v Trst in Francu v Španijo, pa tudi Paveliču kot »praktičnemu« katoličanu nakaže kak ček iz fonda za reševanje poganskih zamorčkov (ki pa nima zveze s tako imenovanim »pranjem zamorca«!). Ko se po tem napornem delu naje in naspančka — tiste urice, ko spi, papež za vesoljni svet ni škodljiv — mu začno rojiti po glavi Split, Pula, Reka, Dalmacija in Afrika in takrat se stvar odločno spremeni — Stara - toda resnična Travnerjeva bridka šala v starem »Totem listu« ob priliki »miinchenskega sporazuma«: Edino upanje: Anglija se vsako leto za petindvajset centimetrov pogrezne v morje... Praktični politični dvoički ali Togliatti in tržaško vpraSanJe.. takrat postane namreč škodljiv, posebno zato, ker takoj nato sprejme spet Pello, ki mu referira, kako in kaj je ukrenil v zadevah, ki mu jih je naročil dopoldne. Okoli 19. ure se papež umakne v svoje intimne sobane in ostane tam do večerje. Kaj ta čas dela — nihče ne ve, baje pa brije samega sebe; norce iz ljudi brije namreč že čez dan dovolj. Pač pa po večerji udari s še tremi kardinali partijo taroka. Gredo se pa seveda »kralja klicati«. Srčni kralj mu je spoletskl vojvoda brez NDH, pikov mu je tisti iz Romunije, karov je Habsburžan, križev pa je seveda Peter — s tem so namreč vedno križi in težave, ker ga hudo biksa po barih. Seveda papež zaradi svoje nezmotljivosti pri taroku vedno dobi — pa se kljub temu jezi, ker je to samo pri taroku, kjer igrajo za odpustke in ne za kakšno bolj realno valuto. Ko gre spat, ima papež še važno delo. Razmišlja namreč, kako bi jo zagodel tistim, ki niso za Veliko Italijo in Vesoljni Vatikan. Te misli mu dajo včasih tudi hude sanje, kjer se mu. prikazujejo pametni ljudje, ki mu gredo na splošno zelo ria živce in jih zato ne more — kar pa temelji na obojestranskih občutkih. Zjutraj pa, ko se papež zbudi — se začne znova, kot sem že spočetka zapisal. Edina sprememba je v tem, da včasih ne pada dež, ampak sije sonce. Takrat pa papež zopet nezmotljivo napove: »Danes bo lepo vreme!« Ce ne bo dež...! Gumipeta 1. r. (Op. ur.: Ta sestavek je bil sicer namenjen za rajnega »Zamorčka«, pa ga nam je avtor iz ljubeznivosti prepustil v enkratno objavo — drugič pa morda kaj več!) NE - TEMVEČ... — Ali je vaš mož šel osvobajat Trst, signora Balba? — Ne, perem tudi za druge! PREVIDNI JUNAKI Gruča uvoženih tržaških Iredentističnih junakov čaka za oglom antifašiste, ki se vračajo z demonstracij proti priključitvi Trsta k Italiji. Nenadoma zavpije eden: »Pripravite se! Na oglu vidim enega, ki prihaja. Pripravite gorjače! Skrijmo se, da nas ne opazi!« Kmalu nato pravi drugi: »Benitto, pokukaj, da bomo vedeli, če je že blizu!« Benitto pokuka, potem pa naglo odvrže gorjačo in jo ucvre, ostali pa za njim. Med begom se eden ojunači in zajeclja: »Ostia, Be-benitto, zakaj pa te-tečemo?« Benito zajavka v galopu: »Malora, če sta pa bila dva!« • 1 živi? — Saj res — kaj nefcj bodo napravili Amerikand sedaj,..? »OS«(EL) MUNCHEN—TRST Ni marela še zgorela — Chamberlain na vek MUnchen v Trsti je na vrsti — kakšen madež naših dni! USA-neo in Britanec, , nič ni vreden več podpis'1 Z Italijanom, z Vatikanom sklepa gnili kompromis. Kratkovidni, neza vidni — je vso pamet vzela noč? Saj v marele bodo strele — tresnile, kot so nekoč! ENA MIKROSKOPSKA Signor Pella zagleda pri zdravniku mikroskop. Zdravnik mu pojasni, da ga uporablja zato, da lahko poveča bakterije, ki sicer s prostim očesom niso vidne. Po končanem Pellinem zunanjepolitičnem ekspoze]^ o tržaškem vprašanju, v katerem je dokazal, da pr®' vladuje v Trstu želja za povratkom v Italijo, ga sreča zdravnik in pravi: . — Signor Pella, dovolite mi, da vam čestitam. ste prvi znanstvenik, kateremu se je posrečilo videt' pod mikroskopom stvari, ki so bile doslej celo p°° mikroskopom — nevidne 1 v Štirje fant e špilajo . .. & 1 s £ Atlantski pakt adut, imlrmm jas Trst. Modernizirana pravljica Nekoč je živel požrešen volk Lakotnik. Odkar so ga Pa zalotili ljudje pri kraji in mu jih pošteno naložili, je Postal bolj previden. Oblekel je spokorniško haljo jh oznanjeval vsem, da hoče odslej živeti pošteno. Nekateri so bili dovolj lahkoverni in so mu verjeli, drugi Pa so bili toliko previdni, da so poznali pregovor: #"olk izpremeni dlako, narave pa ne!« in mu niso nasedli. Toda volk ni mogel dolgo živeti od samega svetniškega sijaja, zato se je začel ozirati krog sebe, kje bi dobil kaj pod zob. Ker je bil diplomat, je sklenil, da si bo privoščil ovco iz tropa tistih, ki mu niso verjeli, tako da ne bo izgubil poštenja v očeh tistih, ki so mu verjeli. Rečeno — storjeno. Volk je v spokorniški obleki odkorakal k pastirjem, ki so verjeli v njegovo poštenost, in dejal: ~ Prišel sem, da mi odstopite ovco — seveda ne iz Vašega tropa, temveč iz tropa vašega prijatelja, ki ne Veruje v mojo poštenost! Odstopite mi to tujo ovco vi, da si ne umažem Svetniškega sijaja, kajti sicer... Pastirji niso čakali, da bi jim povedal vse do konca, temveč so mu obljubili, da mu bodo priskrbeli ovco, *h so mu o tem dali tudi pisano obljubo. Najbrž so jej obljubi, ker je bila na račun tretjega, dali tudi i®ne »tripartitna«. Potem pa so začeli premišljevati, kako bi ukanili svojega prijatelja za ovco, a niso mogli stuhtati ničesar pametnega. Volk pa ie prihajal dan za dnem in zahteval od njih svojo ovco. Tedaj pa so stopili pastirji k svojemu prijatelju In dejali: — Stvar je taka, da volk zahteva ovco iz tvojega tropa, ki smo mu jo mi tudi že obljubili. V interesu varnosti naših čred te zato pozivamo, da daš volku ovco. .. Takrat pa jim je on dejal: — Poslušajte, prijatelji, to ni pošteno. Zakaj mu niste obljubili svoje ovce, če pravite, da so vaši tropi V nevarnosti? Zakaj obljubljate nekaj, kar ni vaše? Jaz se za svoj trop prav nič ne bojim, ker imam čvrsto gorjačo, in tudi volka se ne bojim, ker sem mu im Že nekoč pošteno naložil po grbi. Pošljite ga k meni. Pa se bom sam pogovoril z njim! Pastirji so odšli in so sklicali pravo pravcato konferenco. Na njej so ugotovili, da dane besede ne mo-rejo požreti. Volk je zatulil od veselja in se začel oblizovati: — To bo masten poslastek! Potem pa je zahteval, naj mu pastirji prinesejo nvco. Ti pa so se začeli v zadregi čehljati za ušesi *h so oklevali: — Veš kaj, dragi Lakotnik, kar sam pojdi ponjo. Povej, da smo tl mi dovolili in — dobil jo boš! Zdaj pa se je začel čehljati Lakotnik za ušesi: — Saj bi šel, ampak... mož ima čvrsto gorjačo, s katero se ne bi rad še enkrat seznanil! Rad vam verjamem, da bi jo dobil... ampak najbrž po grbi! In ker Lakotniku ni kazalo drugega, se je odplazil sam po svojo ovco. Ustavil se je v varni daljavi in zatulil: — Ej, ti, daj mi ovco, kajti sicer... Pastir pa mu je pokazal gorjačo in vprašal: — Kaj bo sicer? Povej do konca! Takrat pa je volk stisnil rep med noge in zajecljal: — Kajti si — sicer, sicer bom pač prisiljen — prežvekovati samo spomine! Kakor vidite, ima gornja zgodbica zelo poučen nauk: Zanesi se na sebe in na svojo gorjačo! Ribič v kalnem DEBELE ČASNIKARSKE »Večer«, 15. X. 1953: Zaradi naraščanja šoloobveznih otrok, bo treba misliti na gradnjo nove šole. Naraščanja šoloobveznih otrok pač verjetno ne bo mogoče preprečiti — tudi z gradnjo nove šole ne. Pač pa se bo zelo verjetno gradnja poznala pri naraščanju števila šoloobveznih otrok! »Slovenski poročevalec«, 11. X. 1953: Mestni pogrebni zavod opozarja svojce pokojnikov pokopališč... Čudna .sorodstvena razmerja! Pokopališča imajo svojce, pokojniki pa... morda lastnike! »Ljudska pravica - Borba«, 13. X. 1953: V Straži so čez Krko zabetonirali nov že-lezobetonski most. No, sedaj pa imajo hudiča! Nov železobetonski most so imeli, sedaj pa so jim ga zabetonirali, da bi nihče ne mogel preko... PRIZNANJE Zenska kmetici, ki ji ponuja mleko: — Čudim se vam, zakaj pri takem mleku, kot ga dajejo vaše krave, ne zgradite doma hidrocentrale?! MRZLICA Tovarišica Nada Je zaprosila šefa, da ji dovoli oditi iz pisarne, češ da ima mrzlico. Sef ji je dovolil. Toda, kako se je začudil, ko se je že čez pol ure še bolj izmučena vrnila: — Ampak, tovarišica Nada, saj vam ni bilo treba priti nazaj! Ali je morda mrzlica že ponehala? — Tisto ne, ampak v nobeni trgovini nočejo več dati toliko moke in masti, kot bi človek želel! In še to samo stalnim odjemalcem! IZPLAČA SE! — Veš, s svojim novim službenim mestom sem kar zadovoljen. Plača je po uredbi, do podjetja pa imam od doma samo pet minut... — Zakaj nisi raje prišel k nam. Do urada bi imel sicer resda pet minut dalj, ampak zato bi pa dobival tudi — terenski dodatek! M02 BESEDA Množični sestanek. Dvorano so napolnili člani SZDL in člani Zveze komunistov. V razpravo posegajo i prvi 1 drugi. Drugi so pravzaprav zapovrstjo povedali svoje že vsi razen enega. Ta pa nič. Kar naprej ploska In ploska diskutantom, ust pa ne odpre. Končno ga eden sovrstnikov vpraša, kako, da nič ne pove. On pa: »Hm, dragi tovariš, mož beseda sem! Jaz se držim starega in preizkušenega pravila: konspiracija!« Domači čudeži V neki prodajalni sadja In povrtnine so prodajali enako lepo sadje in povrtnino, kot je bilo razstavljeno v izložbi... Neko naše podjetje je prostovoljno prijavilo vse svoje fonde... V neki naši mlekarni te dni niso prodajali mleka, pomešanega z vodo... Preteklo nedeljo so videli priti z vlakom lz Ptuja enega potnika brez steklenice... V zadnji številki »Totcga lista« Je nekdo bral resnično zbadljivko na svoj račun in n i bil užaljen ... Prav! Ce jih že res vse poznate, pa dodajte vsaki od njih pripadajoče besedilo, ki ga najdete na strani 5. / W-1 it***** Tri najboljše rešitve bomo nagradili s knjižno nagrado! TARE Kljun: v Težko Je biti gledališki direktor Ce se da poklic gledališkega direktorja sploh čemu primerjati, potem bi ga lahko primerjali edinole s poklicem krotilca levov. In vendar obstajajo razlik0 med tema dvema sorodnima poklicema: krotilec levov ima bič, gledališki direktor je neoborožen, krotile0 levov ve, da ima pred seboj same garantirane leve, gledališki direktor si ni nikdar na jasnem, kdo je lev. kdo je ovca. In v gledališču so ovce navadno nevarnejše od levov. Igralec (to je menda v tradiciji) ima skoraj vsakega direktorja malo v želodcu, kajti ni ga direktorja na svetu, ki bi znal ugoditi vsem igralcem. Vsakega kj0 prav posebno žuli čevelj. In ker ga žuli, je treba poiskati krivca. Krivec pa je, hopla, takoj pri roki. jasno kot beli dan: direktor. Neki igralec bi rad igral Hamleta. Bolj ko mu direktor dopoveduje, da ni Ham-lahko zaradi svoje pojave in Izraza nastopal v najboljšem primeru kot duh Hamletovega očeta. Toda ne, vtepel si Je v glavo, da bo osrečil gledalce z likom Homleta. Bolj ko mu direktor dopoveduje, da ni Hamlet, bolj je igralec užaljen in bolj je prepričan, da g® direktor sovraži in da tlači njegov talent. Težko Je biti gledališki direktor. Poznal sem nekoč nekega razboritega igralca, ki Je tudi menil, da je hudo zapostavljen in je nekega dne obiskal direktorja v njegovi pisarni ter mu odkrito pokazal svoje mnenje o njem na ta način, da je vrgel proti njemu veliko in dragoceno kitajsko vaz0 iz porcelana. (Pisarniški inventar št. 13.) Direktorju postalo tesno pri srcu in bled je bil skoraj bolj kot kitajski porcelan. Za hip je okleval in se ni moge* takoj odločiti, kaj bi rešil: svojo glavo ali kitajsko vazo. Čeprav je bil izreden ljubitelj starin, se je odločil vendarle za glavo. Umaknil jo je in kitajska vaza (pisarniški inventar štev. 13) se je razpočila na zidu To je bil atentat! Težko je biti gledališki direktor. Potem pa prosim: igralke! Predstavljajte d. do ste direktor gledališča, v katerem živi in dela dvajset igralk, ki bi bile rade vse mlade in lepe in priljubljene. Cez leto dni (če boste še pri življenju) boste izjavili novinarjem (prav gotovo vas bodo obiskali)1 Raje med leve v areno kot nazaj v gledališče! (T° ne pomeni, da bi morali dobiti levi komplekse manjvrednosti; toda v primeri z nekaterimi zvezdnicami, s o te grozne živali resnično »ljudomile«!) Težko Je biti gledališki direktor. Lepega dne bo pridrvel v direktorjevo pisarno igralec, ki bo ves razburjen in zaripel. Vrgel bo na miz° vlogo in bo ozmerjal direktorja: »Vračam vam naslovno vlogo ,Othella‘! To je že peta vloga v tej se-zoni! Kdaj bo tega konec! Nesramnost! Želel bi sj kakšno postransko vlogo, kakšnega psička s tremi stavki, vi pa me pitate s samimi velikimi teksti!« Direktorju bo vzelo sapo in pričel bo v zadregi jecljati. Tresla ga bo mrzlica in zobje mu bodo šklepetali Moral bo pri priči vzeti pol kile sulfatiazola, sicer ne jamčimo zanj. Težko Je biti gledališki direktor. V umivalnici bo zmanjkalo tople vode. (»Naj gre 15 vragu tak direktor!«) Skozi streho kaplja na oder-(»Seveda direktor Je na suhem, briga njega!«) Avditorij je na pol prazen. (»Tu imaš direktorja in njegci repertoar!«) V to staro gledališko škatlo naj tre. Btrela! Naj pade nanjo vsaj stokilska atomska bomb®; (»Direktor je nesramen, ker noče zgraditi novega gle' dališčal«) Lahko se celo zgodi (v gledališču je vse mogoče), da se bo rodila nekemu igralcu namesto sina, ki ga 1 pričakoval, hčerka. Igralec bo razočaran in besen-Morda bo dejal: »Tega je kriv direktor, ker me z0 seda samo v vlogah neodločnih in nemoških ljubim cev!« , Da, tudi to se lahko zgodi, kajti: težko je bi gledališki direktor! IDEALIZEM Hemingwaya so nekoč mnogo lep§e diši kot P8 vprašali, ali je po svetov- cvetača, in po tem sklep®] nem nazoru idealist. jo, da bi se dalo zato iz »Nikakor!« je smeje od- vrtnic prav gotovo skuhaj govoril veliki pisatelj. »Vsi boljšo juho kot iz cvet®' idealisti, kar jih poznam, če.. .- ugotavljajo, da vrtnica FORMULARJI. Slabi casi • • Piše: Hardlgata Jur Kar pomeni mlinu voda, Pomenijo pravemu uradu “skovine — samo s to raz-u*°. da voda priteka in odteka sama, formularje pa “lorajo vedno znova pogani novi formularji... To, kar bi vam rad opisal, se je zgodilo v nekem uradu. Tam Je vstopil višji administrator Vrabec s silno važnim obrazom v sobo arhivarja Samse. Arhivar Samsa je namreč že desetletja skrbno vodil vse formularje, obrazce in tiskovne, zapisoval vsak listič, skrbel za redno poslovanje *n užival vsesplošno spoštovanje. Toda tokrat — tokrat Je Prišlo do katastrofe. »Potrebujemo formular »Poročilo o stanju ptičjih ‘»Sle številka SB 4375/2a!« le dejal višji administrator 'rabec. Stari arhivar Sam-Sa je z vajeno kretnjo segel v predal za tiskovine št. SB 4375/2a — in obstal kot okamenel: formularja številka SB 4375/2a ni bilo. Zmanjkalo! — Toda stari arhivar Samsa bi ne bil stari arhivar, če si ne bi *nal pomagati. Segel je z roko v drugi predal — predal za tiskovine »Naročilnica za manjkajoče formularje in tiskovine« številka OK 8933/43d. 'Kdo bi opisal grozo arhiva Samse, ko je ugotovi. da je tudi teh formularjev — zmanjkalo! Pero se Upira in papir cjrgeta od groze — a stari arhivar Samsa kljub vsemu ni klonil. Z drgetajočo roko Je segel dalje v predal številka XMP 7749/334, 7c: for- % mular »Naročilnica za naročilnico manjkajočih formularjev in tiskovin«. Svet se je zarotil proti njemu, nebo pa se je obrnilo od starega arhivarja Samse, kajti s trepetajočimi rokami je moral ugotoviti, da tudi tega formularja — »Naročilnice za naročilnico manjkajočih formularjev« št. XMP 7749/334, 7c — ni več v zalogi. Se nikoli ni bil stari arhivar Srmsa tako blizu uresničitvi pogrebnega zavarovanja (obrazec Q 207 VRT 459766—59) kot to megleno Jutro. Sedel je brez moči za svojo mizo, pred očmi so se mu vrteli formularji, tiskovine, številke in zopet formularji, formularji... Končno se Je zbral. Vedel je, da je vsega konec. Da. konec je formularjev, konec uradovanja, konec sveta... Druge rešitve ni bilo, tragedija je bila nujna... Z zadnjimi silami se Je privlekel do omare, se s težavo dvignil in z roko, prosojno kot vosek, segel v predal HEBT 498 — VVT 7778/bg in potegnil lz njega formular. K sreči — tega formularja še ni — zmanjkalo! Bil Je to formular »Prošnja za takojšnjo upokojitev«... C=2% »Reci kar hočeš, toda dež pred vojno ni bil tako moker!« Zvezdice same govore. »Veš kaj, obril bi se pa *e lahko!« »To pač nič nii £e bi bila filmska igralka...« »Da, da! Strašansko naporen dan danes! Osem-najstkrat sem moral pokazati svoj prvi zob, šest-lndvajsetkrat reči ,Mama‘ in devetkrat pokazati, kako se pridkan fantek smejčka ,..!« »Ne, ne! Nobenega kozarčka več. Sedaj ko vozim avto, moram biti popolnoma trezen!« Besedo ima majhna miška... — Veste, trobim zato, da bi prevaril ribe. Mislile bodo, da sem na lovu! —■ Da to ni zlata ribica, ko sl jo lani kupil! bi že moral vedeti. Preskrbljena Je . . . Vse Je prišlo iznenada. In kriva ni ona: — to je treba v začetku povedati, na koncu bom najbrž pozabil ... Povedala ji je soseda, ki Je slišala od druge, kako je govorila tretja z nekom, ki je dobro informiran od prijatelja, ki nima namena, da bi lagal. Slišala pa je: živil bo zmanjkalo. Novica je čudovito delovala, kot delujejo vse novice. No, pri njej Je delovala novica tako, da je po- zabila potožiti sosedi o »težkih« časih ln o tem, da je danes pobrala po predalih »zadnje« dinarčke za pol kilograma kruha. P č pa je kot furija odvihrala v sobo, potegnila izpod žimnic nekaj tisočakov, ki so se tam že lep čas greli in — kam drugam? — v trgovino, seveda! »60 kg krušne moke, 50 kg bele, 10 kg masti, 20 kg soli in 20 kg sladkorja« — Je zdrdrala v eni sapi, kot litanije pri večernicah. — Dve predvolilni — Hahaha! Ce bi ne bilo drevesa, pa bi trčila lepo skupaj! SAM JE KRIV Gost: »Poslušajte, natakar, te žemlje so vendar stare.« Natakar: »Tako? Hm, zakaj pa niste že včeraj pri-Sli?« IDENTITETA »Zakaj se le vedno toliko Smejiš, kadar pokažeš svojo legitimacijo?« »Veš, to Je samo zato, da *ne lahko prepoznajo. Na sliki v legitimaciji se namreč tudi smejim!« Nekje. Zbor volivcev. Polovica dnevnega reda je izčrpana. Na vrsti je predlaganje kandidatov za republiško Ljudsko Skupščino. Moški v tretji vrsti prosi predsedujočega za besedo: »Predlagam našega Zavednega!* Množica hkrati zaploska in vzklikne: »Dobro! Zanj glasujemo z obema rokama /« ln potem Se priletna ženica in mlad državljan: »Predlagam našo Priljubljeno/« »Jaz pa predlagam Se Prvoborca!* Dvorano napolni odmev udarcev sto ln sto rok. Ko se pritrjevanje končno poleže in zavlada tišina, spregovori predsedujoči: »Se kakšen predlog, prosim?« Tišina. Zato se loti dela kandidacijska komisija, katere predsednik čez deset minut poroča: »Predlagamo, da se določi za kandidata Zavedni.« Mučna tišina. Naposled nekdo vpraSa: »Kako morejo člani kandidacijske komisije kar tako mimo dveh naših predlogov? Kaj nam ne bi mogli tega pojasniti?/« Spet mučna tišina. Končno se predsednik komisije ojunači: »Veste, dragi volivci: sto glav — sto različnih mnenj! Črtali smo dva vaša predloga, sicer se vi na volitvah povsem verjetno ne M uspeli — zediniti.« Nekje drugje. V teku so priprave na volitve v mestni zbor proizvajalcev, ki bodo hkrati z volitvami poslancev Ljudske skupščine. Predlogov za kandidate je še vedno premalo. Skupina ljudi stika glave v neki pisarni In modruje: »Le koga naj Se predlagamo?! Direktorja »Prve tovarne« smo že, sekretarja »Druge tovarne« tudi, tehničnega direktorja »Tretje tovarne« tudi. Prav tako so že predlagani direktor »Tretje tovarne«, tehnični direktor »Druge tovarne« 1» sekretar •Prve tovarne«. Manjka jih še sedem? Koga?! Koga/?« In gruntajo in gruntajo, pa nič. Naposled pa se nekdo le spomni: »Kolegi, kaj če bi predlagali za kandidate Se nekaj delavcev?« »In« — spet je zajela sapo, da zdrdra še drugi del rožnega venca. »In ...« Prestrašena prodajalka namesto nje: »Nikar, nikar tako glasno .,. Napišite na listek, kar želite, in mi ga prinesite... Saj razumete: zaradi drugih... Za vas se bo že še našlo! Pridite zvečer, ko zapremo trgovino. V veži vas bo čakalo...« In res, zvečer si zaviha rokave, mobilizira moža in se kot »PP«-ejev glavni urednik odpravi v kritičnem času na pohod. Vse gre kot po »žnorci«: v veži najde vreče, naloži jih na voziček, odpelje domov, in ko so varno spravljene, potolaži moža s Šilcem dvakrat žganega, sama pa bogaboječe vzdihne: »Hvala bogu, zdaj sem preskrbljena za nekaj mesecev« ... Vse je šlo kot po »žnor-ci«, in ker ima vsaka »žnorca« in vsaka zgodba svoj konec, je treba povedati, da je drugo jutro prišel k njej na vljudnostni obisk miličnik in ji dokaj nevljudno očital, da je špekulant ... Ogledal sl je tudi vreče, in to ga je tako navdušilo, da se ni mogel ločiti od nje. Povabil j« njo in prodajalko na brezplačen »tečaj«, kjer se jima bo nudila prilika, da bosta poglobili svoje ekonomsko znanje... No, pa recite, če ni imela prav, ko je vzdihnila: »Hvala bogu, zdaj sem preskrbljena za nekaj mesecev?« Ponesrečeni anarhist ali škailica vžigalic r IyREPNlK| 1 lc-oR , Trikrat „P P P" ali kratka zgodovina najbolj razširjenega slovenskega Časopisa TRGOVSKA POŠTENOST Z ženo sva šla kupovat zame hlače. Nove hlače. Seveda Izbirava, težko izbirava. Kjer je odgovarjala kvaliteta, ni odgovarjala cena, kjer je odgovarjala cena, ni odgovarjala kvaliteta — stara tragika vseh nakupov. Končno sva odkrila nekaj, kar je predstav* Ijalo po barvi, kroju in ceni primerno raven. Sedaj še najbolj važno: kvaliteta! »Ali so hlače res iz čiste volne?« sem hotel vedeti. »Ne bom vas varal,« je dejal prodajalec pošteno, »gumbi niso ...« PRAVNA POSVETOVALNICA Občinska pekarna nekje ob Pesnici: Vprašujete, koga bi lahko tožili za povračilo škode zaradi počenih vodnih cevi, ki so vam eksplodirale tačas, ko je pomočnik v pekarni pri zakurjeni peči zaspal, poslovodja pa je šel z župnikovo kuharico na sprehod? Odškodninski zahtevek lahko stavite samo gospodu bogu — kajti očitno gre za kažen božjo, zaradi poseganja v tuj delokrog (prim.: župnikova kuharica), sicer pa raje molčite o zadevi, drugače bi vam ljudje zamerili, da so bili dva dni zaradi tega brez kruha . . Lepa Vida — takisto nekje ob Pesnici: Rada bi vc-dela, kakšen je postopek za uvedbo prekega sodišča — nelojalne konkurence se jo pri vašem možu, kot pravite, nabralo že toliko, da je potom rednega postopka že ne zmagujete več. Svetujemo vam, da sl omislite tekoči trak in kar tako zaslišujete, kaznujete in obračunavate z vsemi konkurentkami, saj ta pravica vam na podlagi vaše ljubosumnosti nedvomno pripada! ZALEGLO JE Mati ni in ni mogla pripraviti sina, da bi ji skočil kdaj na pomoč pri domačih opravkih — Pojdi po drva ... — Ne bodi sitna! — Ce ne greš po drva, ti dam za kazen prebrati vse pesmi v Novih obzorjih . . Od takrat uboga sin na prvo besedo METAMORFOZE ali kako preob ločen je gospod Koritnik tekel v trgovino prvič po moko ... PREBRISANEC — Ti, nekdo tl je pravkar odnesel tvoj veliki, težki kovček! ' — Vem, vem — Pa zakaj ne pokličeš miličnika? — Bom že! Počakaj vendar, da ga mož prinese do tramvajske postajel VSAJ NEKAJ! — Včeraj sem izgubil denarnico s tisoč dinarji. Ali jo je morda kdo našel in prinesel semkaj? — Ne, nekdo je prinesel denarnico s sto dinarji. — No, potem ml pa dajte začasno vsaj tol FORMULA Neki gnjavator je prosil slavnega fizika Einsteina, da bi mu razložil z algeb-rično formulo tajnost uspeha v življenju. Einstein vzame kos papirja in napiše sledečo formulo: A = X + Y + Z; »A je uspeh v življenju,« je dejal, »X je delo, Y je sreča.« »In Z,‘ Je vprašal vsiljivec? »Z je molk,« je odgovoril Einstein. Brez besed. KRAVATE Tovariš Ficek bi rad kupil kravato. Uslužni prodajalec mu pokaže bogato zbirko kravat od najmodernejših do umerjenih barv. Ficek izbere nekaj kravat, ostale pa odrine na stran ter ironično reče prodajalcu: »Veste, te kravate pa lahko spravite, ker jih noben človek, ki ima količkaj okusa, ne bo kupil.« Uslužni trgovec pa se nasmehne in odvrne: »Imate popolnoma prav, vendar prav te kravate vedno P0! tem prodamo ženam, hi pridejo izbirat kravate z0 svoje može ...« drugič po moko ... AVTO-SOLA V eni najboljših avtošol v Parizu visi tale napis: »Moški, ki šofira in hkrati poljublja lepo potnico poleg sebe, ne more posvetiti slednjemu opravilu vse potrebne pozornosti.« KOMENTAR — Čigava Je šala, ki ste jo pravkar povedali? — Moja. — No, potem pa niste več tako mladi! Zgodba s psom Včeraj sem se peljal s tramvajem. Tramvaj je bil prijetno prazen, sedel sem udobno na sedežu in gledal skozi odprta vrata na ploščad voza. Tam je sedel corpus delicti — namreč lep, velik sivo-črn volčjak. Razen njega je stal na ploščadi samo še en potnik, mož v sivem plašču in črnem klobuku, ki je z zanimanjem bral časopis. Nekako lepo ju je bilo videti skupaj — siv pes in mož v sivem... Pričelo Je tako, da Je sprevodnik prišel iz prvega dela voza in najprej molče opazoval idilo v sivem na ploščadi. Potem je dejal: »Ali ne veste, da psov ne smete voditi na tramvaj?« »Vem!« je dejal kratko mož v sivem in bral naprej. »Cemu torej jemljete psa na tramvaj?« Je vpraševal sprevodnik naprej. Mož v sivem ni odgovoril ničesar. »Vi — ali ste me sUša-li?« je dejal sprevodnik glasneje. »Da,« Je zopet dejal mož v sivem in bral naprej. »Na prihodnji postaji boste morali izstopitil« je nadaljeval sprevodnik. »Na prihodnji postaji, razumete!« je dejal še enkrat glasneje. »Ne!« Mož v sivem se ni dal motiti. Ljudje v tramvaju so postajali radovedni — nič ni privlačnejšega, kot majhen škandal-ček med vožnjo. »Vi, tovariš!« je dejal nato sprevodnik s tako hladnim uradnim glasom, da so mi kar mravljinci šli po hrbtu. »To je predpis in predpisa se moramo držati, ' jaz tako kot vi! Izstopite, prosim, ali pa pokličem miličnika!« Mož v sivem je samo skomignil z rameni In bral mirno naprej. Tedaj je sprevodniku očitno zavrela kri. »Vi!« je začel z vedno višjim glasom, »vi se nikar ne norčujte iz predpisov f Ce pravim, da morate izstopiti, morate izstopiti in basta!« Mož v sivem je še kar naprej molčal, kot da je sprevodnik zanj zrak. Sprevodnik pa je postajal v obraz vedno bolj rdeč — ko s« je pričel tramvaj ustavljati. Prerinil sem so mimo sprevodnika na ploščad. »Pojdi, Nero, greva!« 'sem dejal svojemu psu in ga prijel za vrvico. Mož v sivem se je rahlo nasmehnil, sprevodnik pa je začudeno pogledal in besno vprašal moža v sivem: »Zakaj pa ml, vraga, niste povedali, da pes ni vaš?« »Saj me tega niste vprašali!« je odgovoril mož v sivem in začel zopet brati časopis... tretjič po moko... in četrtič z moko nazaj 1 TAKTIKA Nogometni navijači pravijo, da je proslavljeni Branikov vratar številka 1, Filipančič, na »tekmi« z ^Iačvo slabo branil, cenjeni Branikov vratar številka 2, Grizold, pa na tekmi z zagrebško Lokomotivo enostavno odpovedal samo zato. da je njun najmlajši vratarski sodrug Najmiler' v drugem polčasu boja z Lokomotivo lz Zagreba lahko končno pokazal, da le med Branikoviml vratarji — najboljši. ZA TOLAŽBO Se ena z nogometne tekme med zagrebško Lokomotivo in mariborskim Branikom: »Sest proti pet za Lokomotivo — ni slabo! Smo bili vsaj enkrat priče dobre žetve zadnjega v prvi ligi in zadnjega v drugi ligi! Sicer pa sem slišal, da nameravajo za takšna moštva uvesti časten naslov Smola« in organizirati tretjo državno ligo — tolažilno ligo prijateljskih srebanj. KATEGORIZACIJA Nogometna tekma je zaključena. Požrtvovalen in opeharjen ljubitelj žogo-brcarskega športa izvleče iz žepa pretrgano vstopnt->'<> in zamrmra: »Pet poškodovanih igralcev, zelo slaba igra domačih, vstopnina pa tako neznosno visoka!...« Potem pretrgano vstopnico zmečka, jo vrže na tla zabrunda: »Poleg navadnega in gospodarskega kriminala je začel pač stegovati svoj vrat Se .Športni kriminal1.« »Saj ni tako kot žemlja Uri pekut« — so dejali igralci ptujske »Drave«, ko so ves teden pred tekmo z »Aluminijem« iz Kidričevega' prerokovali svojo zmago z vsaj dvoštevilčnim rezultatom. Pred samo. tekmo so že »spustili« na »vsaj« 6 :0. Svojo pravo športno zavest pa so pokazali končno le s tem, da so se pustili na tekmi premagati z rezultatom 0:1 in tako dokazali, da se da z njimi tudi »shandlati«. KRATKE GOSPODARSKE ZANIMIVOSTI »Državne željeznice Kraljevine Srba, Hrvata i Slo-, vcnaca« še vedno strašijo pri nas. Se 3. oktobra letos so jih zasledili na nalepki nekega vagona, ki je potoval iz Maribora v Kidričevo. Pri tem pravijo, da imamo srečo, kajti prav tako bi se lahko pojavila tam tudi stara avstro-ogr-ska monarhija in namesto steklenice s kislino na na-lepnici bi se nam lahko prijazno nasmehljal z nje večno mladi cesar Franc Jožef... »Odnos cen novega vina In elektrifikacija naše vasi« je naslov nove strokovne revije, ki jo bodo v kratkem izdali pri Miklavžu na Dravskem polju, in ki na izredno poljuden način (liter po 150 din) obravnava vprašanje elektrifikacije miklavških cest podnevi. Vse govorice, da so hoteli s povišano ceno vina poravnati stroške nepotrebne dnevne razsvetljave, pa so samo zlobno natolcevanjel »Majhna pomota!« so dejali nekateri, ko je prišlo na dan, da stane prevoz in nakladanje granitnih kock za tlakovanje ceste v Studencih z mariborskega glavnega kolodvora na kolodvor Studenci malenkost 160.000 dinarjev. Končno to res ni tako strašna stvar, če se kdo zmoti In pošlje tak tovor na glavni kolodvor namesto v Studence... Čudni slučaii v mestu , X“ Konci* POiUOV m K m Vztrajnosti je lepa čednost ... nuiq.TtlBu urau.n5qo uisAogafu a r.io}sojc1 ojaun of ‘asA iBAodrnjod uj autAOgJi op guiAOgj) po jip -ot[ aup ega; zoui a L' ja>i) ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Proti glavobolu vseh vrst priporočamo navadne kombinirane praške. Edino prebivalce Murske Sobote opozarjamo na to, da jih naj glava boli samo od osmih do petih, kajti v drugem času jim tudi kombinirani praški ne bodo pomagali — ker jih ne bodo mogli kupiti! (Made in soboška lekarna) 00 VIŠNJE GORE TJR DO KOLPE iZ PIUNmjEVE TORBE (Piše Jožek Čebulica) V JURJEVIČI imajo pri »Svobodi« čudne muzikante. Instrumente za godbo na pihala so lepo varno zaklenili na podstrešje, muzikantom iz sosednje vasi, ki bi te instrumente zelo potrebovali, pa so fige pokazali. Tako pra- vi moj očka, da je volk sit in koza cela — kadar pa bodo potrebovali godbo, jim bodo že podgane cvilile r—' ker so sedaj kompetentne za jurjevško godbo! Toda še lepše se imajo v DRAGATUSU! Tam pa so si prosvetarji in tercijalke neki hudo v laseh. Prvi hočejo zgraditi novo šolo, druge pa novo cerkev in imajo zaradi tega v vasi pravi cirkus — samo stavba jim še manjka za to. Jaz sem predlagal, da naj potem zgradijo pač cirkus — vsa dragatuška mularija bo za to; seveda le, če ga ne bodo obdali kot v ČRNOMLJU Tovarno učil z bodečo žico, da izgleda kot koncentracijsko taborišče. Potem je že še boljši Samski dom, ki je postal znamenit zaradi polomljenih šip. To pa seveda ni nfč posebnega, kajti kaj takega zmoremo napraviti tudi ml z enostavnim sredstvom, ki mu pravijo ponekod £udi »nogomet«. V tem znamenju vas pozdravlja Jožek Čebulica 1. r. NAVIJANJE PROTI ŠTEVILKAM... Dogodilo se je v ... V ringu se je odvijala borba med dvema zagrizenima boksarjema srednje kategorije. Naenkrat eden orokavičenih pade na tla in ne da več znaka življenja od sebe. Sodnik se mu urno približa in začne šteti: ena, dve, tri, štiri, pet... Gledalci skočijo pokonci in kriče na vse grlo. Ko pa sodnik osmič zamahne z roko, se boksar na tleh prebudi, strese z glavo, odpre eno oko in godrnjaje zabrusi gledalcem: »Norci nori, le kako naj bi jaz slišal sodnika šteli, ko pa tako neusmiljeno glasno navijate!« Stran 8 • TOTI LISI. 6S6I BJqVtOEN SOO^^HH 1 PRIŠEL SEM PLAČAT DAVEK 2A SVOJ NOVI OSEBNI AVTOMOBIL ff^TN BOSTE ■MnVl.DEU,. TO NE E BO PRIŠLO DRUGAČE» ' ČEK DO DlNARČKAflt , ^ ! SIROMAŠČINA1 JfSgl^Em ... «- !.♦ a,,, NE VE M, V KATERO BI SE VSELIL? NAJ BOLJE BO, j * k.DA KUPIM ŠE TRETJO! »Ho, bratca!« Je vzkliknil zborovodja carske dvorne opere v Nižjem Novgoroda dvema pekovskima pomočnikoma, ki sta prišla k njetpu, da bi ju sprejel v operni zbor. »Velike stvari sta si zamislila 1 Kar v zbor dvome opere bi rada, kaj?« »Pela ( sva že tudi kje drugje Ln...« je dejal eden fantov. Kje drugje! Hohoho!« se je smejal zborovodja. »To- PRESOJA da tukaj Je dvoma opera, carjeva opera, opera našega najvišjega presvetlega vladarja! Razumeta, golobčka! Mnogo si upata, mnogo!« Pekovska pomočnika sta molčala, dokler dvomi zborovodja ni povedal vsega, kar je hotel. Nato sta zopet čakala. Končno Je zborovodja uvidel, da se ju ne bo tako lahko rešil in dovolil Jima je, da zapojeta vsak po eno pesem. Peka sta drug za drugim s polnim glasom zapela vsak svojo najboljšo pesem. Ko sta glasova utihnila, se Je oglasil zopet zborovodja: »Nja, nja, golobčka, šole sploh nimata, šole sploh nimata, golobčka! Tl, bra- tec moji« je dejal in potrepljal enega od njiju po prsih, »pri tebi je še upanje. Nekaj Imaš v glasu, lz česar bi se dalo kaj napraviti, in če boš dobro vadil, lahko postaneš Se kar dober pevec. Toda s teboj, bratec,« se Je obrnil k drugemu, »s teboj pa je slaba. Pojdi lepo nazaj in mesi ie naprej svoje kruhke — v petju pa se nikar ne P°' izkušaj večl Tl pač bog n* .dal...« Tako se Je zgodilo, da J® veliki pisatelj Maksim Gorki bil v svoji mladosti n«“ kaj časa pevec v zboru dvorne opere v Nižje111 Novgorodu. Njegov prijatelj In šopek, kl ga je zborovodja odklonil kot nesposobnega« pa Je bil kasneje tako slavni basist Fjodor sa-ljapin... Ijdi.|a No.Jp«f«lLO draM.o Slovenile, po.erjeiilluo Maribor - Ureja arednllkl odbor, od po.orni n tednik D ran n Flltar - Uto« naročnina <00 dlnarlev nnllatna 200 Setrtle*"! 100 din - Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka 2 - Telefon 2B-7h ~ Cek rak tiB 6