cena 10 dinarjev številka 21 (685)	* glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva	titovo velenje, 26. maja 1983
Več tisoč pionirjev, mladincev velenjske občine je preživeli včerajšnji dan mladosti na tretji oliippijadi, ki je bila pod geslom »To bi želeli pokazati Titu« in ob zaobljubi, da bodo tudi v prihodnje dobri učenci, takšni kot si je vedno želel tovariš Tito.
Po slovesnem mimohodu nekaj več kot 400 mladih tekmovalcev, so se na nebu pojavila pisana padala s padalci ptujskega aerokluba, ki so prinesli pionirsko olimpijsko zastavo. Mladim je spregovoril predsednik OK ZSMS Milan Kretič. Učenka Tanja
Podgoršek je zaprisegla v imenu vseh tekmovalcev. Devet učencev predstavnikov vseh osrednjih šol občine Velenje je nato dvignilo pionirsko olimpijsko zastavo, devet učenk pa poneslo šopke cvetja k Titovemu spomeniku. Nato se je začelo tekmovanje. Ni bilo pomembno le zmagati, ampak sodelovati, biti skupaj, se veseliti mladosti.
Že tretjič zaporea so bili najboljši tekmovalci osnovne šole Antona Aškerca.
Občina Mozirje
Referendum je uspel
V občini Mozirje se izteka obdobje drugega občinskega samoprispevka. Solidarnost 'delovnih ljudi in občanov je doslej obrodila bogate sadove in občina ter vsak kraj posebej so bogatejši za mnoge pridobitve, ki bi bile brez tega nedosegljive. Prav zato je tretje petletno obdobje temeljni pogoj nadaljnjega in še hitrejšega napredka. Dejstvo je, da bi prekinitev samoprispevka pomenila dolgoročno škodo in močno zavrla napredek celotne občine in še posebej posameznih krajevnih skupnosti.
Prva in najpomembnejša usmeritev 3. samoprispevka je zagotovitev trajnih sredstev za uresničitev programov krajevnih skupnosti. Za to področje bodo namenili 50 odstotkov zbranih sredstev, ki bodo krajevnim skupnostim veliko pomenila, saj so že dosedanja sredstva bogato oplemenitile in stopile na obetavno razvojno pot.
Iz skupnega programa velja omeniti nadaljevanje programa v vzgoji in izobraževanju, pomembna postavka je varstvo okolja, potem zdravstvo, telefonsko in cest-
no omrežje, turizem, pretvor-niška mreža in podobno.
Za uvedbo tretjega samoprispevka so se prebivalci mozirske občine odločali na nedeljskem referendumu. Na 33 voliščih je bilo vpisanih 11.311 volilnih upravičencev. Volilo jih je 10.494 ali 92,8 odstotka. Svoj glas za napredek Gornje Savinjske doline jih je oddalo 5.801. ali 51,29 odstotka. Najbolj so se izkazali prebivalci krajevne skupnosti Mozirje, saj je referendum uspel na vseh desetih voliščih, za samoprispevek pa je glasovalo 64 odstotkov krajanov. Uspešni so bili še v krajevnih skupnostih Gornji grad in Nova Štifta kjer se je za nadaljevanje samoprispevka odločilo 60 odstotkov volilcev, v Solčavi 56,2 in v Šmartnem ob Dreti 51,5 odstotka. Referendum ni uspel v krajevnih skupnostih Ljubno (48,5 odstotka krajanov za samoprispevek), Nazarje (48,3), Bočna (47,3) in Rečica ob Savinji (44,6), najmanj solidarni pa so bili prebivalci krajevne skupnosti Luče, saj se jih samo 31,2 odstotka odločilo za napredek občine in predvsem svoje krajevne skupnosti.
Ob odkritju spominske plošče so pripravili tudi krajšo slovesnost.
Titovo Velenje
50 novih komunistov
Včeraj, na dan mladosti, so v Šaleški dolini slovesno sprejeli v zvezo komunistov 50 novih članov. Priložnostna slovesnost je bila v knjižnici v
Občina Mozirje
Teden planinstva
V	Gornji Savinjski dolini so v nedeljo sklenili prireditve v tednu planinstva, s katerim so obeležili 90-letnico ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, predhodnice današnje množične planinske organizacije. Ljubenski planinci so prejšnjo nedeljo pripravili 4. tradicionalni pohod do mesta kjer je med vojno delovala partizanska bolnišnica Celje, ostale prireditve pa so se med tednom zvrstile v Mozirju.
Najprej so v ponedeljek na Goričarjevi hiši v Mozirju odkrili spominsko ploščo in z njo trajno obeležili mesto kjer je bila ustanovljena Saviniska podružnica SPD. Ploščo je odkril predsednik planinskega društva Mozirje Mirko Kovačič, o delovanju podružnice in o liku pobudnika njene ustanovitve Frana Kocbeka je spregovoril Martin Aubreht, planinske pesmi v priložnostnem kulturnem sporedu pa so zapeli pevci iz Šmihela nad Mozirjem.
V	torek zvečer so mozirski planinci pripravili slavnostni občni zbor svojega društva na katerem so najzaslužnejšim planincem podelili društvena priznanja, zbor na sklenili z večerom med planinci in prikazom planinskih filmov. Najbolj slovesno je bilo v petek zvečer, ko je bila v mozirski kino-dvorani slavnostna akademija v počastitev 90-letnice ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Na akademiji so podelili visoka planinska priznanja, v bogatem kulturnem sporedu pa so nastopili člani mešanega pevskega zbora iz Mozirja, citraši in pevci iz Luč ter člani folklorne skupine osnovne šole Ljubno ob Savinji.
Teden planinstva so sklenili z nedeljskim množičnim pohodom na Mozirsko planino. Ob mozirski koči so pripravili planinsko rajanje, povedati pa velja, da so planinci pred odhodom na planino obiskali svoja volišča in oddali svoj glas za napredek Gornje Savinjske doline.
Titovem Velenju. Vsem novim članom pa so spomin na ta dogodek podelili tudi knjižna darila.
V počastitev dneva mladosti pa te dni na vseh šolah sprejemajo v mladinsko organizacijo pionirje.
Izvršni svet SOB Velenje
Prostorski del družbenega plana
Na zadnji seji so namenili člani velenjskega izvršnega sveta vso pozornost delu in problematiki dela Postaje milice Titovo Velenje. O tej problematiki smo že pisali v prejšnji številki Našega časa.
Člani izvršnega sveta so menili, daje potrebno glede na to, daje število različnih kaznivih dejanj v precejšnjem porastu, izvajati več preventivnih akcij. Zato pa seveda niso zadolženi samo delavci Postaje milice temveč tudi drugi. V vseh okoljih se moramo obnašati bolj samozaščitno in storiti vse, da bomo kazniva dejanja preprečevali že sami in ne le čakati na delavce Postaje milice. Dogovorili so se tudi, da je potrebno varnostno problematiko obravnavati na družbeno političnih organizacijah, tudi v krajevnih skupnostih in tozdih saj je prav. da jo občani dobro poznajo in da znajo tudi primerno ukrepati.
Na seji so člani izvršnega sveta poslušali tudi informacijo o poteku javne razgrnitve prostorskega dela družbenega plana občine Velenje, kije bila od 22. marca do 18. aprila. Organiziranih je bilo 18 razprav v 17. krajevnih skupnostih v katere je bilo vključenih več kot 1000 občanov. V vseh krajevnih skupnostih, razen v Stari vasi. Paki, Topolšici, in Šmartnem ob Paki so posamezna nerazjas-njena vprašanja uskladili.
Krajani Stare vasi slabo poznajo svoj zazidalni načrt, v Topolšici so krajani zahtevali, da je potrebno najprej razrešiti vprašanja pogrezanja tega predela, saj želijo prostor ohraniti za tiste družine, ki se bodo morda morale z obrobja tega kraja preseliti. Nikakor ne bodo dopustili, so poudarili. da se v njihov kraj naselijo občani od drugod, njihovi občani pa se bodo morali potem preseljevat drugam. Zato je nujnp potrebno. da rudnik določi mejo
rušnega področja. V Paki so občani negodovali zaradi nerazrešenih vprašanj obeh peskokopov, v Šmartnem ob Paki pa so proti gradnji Gradisove industrijske cone.
Nov prostorski plan predvideva, da je potrebno ohranjevati kmetijska zemljišča in s tem, so se krajani v vseh krajevnih okoljih povsem strinjali. Bili pa so tudi mnenja, da je potrebno v občini Velenje najprej v celoti obdelati vprašanje stanovanjske gradnje, šele potem naj bi načrtovali tudi gradnjo vikendov. Poleg tega pa so predlagali tudi, da bi na tistih kmetijskih zemljiščih, ki so za kmetijsko reprodukcijo nepomembna oziroma neuporabna, načrtovali gradnjo. Predlagali pa so tudi, da je potrebno pripraviti kriterije po katerih bi občani za gradnjo manjših kmetijskih objektov hitreje pridobili gradbena dovoljenja.
Na izvršnem svetu so se dogovorili, daje potrebno organizirati ponovne usklajevalne sestanke v Stari vasi, Šmartnem ob Paki, Pesju. Paki in Topolšici, obenem pa so se dogovorili, da mora dati REK delegatom na naslednji seji skupščine jasno sliko, kako se bo naša dolina v prihodnje pogrezala.
Na seji so razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih. Med drugim so potrdili še samoupravni sporazum o financiranju urbanistične, geomehanske in geodetske dokumentacije v občini Velenje za obdobje 1983 do 1985. O njem bodo razpravljali še delegati na skupščini in na skupščinah SIS. Govorili pa so tudi o problematiki financiranja temeljnega sodišča v Celju. Ugotovili so, da iz občinskega proračuna v ta namen ne morejo zagotoviti dodatnih sredstev, zato so predlagali, da sodišče dvigne sodne takse.
Šaleška dolina
Za najbolj urejen kraj v Sloveniji
Turistično društvo Titovo Velenje si že dolgo prizadeva, da bi bilo naše okolje urejeno, čisto, zanimivo za domačine in turiste. Del teh prizadevanj se izraža tudi v obliki tekmovanja, ki je vsakoletna akcija v kateri se slovenski kraji potegujejo za naslov najbolj urejenega mesta. Letos bodo to tekmovanje organizirali že petnajstič. Tudi letos bo zelo pomembno, kako si krajani prizadevajo, da bi bil njihov kraj urejen.
Turistično društvo Titovo Velenje vahi k sodelovanju vse
kraje v občini Velenje, saj smo prav vsi odgovorni za prostor v katerem živimo in v katerem bodo živeli tudi naši zanamci. Zanimivost letošnjega tekmovanja je tudi v tem, da bodo kraji v republiki, ki so se večkrat zapored uvrstili med prve štiri, prejeli tablice, ki bi kot informativni napisi ob cestah, naznanjale obiskovalcem, da je kraj lepo urejen.
Komisije za ocenjevanje predhišnih ureditev, balkonov, urejenosti zaselkov v krajevnih skupnostih, bodo tudi letos opravile svoje oglede.
Prav zaradi tega vabi turistično društvo vse klube, društva, odbore za varstvo okolja v krajevnih skupnostih in vse občane, ki si želijo, da bi na področju turizma naredili več in da bi bil naš kraj kar najlepši, da tudi letos skupaj z njimi z vso odgovornostjo in doslednostjo izvajajo akcijo za čistost okolja in varstva narave.
Tako kot vsako leto lahko občani občine Velenje tekmujejo za zlato, srebrno in bronasto vrtnico, vsi skupaj pa za najbolj urejen kraj v letu 1983 v Sloveniji.
Tri dni so bili spet splitski krvodajalci pri svojih gostiteljih v Titovem Velenju. Vmes, v soboto, so gostje iz pobratenega Splita darovali kri, v nedeljo pa so se, kot so ob odhodu dejali, vrnili domov z nepozabnimi vtisi.
2. stran ★ naS CSS_>	QD ČETRTKA DO ČETRTKA _Titovo Velenje ★ 26. maja 198?
Mauthausen
Spominska svečanost
Komisija za bivše politične internirance pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV Velenje je 7. in 8. maja 1983 organizirala obisk na tradicionalni mednarodni svečanosti v spomin osvoboditve koncentracijskega taborišča v Mauthausenu v Avstriji.
Tako kot vsako leto v prvih majskih dneh, se je tudi letos ob jugoslovanskem spomeniku zbralo veliko bivših političnih internirancev in zapornikov, svojcev žrtev taborišč in mladine iz SR Srbije, AP Kosova, SR Slovenije pa tudi veliko naših ljudi, ki so na začasnem delu v tujini. Prišli so zato, da bi'se poklonili spominu neštetih žrtev, ki so jih v vojnih letih 1941 do 1945 uničili nenasitni krematoriji.
Ob našem spomeniku so člani kulturno umetniškega društva iz Gornjega Milanov-ca izvedli kulturni program z recitacijami in glasbo, predstavnik SUBNOR Srbije pa je imel priložnostni govor. Med slovesnostjo je imela naša mladinka v rokah Titovo sliko.
pozneje ob mimohodu pa se je postavila na čelo naše delegacije. Sledilo je polaganje vencev. K našemu spomeniku so ga položile vse delegacije iz Jugoslavije, med drugim pa tudi Mednarodni komite za internirance, CK KP Avstrije, veleposlanik Vzhodne Nemčije in ruska delegacija. V imenu republiškega odbora ZZB NOV SR Slovenije in občinskega odbora ZZB NOV Velenje, so vence položile delegacije iz Titovega Velenja, ki so položile venec tudi k taborišču Gusen. Jugoslovanska mladina je položila vence tudi k spominskim obeležjem vseh drugih narodnosti.
Po spominskih svečanostih pri spomeniku posameznih držav so se udeleženci proslave zgrnili na bivši »apelplac«, kjer so delegacije posameznih držav oblikovale mimohod z avstrijsko vojaško godbo na čelu. Zbranim udeležencem je govoril avstrijski notranji minister.
Komisija za bivše politične zapornike in internirance
SIS za ceste občine Velenje
0 letošnjem planu
V ponedeljek, 6. junija ob 10. uri bo 4. seja zbora uporabnikov in izvajalcev SIS za ceste občine Velenje. Seja bo v sejni sobi občinskega sindikalnega sveta:
Delegati bodo najprej poslušali poročilo o prenosu pravic in obveznosti glede lokalnih cest iz SKIS na SIS za ceste, obravnavali bodo predlog o določitvi normativov in standardov za vzdrževanje avtomobilskih in magistralnih cest ter skupnih normativov in standardov za vzdrževanje fegionalnih in lokalnih cest, prav tako bodo obravnavali in sprejeli predlog sklepa o določitvi osnov in meril za cene storitev za vzdrževanje in varstvo cest. Tako oblikovane cene bodo zagotovile enostavno reprodukcijo delovnih sredstev.
Ker je bil od decembra lani do konca letošnjega aprila v obravnavi začasni plan SIS za ceste za leto 1983, je bilo potrebno pripraviti predlog plana SIS za ceste, ki ga bodo obravnavali in sprejeli delegati na seji.
Obravnavali bodo tudi osnutek samoupravnega sporazuma o poslovnem sodelovanju, ki ga narekuje potreba po storitvah, ki jih cestna skupnost potrebuje v svoji dejavnosti. Že pred dvema letoma je bil sprejet samoupravni sporazum o odpravljanju posledic elementarnih nezgod, vendar pa so potrebe narekovale določene spremembe, zato bodo delegati obravnavali tudi osnutek Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in zagotavljanju sredstev za odpravljanje posledic, nastalih zaradi naravnih nesreč v občini Velenje za obdobje 1981 —1985. Skupaj s tem sporazumom bodo delegati obravnavali tudi pravilnik o delu odbora podpisnic sporazuma in delitvi sredstev za odpravljanje posledic naravnih nesreč v občini Velenje.
V spomin Cirilu M isleju
Vse, ki smo ga poznali in spoštovali, je močno prizadela vest, da je 11. maja nenadoma umrl Ciril Mislej, dipl ing. stroj.
Tovariš Ciril Mislej je bil rojen
I.12.1916\'Trbovljah,študiralje v Ljubljani in kasneje na Češkem, kjer si je pridobil znanje in strokovnost na področju termo in hidroenergetskih naprav.
Takoj po osvoboditvi se je zaposlil pri izgradnji HE Mariborski otok, aprila 1948 je postal direktor takrat ustanovljenega »Zveznega montažnega podjetja za gradnjo hidroelektrarn« v Mariboru, današnje EI Hidro-montaže, nato pa je bil tehnični direktor do leta 1951.
Od 1951 do 1954 leta je sodeloval pri izgradnji naših prvih hidroelektrarn (HE Moste, HE Medvode, HE Vuzenica).
V začetku 1954 leta pa je prišel v Šoštanj in postal direktor »Termoelektrarne Šoštanj v izgradnji«. Z vso svojo strokovnostjo je vodil dela pri izgradnji I. in
II.	faze elektrarne ter veliko pripomogel, da je ta s svojim 135 M W pričela v roku obratovati.
V	letih 1961 do 190//t oti voaju predvidene investicije EKK za vplivnjevanje lignita, nato pa se je zaposlil v tehnični službi TGO Gorenje.
V	Termoelektrarno Šoštanj se je tov. Mislej ponovno vrnil leta 1968. ko so stekla pripravljalna dela za gradnjo III. faze TEŠ (blok 275 MW). Po končani izgradnji in delno neuspelem preizkusnem obratovanju novega bloka je zapustil TEŠ in se zaposlil v inozemstvu.
Tovariš Mislej je prebil med nami nad 15 let. V tem času je veliko storil za to, da je termoelektrarna Šoštanj postala tako pomemben elektroenergetski objekt, kot jo še danes poznamo.
Nenadna smrt ga je dohitela ravno ob nastopu zaslužene upokojitve.
S Cirilom Mislejem pa nismo izgubili le uspešnega strokovnjaka, ampak tudi prizadevnega družbeno političnega delavca.
Delavci EGS, posebno pa člani delovnega kolektiva TEŠ in občani Šaleške doline ga bomo ohranili v lepem spominu.
- LM-
Dobrna
Seminar za komuniste
Prejšnji torek je bil na Dobrni seminar za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov, za predsednike komitejev za SLO in druge komuniste v vodstvih družbenopolitičnih organizacij.
Seminar je bil informativno izobraževalnega značaja. Štefan Cigoje je govoril o mednarodnih ekonomsko političnih razmerah, Janez Zahrastnik o aktualnih politično varnostnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji, Janez Zivko pa o varnostno politični-očeni v občini Velenje.
V drugem delu razgovora je Božo Lednik. predsednik velenjskega izvršnega sveta prikazal družbeno ekonomske razmere v občini Velenje, govoril pa je tudi o nalogah, kijih imajo komunisti na tem področju. Štefka Kordež. predsednica komiteja za družbene dejavnosti je govorila o stanju na področju družbenih dejavnosti. Tone Šeliga, predsednik občinske konference SZDL Velenje pa o nalogah komunistov v krajevnih skupnostih.
TitoVo Velenje
Posvet o turizmu
Prejšnji teden je bil na izvršnem svetu posvet o turizmu na katerem so poleg predstavnikov izvršnega sveta ter skupščine občine Velenje in turističnih delavcev, sodelovali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij občine Velenje, posveta pa se je udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese.
•Na posvetuje bilo poudarjeno, daje potrebno v dolini mnogo več storiti,- da postanemo turistično zanimivi in pritegnemo na naše področje več domačih in tujih gostov. Da bomo to lahko dosegli, se morajo nujno tesneje povezati tako gostinci, imetniki zasebnih turističnih sob in vsi tisti, ki lahko na kakršenkoli način sodelujejo v turistični ponudbi. Zbirati in na primeren način je potrebno posredovati turistične informacije, izpostavili pa so tudi vprašanje kmečkega turizma, ki ga v občini kljub prizadevanjem in tudi že vlaganjem družbenih sredstev v to gospodarsko vejo. še vedno nismo uspeli razviti.
Skrb za lepo okolje, ki je prav gotovo osnova turizma, mora biti stalno prisotna. Zato je potrebno vzgajati občane v tej smeri. Obveznost za to naj bi prevzela turistična društva, ki jih je potrebno ustanoviti v vsaki krajevni skupnosti. Zato je zadolžena Socialistična zveza. Razmahniti pa je potrebno ponovno tudi mladinski turizem.
Na posvetu so govorili tudi o turistični taksi, ki jo je nujno potrebno porabiti za dopolnitev oziroma popestritev turistične ponudbe in v nobene druge namene.
Titovo Velenje je v preteklih letih tekmovalo za najbolj urejen kraj v Sloveniji. Tudi v letošnjem letu se bo prijavilo na ta natečaj. Takoj pa je potrebno pristopiti v Vseh okoljih k urejanju okolja ter k odpravljanju »črnih točk«. Turistična zveza Slovenije bo odslej najlepšim krajem poklonila posebne table, ki bodo visele ob vstopu v mesto.
Obrtno združenje Mozrije
Razstava izdelkov, prireditve
Članov obrtnega združenja .ibčine Mozirje je resnično veliko in zato ne preseneča spoznanje, da] se med sabo premalo poznajo, predvsem pa sta premalo poznana obseg m raznolikost njihovega dela.
Ob tem je seveda jasno, da tudi občani premalo poznajo dosežke njihove ustvarjalnosti, zato so se obrtniki odločili, da svoje izdelke celovito predstavijo. V ta namen bodo pripravili obrtno razstavo v prostorih doma TVD Partizan v Mozirju. Razstava bo odprta od 28. maja do 4. junija od 9. do 19. ure.
Povedati velja, da se bo v teh dneh zvrstila še vrsta spremljajočih prireditev. Razstavo bodo odprli v soboto ob 10. uri. zatem bodo pripravili skupno sejo častnega in izvršilnega odbora združenja. ob koncu pa še tiskovno konferenco. V nedeljo dopoldne
bodo sprejeli in pogostili svoje upokojene člane, v ponedeljek in torek pa bodo pripravili dneva kulinarike. za katera bodo poskr-beji člani sekcije gostincev.
V četrtek dopoldne bo v Mozirju skupna seja izvršnega sveta skupščine občine Mozirje in izvršilnega odbora zveze obrtnih združenj Slovenije, od četrtka do sobote pa bodo obrtniki in pri njih zaposleni delavci opravili vsakoletne športne igre in na njih izbrali športnika in športnico leta. V vseh dneh seveda ne bo manjkalo poslovnih stikov, obrtno razstavo pa bodo zaključili v soboto popoldne. ko bodo na prostoru ob Savinjskem gaju pripravili tovariško srečanje. Za konec velja omeniti še to. da bo v razstavnih dneh v kovačiji obrtnega združenja v Savinjskem gaju svoje izdelke razstavljal kipar in slikar samouk Anton Venek.
Risanje na asfalt
Srečanje mladih varčevalcev
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje je tudi letos pripravila srečanje za mlade varčevalce. Srečanje so organizirali skupaj s svetom mentorjev pionirskih hranilnic. pri organizaciji pa jim je pomagal tudi občinski oddelek za SLO.
Na letošnjem, že tretjem srečanju, so mladi varčevalci tekmovali v orientacijskem pohodu. Pohoda so se morali udeležiti v planinski opremi. Zbrali so se pred osnovno
šolo Bibe Roecka v Šoštanju, od tam so krenili preko Gorice, mimo Ržena in Kolavtarja v Topolšico, kjer so si ogledali spominsko sobo. V osnovni šoli v Topolšici so jim nato pripravili prisrčen kulturni program, ob tej priložnosti pa so podelili tudi priznanja.
Med mladimi varčevalci do četrtega razreda, so se najbolj izkazali pionirji osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. drugi so bili pionirji iz Rečice ob Savinji, tretji pa
pionirji iz Luč. Med varčevalci od petega do osmega razreda so največ spretnosti pokazali pionirji osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. drugi so bili varčevalci iz Luč. tretji pa iz Smartnega ob Paki. Obema ekipama, ki sta osvojili prvi mesti, so poleg priznanj podelili tudi pokale.
Pohvalili pa so tudi osnovno šolo Topolšica. ki je nadvse uspešno organizirala to srečanje.
Pionirji med delom
Svet pionirjev priobčinski zvezi prijatejev mladine Velenje je tudi letos organiziral likovno akcijo risanje na sfa/t na temo Pionirji, veselo na delo. Pionirji osnovnih šol velenjske občine ter malčki vzgojno varstvenih ustanov so se zbrali v soboto ob 9. uri na Titovem trgu. kjer je bila najprej krajša slovesnost, nato pa so pričeli z živobarvnimi kredami ustvarjati na asfaltu čudovite podobe.
Z likovno akcijo so počastili dan mladosti in 91. letnico rojstva maršala Tita.
Občina Velenje
Založenost s proizvodi široke porabe
Dne 11.5. smo obiskali naslednje trgovine z živilskimi proizvodi: Mera Potrošnik — TOZD prodaja Šoštanj, Market Šmartno ob Paki, Mera Potrošnik — TOZD prodaja Šoštanj, Špecerija Šoštanj, Mera Potrošnik TOZD prodaja Šoštanj, Blagovnica Go-
rica Titovo Velenje, Nama TOZD Veleblagovnica T. Velenje, Preskrba na Koroški cesti, ERA TOZD maloprodaja T. Velenje, Preskrbovalnica in Mesnica na Cankarjevi 1.
Nekaterih prehrambenih in ostalih proizvodov široke potroš-
nje že dalj časa primanjkuje na našem tržišču vendar smo tega dne na policah poslovalnice Špecerija v Šoštanju in Nama Preskrba na Koroški cesti v T. Velenju videli čistilna sredstva za pranje posode in surovo maslo. V vseh poslovalnicah, ki smo jih obiskali, so imeli
	merska	Špecerija	Preskrba na	MentBIa-	Market Šmartno	Preskrbovalnica
	enota	Šoštanj	Koroški c. T. Velenje	govnica Gorica	ob Paki	na Cankarjev
mleko (konzumno)	1 lit.	23,60	23,60	23,60	23,60	23,60
kruh polbeli	0,80 kg	18,10	18,10	—	18,10	18,10
kruh celjski	1 kg	40,00	40,00	40,00	40,00	40,00
maslo	0,25 kg	86,88	83,80	—	—	—
jogurt navadni	2 dl	8,34	8,33	8,34	3,34	8,34
sir (Šmar. Rok)	1 kg	272,70	272,22	272,23	269,52	272,23
klobasa celjska	1 kg	484,21	—	484,21	484,20	484,21
solata (majniška)	1 kg	—	40,00	50,00	50,00	50,00
jabolka II.	1 kg	—	38,00	33,00	35,00	17,70
čebula	1 kg	—	62,00	52,40	52,40	—
junetina b. k.	1 kg	—	—	—	—	327,00
piščanc (razrez)	T kg	—	208,70	208,70	208,70	—
sladkor	1 kg	42,62	43,05	42,63	42,62	42,65
sol	1 kg	17,63	16,54	18,00	19,18	17,60
olje	1 lit.	73,87	73,87	73,87	73,87	73,87
pralni prašek (T0M).	1 kg	64,50	—	64,50	64,50	64,50
čistilno sredstvo TAŠ	1/21	34,35	—	—	—	—
čistilno sredstvo 3D	1/21	. —	41,58	—	—	—
jajca »B«	1 kom	7,40	7,60	—	7,80	7,80
tudi alspko mleko.
Kljub temu, da so se po izjavah prodajalcev, občasno povečali nakupi pralnih praškov, je bila založenost z njimi zadovoljiva. -
Ponudba s svežim mesom je bila slaba, svinjskega mesa in masti ni bilo nikjer, juinčje meso in drobovino so imeli le v Mesnici na Cankarjevi, v ostalih pa piščance v razrezu.
Pravo čokolado v prahu so imeli povsod, čokolade v tablah ni bilo nikjer.
Cena jabolk v Preskrbovalnici na Cankarjevi cesti nas je prijetno presenetila, saj je mogoče 1 kg jabolk kupiti za 17,70 din. Od po-slovodkinje smo izvedeli, da so to jabolka lastne proizvodnje in sicer ERA — TOK Kmetijstvo Šoštanj.
Trgovske organizacije združenega dela nosijo veliko odgovornost za normalno preskrbo tržišča s proizvodi široke potrošnje. Za uspešno opravljanje te naloge sta izredno pomembna njihova aktivnost in odnos do potrošnikov.
Ta dan so bile cene nekaterih proizvodov v omenjenih prodajalnah naslednje:
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
» NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna 36 din) (za inozemstvo 900 dinaijev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge or-
ganizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne ter zasebne obrtnike pa znaša 720 din in je vplačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
flMHIHMHHHHHHI^^HIHHliHi^HBHHIHBMHBHHMH
TTSnSje	V SREDIŠČU POZORNOSTI	~naš čas?^
Proslava ob 30-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji
Bodi topla vam zahvala iz globin
našega srca!"
Šaleška dolina
Mladi ohranjajo svetle
Z besedami, ki smo jih zapisali v naslovu, so se učenci osnovne šole bratov Mravljakov zahvalili na osrednji proslavi v občini Velenje ob 30-letnici krvodajalstva na Slovenskem vsem krvodajalcem za veliko njihovo humanost. Ob tej priložnosti so učenci te osnovne šole pripravili zelo lep kulturni program. Na proslavi, bila je v kulturnem domu, so se poleg krvodajalcev in aktivistov Rdečega križa zbrali tudi gostje', prav prisično pa so pozdravili krvodajalce iz pobratene občine Split. O pomenu krvodajalstva je spregovoril predsednik kolektivnega poslovodnega organa Zdravstvenega centra Kristian Hrastd. V imenu vseh bolnikov in ponesrečencev, ki so doslej že potrebovali kri, se je zahvalil krvodajalcem in aktivistom Rdečega križa za njihovo humano in nesebično dejanje oziroma delo.
Krvodajalstvo je v teh 30. letih resnično postala množična akcija, ki daje pomemben prispevek k razvoju socialističnega humanizma, poglablja človeško solidarnost in prispeva k socializaciji ljudi. Največji razmah je doseglo prav v zadnjih desetih letih, ko je vsako leto prišlo v Sloveniji darovat kri več kot 100 tisoč ljudi. „Tudi v velenjski občini smo vselej kazali," je poudaril med drugim Kri-' stian Hrastel, „velik posluh za
uveljavljanje vseh oblik socialistične solidarnosti med ljudmi. Zato se na področju krvodajalstva kot ene od najizrazitejših oblik pomoči sočloveku uvrščamo v sam slovenski vrh. Z 10,95 % krovodajalcev na 100 ljudi ali 4.000 krvodajalci na leto smo na drugem mestu v Sloveniji. Na to smo lahko upravičeno ponosni. Slovensko povprečje pa je 5,7 % na 100 darovalcev krvi. Da smo lahko dosegli v republiki in v občini takšen razvoj, so bili potrebni veliki napori aktivistov Rdečega križa, pripravljenost krvodajalcev pomagati sočloveku pri ohranjanju zdravja z vključitvijo vseh aktivistov socialistične zveze, zveze sindikatov, zveze mladine in samoupravnih organov v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Prav zato so na petkovi osrednji proslavi v občini Velenje, ob 30-letnici prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega krvodajalstva v Sloveniji, podelili republiška priznanja Rdečega križa za 30-letnico prizadevno delo pri prostovoljnem krvodajalstvu. S temi priznanji so se v imenu celotne družbe zahvalili posameznikom — darovalcem krvi — neumornim organizatorjem in organizacijam združenega dela ter drugim organizacijam, ki so pomagali k tako bogatim uspehom. Prav tako so podelili občinske plakete Rdečega
križa posameznikom za vsestransko dolgoletno delo v tej humani organizaciji,. Za uspešno delo, kot so dejali, je treba veliko žrtvovati. To pa zmorejo, ljudje z močno voljo, ljudje, ki želijo pomagati vsem potrebnih pomoči. Zahvalili pa so se tudi organizacijam, ki so jim vedno pripravljene pomagati.
Se posebej toplo so zbrani v dvorani pozdravili krvodajalce, ki so prejeli diplomo s plaketo za 50-krat darovano kri. še zlasti Alojza Melanška in Bruna Trebičnika, ki sta darovala kri več kot 60-krat in Mirka Zirovnika, ki je daroval kri že 124-krat.
PRIZNANJE — PLAKETO »ZASLUGE ZA KRVODAJALSTVO — 30 LET« PREJELI
Krajevna organizacija Rdečega križa Bele vode. Krajevna organizacija Rdečega križa Cirkovce. krajevna organizacija Rdečega križa Plešivec, krajevna organizacija Rdečega križa Škale. krajevna organizacija Rdečega križa Šentilj, krajevna organizacija Rdečega križa Zavodnje, krajevna organizacija Rdečega križa Šmartno ob Paki. Organizacija Rdečega križa REK, aktiv krvodajalcev TGO. DO Elektroko-vinski 9brali, REK Termoelektrarne Šoštanj, REK Rudnik lignita Velenje. REK Elektrostroj-naoprema, REK Avtopark.TGO TOZD Elektronika, Gorenje promet servis, VEKOS TOZD Stanovanjska oskrba. NAMA trgovsko podjetje. ERA trgovsko podjetje. VEGRAD G1P Velenje, občinska organizacija Rdečega križa Split.
Priznanje — plaketo »ZASLUGE ZA KRVODAJALSTVO — 30 LET« so prejeli:
Anton Ajntk, Heinz Bartlma. Anton Časi. Karlo Čretnik. Ana Drev. Ivan Fink. Pepca Grobel-nik. Tone Hren, Tomo Hudolet-njak. Eranc Jurko, Ivanka Kačič-nik, Ivanka Meža. Jože Miklavc, Marica Močilnik. Vida Pahor. Ivo Petrej. Avgust Podgoršek. Ivan Podgoršek. Boris Polak. Martina Poštrak. Matevž Potočnik, Tone Ribarič, Franc Skornišek. Olga
vrednote
Komisija za ohranjevanje tradicij NOB pri občinski konferenci ZSMS Velenje je bila organizator pohoda pionirk in pionirjev iz občine Velenje po poteh slavne XIV. divizije. Pohod je potekal od Stranic do Brdc nad Dobrno, to je na najtežjem delu pohodne poti. Mladi pohodniki so jo premagali v devetih urah brez večjih težav, le z nekaj žulji in s kančkom utrujenosti.
Pohod je bil organiziran z namenom, da tudi pionirji spoznajo vsaj del poti, po kateri se je morala prebijati slavna divizija, ter obenem tako počastijo bližajoči se praznik — dan mladosti.
Tega zanimivega pohoda se je udeležilo 257 pionirjev, ki so bili organizirani v brigade, šercerjevo brigado so predstavljali pionirji iz osnovnih šol Karla Destovnika-Ka-juha, XIV. divizije in Gustava Šiliha. Bračičevo brigado so sestavljali pionirji iz osnovnih šol bratov Mravljak, bratov Letonje in Bibe Roecka. Tomšičevo brigado pa so sestavljali pionirji iz osnovne šole Antona Aškerca, Veljka Vlahoviča in Miha Pintarja-Toleda.
Vreme pohodnikom ni nagajalo.
Pravzaprav je bilo kar idealno, ni bilo preveč vroče, tu in tam pa je vetrič ohladil čela mladih pohodnikov. Tempo je bil zmeren, zato pa so poskrbeli prekaljeni orga-
Šepec. Marica Škorjanc, Bruno Trebičnik. Mirko Vasle, Edo Vo-deb. Stane Zula. Darinka Herman in Jože Medved.
Diplomo s plaketo za 50-krat darovano kri so prejeli
Rudi Boh. Vili Lebar, Franc Oštir. Alojz Salobir. Edo Vodeb. Alojz Melanšek — preko 60-krat. Bruno Trebičnik — preko 60-krat. Mirko Žirovnik — preko 100-krai.
Priznanje — plaketo »SOLIDARNOST« so prejeli:
Krajevna organizacija Rdečega križa Plešivec. krajevna organizacija Rdečega križa Šentilj, aktiv Rdečega križa REK. Aktiv krvodajalcev TGO. Center za informiranje. propagando in založništvo. Zveza sindikatov Slovenije — Občinski svet ZSS Velenje. Rudi Boh. Alojz Grazer. Jože Groznik. Tomo Hudoletnjak. Stane Jelen. Franc Jurko. Rudi Kortnik. Jože Krk. Mara Močilnik. Franc Oštir. Ivo Petrej. Boris Polak. Erno Rahten. Alojz Salobir. Bruno Trebičnik. Mirko Žirovnik. Stane Žula in Jože Medved.
Zlati znak Rdečega križa Slovenija pa so podelili Milošu Volku iz Šoštanja za dolgoletno delo v organizaciji Rdečega križa.
Kolona — nekaj sto metrov dolga
nizatorji, ki so na čelu okoli 600 metrov dolge kolone postavljali tiste, ki so jim najbolj pešale moči.
Med potjo so pionirji pripravili tri kulturne programe in položili šest vencev, ki so jih sami spletli iz spomladanskega cvetja. Mladi so se ves čas pohoda srečevali tudi z nekdanjimi partizani, z njimi pa je hodil Franc Mavec-Boris, borec XIV. divizije, ki je mladim pripovedoval o zanimivostih iz narodnoosvobodilne borbe in o bojih, ki jih je XIV. divizija bili na tem področju.
Hoditi s preživelimi borci po isti poti, ki so jo v boju za svobodo prehodili borci slavne divizije, je častna naloga in tega so se mladi in vodstvo pohoda ves čas zavedali ter potrjevali z neomejno voljo, saj utrujenosti niso hoteli priznati. Nada Perger, medicinska sestra iz Zdravstvenega doma pravzaprav ni imela dela, kar dokazuje, da so bili pionirji na pohod dobro pripravljeni, zahtevna pot od Stranic do Brdc nad Dobrno pa dokaj zlahka premagana. Tudi na koncu poti so pred spomenikom pripravili še krajši kulturni program, v katerem so sodelovali tudi učenci osnovne šole XIV. divizije iz Dobrne. Pri domačiji Štraus pa so se nato še okrepčali za lažjo pot v dolino, kjer so jih že čakali avtobusi in jih prepeljali v Titovo Velenje. Pred Rdečo dvorano so se veseli in polni prijetnih vtisov razšli.
Med nami so bili krvodajalci iz pobratenega Splita
Srečanja so enkratno doživetje
srečanjih. Sam namreč tokrat prvič sodelujem na srečanju in prav rad se jih bom še udeleževal.
Kri sem dal že 33 krat, zaposlen pa sem v disko klubu CC Split."
MLADEN TAVRA: „Prvič sem bil v Titovem Velenju s klubom prostovoljnih dajalcev krvi občinske uprave Split. Ze takrat je to srečanje name naredilo velik vtis, saj je težko opisati kako prisrčna in iskrena so ta srečanja na katerih se krepi prijateljstvo.
Kako naj bi se počutil v lepem mladem mestu? Ugodno in lepo."
LUDVIK ONUK: „Že trikrat sem bil s krvodajalci v Splitu, sodeloval pa sem tudi že na vseh srečanjih tukaj v Titovem Velenju. Kri sem dal že 18, med krvodajalci pa sem tudi na današnjem srečanju. Na šestih srečanjih s Splitčani sem spoznal precej krvodajalcev, vsako srečanje pa je vedno znova veliko doživetje, saj se na njih izraža nepopisno prijateljstvo in bratstvo."
FRANC OŠTIR: „Prvič sem dal kri, ko sem služil vojaški rok, leta 1956, ko se je v prometni nesreči ponesrečila neka ženska. Od takrat sem redni krvodajalec, danes pa sem dal kri že 52. Rad sodelujem na srečanjih s krvodajalci Splita in
Andželko Radža
Mladen Tavra
menim, da je prav, da organiziramo takšna srečanja med dvema tako humanima organizacijama, kot sta naši."
Tako so torej menili o šestem tradicionalnem srečanju krvodajalcev Titovega Velenja in Splita nekateri med njimi. Bili so si enotni. Srečanja so enkratno doživetje. Potrebno jih je še dograjevati in poglabljati.
Franc Oštir
Ludvik Onuk
Krvodajalci velenjske občine so se ponovno srečali s prijatelji iz pobratene občine Split. Letošnje, že šesto srečanje je bilo v dneh od 20. do 22. maja v Titovem Velenju.
Tako kot vsa dosedanja srečanja krvodajalcev obeh pobratenih mest, je bilo tudi letošnje nad vse prisrčno, polno prijateljestva, bratstva in enotnosti. Tudi tokrat so si obljubili, da bodo s srečanji nadaljevali, torej drugo leto se bodo srečali spet v Splitu.
Krvodajalci splitske občine so prispeli v Titovo Velenje v petek zjutraj. Med drugim so si tega dne ogledali rekreacijski center Trebeli-ško, udeležili pa so se tudi prireditve v počastitev 30-letnice krvodajalstva, ki je bila 20. maja popoldne v domu kulture.
Naslednjega dne, v soboto dopoldne so darovali skupaj s
krvodajalci občine Velenje v prostorih delavskega kluba kri za potrebe celjske bolnišnice. Ob tej priložnosti so se jim za to zahvalili predstavniki te bolnišnice in jim poklonili tudi spominsko darilo.
Tega dne so si ogledali še Graško goro, popoldne pa so imeli tovari-ško srečanje. V nedeljo zjutraj so se poslovili od svojih gostiteljev.
Šesto srečanje je ponovno poglobilo vezi med krvodajalci občin Velenje in Split.
BILJANA BIOČIČ: „Sem redna krvodajalka, kri pa sem dala že desetkrat. Tudi v Titovem Velenju sem dala kri. Tukaj v Titovem Velenju je prelepo. Bili smo lepo sprejeti. Prvič sodelujem na srečanju krvodajalcev Velenja in Splita in menim, da so to zelo lepe akcije, v katere bi bilo potrebno pritegniti še več mest."
Nikola Polič
Sebastian Jsdrejčič
vodajalci, ki živijo v mestu, ki nosi Titovo ime. Kolikor sem lahko spoznal to mesto in občane v njem, tokrat sem namreč prvikrat tukaj, mislim, da so si to ime tudi zaslužili. Vaše mesto je zares prekrasno, Velenjčani pa ste tudi zelo gostoljubni. Name ste naredili globok vtis in vedno bom rad prihajal med vas.
Sem redni krvodajalec. Kri sem dal že dvajsetkrat. Zaposlen pa sem kot direktor delovne organizacije Dalmacija Cement, sem pa tudi predsednik krvodajalskega kluba."
ADŽELKO RADŽA: „Mislim, da s tem, ko organiziramo takšna srečanja krvodajalcev Titovega Velenja in Splita, ne izmenjavamo le izkušenj, temveč krepimo tudi bratstvo in enotnost med narodi. Presenečen sem nad velikim prijateljstvom, ki so ga razvili krvodajalci obeh mest na dosedanjih
Biljana Riočič
NIKOLA POLIČ: »Tokrat sem že drugič na srečanju v Titovem Velenju in moram reči, da sem nad temi srečanji vedno navdušen, saj prihajam domov vsakič bogatejši. Prijetno se je srečati s prijatelji, prijetno je posedeti z njimi, po-kramljati. Če bom imel možnost se bom tudi v prihodnje zelo rad udeleževal teh srečanj tako v Titovem Velenju kot v Splitu.
Sem redni krvodajalec, kri pa sem dal že 12 krat. Delam v ustanovi za vzdrževanje pomorskih plovnih poti.
Udeležil sem se tudi proslave, ki je bila v Titovem Velenju in moram reči, da zelo občudujem tiste, ki so dali kri tudi že stokrat. Meni so veliki vzorniki. V Titovem Velenju jih imate precej."
SEBASTIAN JEDREJČIČ: ,,Vesel sem, da smo pobrateni s kr-
4. stran it
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *
26. maja 1983
Izvršilni odbor Samoupravne stavbne zemljiške skupnosti občine Velenje razpihuje na podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77) ter na podlagi odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. restnik občine Velenje, št. 5/80) ter odloka o spremembah ic dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. vestnik občine Velenje, št. 4/82)
JAVNI NATEČAJ
a oddajo stavbne parcele za gradnjo stanovanjske hiše v zazidalnem okofišu ŠALEK- GORICA I. faza
1.	Za gradnjo vrstne hiše tipa »TERASA I« v soseski ŠALEK—GORICA L faza:
— gradbena parcela št. 67 v izmeri 184 kv. m.
POGOJI NATEČAJA:
L Odškodnina za komunalno opremljenost stavbnega zemljišča v soseski ŠALEK—GORICA I. faza s stroški glavnega sekundarnega toplovodnega omrežja znaša za posamezno gradbeno parcelo 140824.00 din ter jo mora uspeli ponudnik poravnati v roku 30 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se zaračunajo zakonske zamudne obresti. Poleg tega morajo investitorji poravnati tudi stroške izgradnje sekundarne toplovodne mreže, brez hišnega priključka, v višini 34.977,60 din v enakem roku kot prejšnjo odškodnino ter z zamudnimi obrestmi
2.	Odškodnina za oddano pravico uporabe stavbnega zemljišča znaša 60.00din za kv. m zemljišča ter se mora poravnati v roku 8 dni po podpis« pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo, sicer se zaračunajo zakonske zamudne obresti.
V tej odškodnini je že zajeto plačilo prometnega davka, stroški odmere stavbnega zemljišča ter zemljiškoknjižnega prepisa. Uspeli ponudniki morajo podpisati pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo najkasneje v 3 dneh po prejemu obvestila. shxtse smatra, da sood nameravane gradnje odstopili, zaradi česar jim zapade varščina v korist SSZS občine Velenje.
3.	Varščina za udeležbo na javnem natečaju znaša 10.000,00 din ter jo morajo ponudniki poravnati na račun št. 52800-662-33033 — Samoupravna stavbna zemljiška skupnost občine Velenje, Šaleška 19/a z oznako, da je varščina.
Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa se vrne brez obresti. V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca zemljišča.
Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudbi tri gradbene parcele, na katerih želijo graditi. Dokazilo o vplačani varščini (odrezek) morajo interesenti poslati skupaj z vsemi ostalimi dokazili v zaprti kuverti.
Tudi vsa ostala plačila v zvezi z javnim natečajem oziroma oddajo parcel se opravijo na zgoraj navedeni račun.
4.	V primeru, daje več interesentov za eno gradbeno parcelo, se smatra, daje ugodnejši ponudnik, kdor poleg splošnih razpisnih pogojev v največji meri izpolnjuje še stanovanjske, delovne, socialne, posebne in ostale pogoje.
Za vrednotenje teh pogojev veljajo merila, objavljena v Uradnem vestniku SO Velenje, št. 4/82.
Izpolnjevanje teh pogojev ugotavlja razpisna komisija na podlagi ustreznih dokazil ki jih morajo ponudniki predložiti v zaprti pisni ponudbi.
5.	Uspeh ponudniki morajo pričeti z gradnjo na oddanem stavbnem zemljišču najkasneje v roku 6 mesecev ter končati gradnjo v treh letih po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, sicer se smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. SSZS lahko v takem primeru pogodbo enostransko razveljavi, vslefl česar uspelemu ponudniku zapade varščina v korist SSZS, pravico uporabe stavbnega zemljišča pa pridobi ponovno SSZS. To velja tudi v primeru, če se investitoiji ne pridržujejo tudi ostalih razpisnih pogojev natečaja.
6.	Vse stroške v zvezi z gradnjo na oddanih stavbnih parcelah (sprememba namembnosti zemljišča, soglasja, prispevki za soglasja. lokacijsko in gradbeno dovoljenje, sanacija stavbnega zemljišča, hišni priključki ter stroški razpisa javnega natečaja) nosijo investitoiji sami.
Ponudbe morajo interesenti poslati najkasneje do 13.6.1983 na naslov SAMOUPRAVNA STAVBNA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE Titovo Velenje. Šaleška 19/a z oznako »JAVNI NATEČAJ«.
O izboru uspelih ponudnikov bo razpisna komisija obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi natečaja.
Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča z javnim natečajem lahko dobijo interesenti pri Samoupravni stavbni zemljiški skupnosti občine Velenje, Titovo Velenje, Šaleška 19/a.
Titovo Velenje, dne 19. 5. 1983
Izvršilni odbor SSZS Titovo Velenje
Pomagamo vam vrtna riti
Kaj bomo delali junija?
Vrtnicam odstranjujemo__
vse odevetele cvetove. Enako storimo tudi pri rododendnurih in azalejah, da omogočimo tvorbo cvetov za prihodnje leto.
Trato ponovno ustreznim gnojilom, v suše pa jo todi zalijemo. V dneh poleti potrebuje trata kar 4 litre vode na m2 travne površine dnevno... Živo mejo obiežemo, toda ne močno. Prikrajšamo le letošnje poganjke. V prit in snše jo dobro zalijemo. Sni— drevje pognojimo in zastiramo. Pokoše-
pač pa jo razstresemo okoli sadnega drevja pa tudi med okrasno grmičevje. Zastiranje uničuje plevel, zadržuje vlago v zemlji, hkrati pa s tem drevje tudi gnojim.
Posebno pazimo na in bolezni, ki napadajo jih že v kali zatremo. če je jimq moker se zelo rade pojavijo številne rastlinske bolezni.
V toplih junijskih dneh pa se na gladiolah zelo pogosto pojavi trips. ki kaj lahko uniči celo rastlino. Zato takoj, ko se pojavi škropimo celo rastlino z metasystoxom ali
cve- I
tijo, jih takoj, ko odevetijo, pore žemo 15 cm nad tlemi, da bodo pognali nove cvetne poganjke. Če jih bomo Je dobro zalili in pogno-jiti- bodo avgusta spet cveteli.
Trajnice občasno dobro zalijemo; pri tem pazimo, da listov ne zmočimo, sicer se bodo bolezni hitro razvijale, zlasti plesni. Če je
mo v del vrta, kjer ne bodo kazile videza, bodo pa dozorele.
Posadimo jih v navlaženo šotno zemljo in postimo, da defi rastline popolno«
z lopatastimi .Zeadje,kisedrfičebnlicne tako dolgo, da te do-sfcladiščenje. Čebulice no posuši -pač pa na tleh. ph označi jeseni vedefi, katere vrste imamo.
Če nismo presadili krizantem c stalno mesto že maj zdaj. Najbolje je, če jih v podtaknjencev.
Zadnji čas je, da____
tlične posode na terasah in balkonih. Ta mesec todi prvič do-gnojujemo že prekorenmjeae rastline. Uporabimo evetaL Odevetele cvetove sproti ud lnajnji n prav tako odstranimo vsako poškodovano vejico ali IbL Za pe-largonije je v nasprotja z dra^bni balkonskimi cveticami neprimerno močno gnojenje, ker se tedaj razvije mnogo listja, a le malo cvetov.
V toplem deževnem dobro, če sobnim gočimo da se nartažijo, spere prah z njih in se pn Takšna kopel ne škoduje občutljivejšim rastlinam, so izjema vse cvetoče
Na zelenjavnem vrtu je v mesecu veliko deta. paradižnike, I
dež
Vse vrtnine redno oh zalivamo. Občasno Izpraznjene gredice dorijvn s poznimi vrtninami. Sedaj je pri-
meren čas za setev zimske endivije ■ zimske redkve.
Ce želimo imeti vse poletje dovolj svežega graha in stročjega fi-■h, jn ta mesec spet se jemo. Če seje— šel — ne, jih prekrijemo z večjim cvetličnim loncem, dokler 10 cm. Pod v vročih dneh zelo počntile. Kumaricam, ki j» že prej sejali, pripravimo », saj s tem zlasti v vlažnih
rdečega kelthaneEC.Na voluhar,
r in polži. Proti voluharjem s pastmi, politanolom, lin polže pa i z cortilanom, li-
nizkodebelnem sa-začnemo v tem me-i konkurenčne veje. S zagotovimo boljšo drevesa. Z redče-pn bomo dosegli, da « plodovi postali lepši plodov za-
hoda pre
kakovost rodovitnost
vsako
Zgodovinski krožek OS Anton Aškerc
Zlato priznanje za nalogo »Mladina pri obnovi domovine"
Člani zgodovinarskega krožka osnovne šole Antona Aškerca smo opravili nalogo, ki jo je razpisala revija Pionir na temo »mladina pri obnovi in izgradnji domovine«.
Poiskali smo ljudi ki so prizadevno sodelovali pri izgradnji Titovega Velenja. Nekaj od teh smo povabili na razgovor v šolo, osulc pa smo obiskali na domu. Mnogo nam je pomagal tovariš Nesti Zgank.
V prvem polletju smo imeli zaradi nadgradnje šole precej težav, saj nismo imeli primernega prostora za naše delo. Na pomoč so nam priskočili delavci iz doma SLO in nam odstopih svoje. M arljiveje smo delali v drugem polletju na sestankih vsak teden. Zadnja dva tedna, ko smo
zaključevali, pa smo se zbirali skoraj vsak dan in urejali zapiske. Delali smo z veseljem, saj smo se ob ddu podrobno seznanili z razvojem našega mesta.
Delo seje začelo takoj po vojni ko .so Velenjčani pomagali okoliškim kmetom. Pravo udarniško delo pa se je začelo s povečevanjem proizvodnje v rudniku lignita. Najprej so rudarji z udarniškim delom uredili okolico rudnika, nato so občani začeli pomagati graditi Se ostale objekte: stanovanjska naselja, kino dvorano, jezero, park. otroško igrišče, stadion. Park so uredile krajanke in otroci. Olepšali so ga s 300 vrstami različnih okrasnih rastlin.
Leta 1956 so se lotili regulacije Kake. kije vsa leta poplavljala obdelane njive. Regulacija Pake je najpo-
membnejša udarniška akcija. Detah so v prostem času. tudi ob nedeljah. Sodelovali so mladi Vsak je pomagal po svojih
Organizacija prostovoljnega dela je bila zelo dobra, zato je bil tudi odziv velik. Delali so radi saj jim je balo delo istočasno tudi rekreacija in čas za sproščen pogovor. Ljudje so imet pravi odnos do dela. Veseli so Hi vseh svojih uspehov. Še en zanimiv podatek iz naše raziskovalne naloge: za dodelitev stanovanja so morah opraviti kar precej udarniških ur — K> je bil eden od pogojev, da so dobili stanovanje.
Naše mlado, svobodno mesto je. torej plod udarniškega dela. dobre volje, tovarištva, vztrajnosti in pridnih rok naših rudarjev in njihovih
Radi imamo naše mesto. Titovo Velenje in ponosni smo nanj.
S to nalogo smo imeli mnogo dela. vendar se je splačalo potruditi. V Novi Gorici so med nalogami iz vse republike izbrali naio za najboljšo. Mentorica. tovarišica Metka Sire. je med drugim dejala: »Jaz ne morem narediti mčesat brez učencev, učenci pa nič brez mene «
Edini iz občine smo v Novi Gorici imeli tudi tekmovalno ekipo, ki je častno zastopala našo šolo.
Vsi ti uspehi nam vlivajo voljo za nadaljnje delo.
Iris Verzolak, 8.a Iztok Hudournik, 8. a Robi Hudournik, 8.a Rok Vižintin, 8.a
Srečanja 83
Najspretnejši so bili Šoštanjčani
Tudi v letošnjem letu so v velenjski občini stekla zabavno športna rekreativna srečanja ekip krajevnih skupnosti in delovnih oiganizacij z naslovom Veselo, zabavno in enostavno, za vsakega pripravno. Tako kot lani jih je tudi tokrat pripravila komisija za šport in rekreativno dejavnost pri Zvezi telesnokulturnih oiganizacij Velenje, skupaj s komisijo za spremljanje akcije Iščemo najboljšo krajevno skupnost v občini Velenje. Organizator letošnjega prvega rekreativno zabavnega srečanja krajevnih skupnosti. bilo je preteklo soboto, so bili Šoštanjčani.
Na šostanjskem rokometnem igrišču so se zbrali tekmovalci le iz štinh krajevnih skupnosti naše občine, in sicer iz Gaberk. Škal ter gostitelji nastopajoči iz nekoliko bolj oddaljene krajevne skupnosti Šmartno ob Paki pa so prispeli na to tekmovanje s polurno zamudo. No. kljub temu je tekmovanje potekalo tako. kot so si ga zamislili udeleženci in tudi gostitelji.
V prvih igrah so pokazali svoje spretnosti tekmovalci — mojstri žoge
Tem je sledila igra pikado — pony. tekmovalke so se nato pomerile še v spretnosmi vožnji ak-cak z lončkom vode v roki. povsem novi pa sta bili igri napihovanje balonov in prenašanje steklenice. Kot nekakšna rdeča nit pa seje med igrami vseskozi odvijala zanimiva igrača slepa miš.
Maloštevilni gledalci ki so si prišli ogledat K) rekreativno športno srečanje. so se najbolj zabavali prav pri novih igrah. Ne glede na to. da se je letošnjega prvega srečanja z naslovom Veselo, zabavno in enostavno. Skoda, daje v igrah sodelovalo tako malo ekip krajevnih skupnosti srečanja pa se ni udeležila niti ena ekipa iz delovnih oiganizacij Šaleške doline, vsi tekmovalci so prejeli značke, zmagovalci tokrat so bih to domačini, pa še izrezljan grb mesta Sošlanj. Gostitelji so zbrali 57 točk. k dve točki manj so imeli tekmovalci Škal. na tretje mesto so se uvrstili Šmarčani četrti pa so bili tekmovalci iz Gaberk.
Ob koncu naj zapišemo še to. Šoštanjčani so te igre. v primerjavi z lanskimi, odlično pripravili. Le priče-
tek tekmovanja bi morah premakniti za uro ali dve kasneje, saj je bila za mnoge nastopajoče to delovna sobota.
V prihodnje bo treba še določiti natančnejša pravila posameznih iger, pa bo tudi sojenje Lažje in pravičnejše.
26. maja 1983
•k Titovo Velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
naŠ CBS * stran 5
Krajevna skupnost Lokovica
Vodovod in obnova ceste
Dve leti in pol referendumskega obdobja je za nami. Kaj smo v tem času v svoji krajevni skupnosti naredili, ni odvisno le od razpoložljivega denarja, ki ga nikoli ni dovolj, ampak tudi od naše prizadevnosti. Nalog je vedno veliko, ponavadi so vse nujne. Skoraj v vseh krajevnih skupnostih naše občine so referendumski dinar oplemenitili s prostovoljnim delom, saj drugače v teh časih pač ne gre. Vendar bo treba tudi tega skrbno obrniti, da bodo krajani lahko uresničili vse svoje potrebe in želje.
Tudi krajani Lokovice razmišljajo tako in si ,,belijo"glave, kako priti do denarja za uresničitev dveh najpomembnejših nalog iz delovnega programa za letos. Izgradnja vodovoda za zaselek Rebro ter rekonstrukcija ceste Križnik—Donik sta najtežji in obsežnejši v celotnem srednjeročnem programu te krajevne skupnosti in predstavljata za krajane precejšnje breme.
Z izgradnjo vodovoda se „ut>aaajo ze vec kot dve leti. Prvič so to težko in zahtevno nalogo krajani zapisali v delovni program že leta 1981, z deli pa so začeli šele ' letos. Veliko časa jim je ,,vzelo" pridobivanje potrebnih dokumentov, dalj časa so iskali ustreznega izvajalca del, prste pa je imelo vsem tudi neugodno vreme v začetku letošnjega leta. Vodovod naj bi po vseh predvidevanjih pokril potrebe za približno 75 gospodinjstev, čeprav bo njegova zmogljivost mnogo večja. To, predvsem za krajane zaselka Rebro nadvse potrebno nalogo, bodo krajani gradili v treh fazah. Letos nameravajo potegniti vod od črpališča nad Šoštanjem do zbiralnika na Pleškem vrhu, nato vod preko Rebra do Klanjurja, prihodnje leto, ko naj bi to načrtovano nalogo končno uresničili, pa še sekundarne veje. Prvih 300 m voda so krajani s prostovoljnim delom že izkopali in tako pripravili vse potrebno za položitev cevi primarnega cevovoda. Naložba jih bo veljala kar 17 milijonov dinarjev. Nadvse razveseljivo je to, da imajo denar za izgradnjo vodovoda v glavnem že v ,,blagajni". Največ so jim dale šoštanjske termoelektrarne, nekaj denarja so zbrali s samoprispevkom, nekaj pa sta pri-
maknili še samoupravna komunalna interesna skupnost in sis za varstvo pred požari. Za uspešno uresničitev te načrtovane naloge se bodo morali pošteno truditi še krajani sami na prostovoljnih delovnih akcijah. Kot sta pokazali sobotna in nedeljska udarniška akcija, jim volje in pripravljenosti resnično ne manjka, saj je kljub vročini, strmemu terenu in prav garaškemu delu vihtelo krampe in lopate kar mnogo. Nad potekom naloge bdi razširjeni gradbeni odbor. Z izgradnjo prve faze bo voda pritekla na vodovodnih pipah v 40 do 50 gospodinjstvih.
Nekoliko več preglavic krajanom Lokovice povzroča rekonstrukcija ceste Križnik—Donik, saj za uresničitev te naloge nimajo dovolj denarja. Letos bodo naredili vsa potrebna zemeljska dela. Ostalih del pa se bodo lotili šele takrat, ko bodo zbrali potreben denar. Seveda bodo morali vložiti vse sile, da ga bodo dobili. Obnovljeno krajevno cesto Križnik—Donik
naj bi predali svojemu namenu prihodnje leto. Za obnovitev 3 km in 600 m dolgo pot bodo morali kar globoko seči v žep, saj jih bo celotna naložba veljala 13 milijonov dinarjev.
To sta dve najpomembnejši nalogi iz letošnjega delovnega programa krajevne skupnosti Lokovica. Poleg tega letos nameravajo urediti še zemljišča za športno in otroško igrišče.
Dela krajanom Lokovice letos resnično ne bo manjkalo. Težko bo uresničiti vse naloge, saj jim za vse primanjkuje denarja. Kot pravijo, so optimisti in „puške v koruzo" ziepa ne bodo vrgli.
Zavedajo se, da bodo nakopičene težave lahko rešili le sami. Na pomoč od drugod v teh časih ne morejo računati. Z veliko prostovoljnega dela in veliko mero prizadevnosti bodo vsem načrtovanim nalogam zagotovo kos. Več lastnega truda bodo vložili, več bodo imeli.
Titovo Velenje
V celoti toplificirano
19. maja letos je pristopila samoupravna interesna stanovanjska skupnost občine Velenje k izgradnji toplifika-cije v zadnjih objektih v Titovem Velenju. Tako bo Titovo Velenje že v mesecu avgustu v celoti toplificirano. Izjema je Ie nekaj starejših objektov, ki pa so predvideni za rušenje.
Tako bo uresničena dolgoletna želja krajanov tega predela Titovega Velenja. Tu pa je potrebno še posebej poudarit, da gre za stanovalce, ki živijo v našem mestu že dalj časa, torej za tiste, ki so sode-
lovali pri gradnji Titovega Velenja. Tu živijo v največjem številu starejši rudarji, ki so pred leti po napornem delu v rudniku sodelovali v številnih udarniških akcijah, da bi mesto, ki se je takrat razvijalo lepo in hitro uredili. To jim je tudi uspelo. Pridobili so tudi za tiste čase sodobna in lepa stanovanja. Seveda pa so bila še brez centralnega ogrevanja, ki so ga imeli .vsi kasneje zgrajeni objekti.
V jeseni se bodo torej greli ob radiatorjih tudi stanovalci na Zidanškovi 1—3, Tomši-
KS Edvarda Kardelja
12. junija praznik
V počastitev 12. junija, krajevnega praznika krajanov najmlajše krajevne skupnosti v občini Velenje — krajevne skupnosti Edvarda Kardelja, se bodo pričele prireditve že v ponedeljek 6. junija, ko bodo pripravili ob 17. uri na zelenici bodočega otroškega igrišča prijateljsko nogometno tek-
Naslednji dan bo ob 18. uri na Kardeljevem trgu, pred spomenikom nastopil šolski pevski zbor, v sredo. 8. junija prav tako ob 18. uri pa mladinski ansambel. Tega dne ob 19. uri bo še v prostorih krajevne skupnosti predavanje o planinstvu in alpinizmu. Predavanje bo z diapozitivi popestril I vč Kotnik. Veselo bo tudi v četrtek, ko pripravljajo ob 16. uri prireditev za najmlajše. Prireditev so poimenovali Živ — žav najmlaj-
ših. Ob 20. uri tega dne pa bodo na Trgu Edvarda Kardelja vrteli še risane filme.
V petek popoldne ob 17. uri bodo pripravili veliko očiščevalno akcijo, razobesili zastave, taborniki taborniškega odreda Jezerski zmaj pa bodo postavili tabor.
Osrednja svečanost v počastitev krajevnega praznika bo v soboto 11.junija, koboob 16.uri svečana skupščina krajevne skupnosti. Seje se bo udeležil tudi Franc Leskošek Luka in Pepca Kardelj, ki jo nameravajo krajani imenovati ob tej priložnosti za častno krajanko. Po seji bo promenadni koncert rudarske godbe na Kardeljevem trgu, nato pa še predstavitev filmov o Titovem Velenju. '
Praznovanje bodo sklenili 12. junija ob 10. uri dopoldne, ko bodo otvorili nekatere lokale.
čevi 17, 19, 21, 23, 25, Jenkovi 12 in 14 ter Jurčičevi 1.
Samoupravna interesna stanovanjska skupnost je oddala dela najugodnejšemu izvajalcu, tozdu Stanovanjska oskrba velenjskega Vekosa.
Delavci tega tozda so se obvezali. da bodo vsa dela v objektih in stanovanjih opravili v 60 dneh, torej morajo biti dela opravljena do 19. avgusta letos. Investicijska ' vrednost teh del znaša okoli 8 milijonov dinarjev, toplotne podpostaje pa so na celotnem območju že narejene.
Krajevna skupnost Paka
Kako zadržati mlade?
Krajevna skupnost Paka, ki danes šteje 560 krajanov, spada med manj razvite v naši občini, število krajanov je bilo pred leti veliko večje, z odseljevanjem mladih pa se ie močno zmanjšalo. V letošnjem letu čaka prebivalce te krajevne skupnosti veliko aela, zato je razumljivo, da bodo zaradi pomanjkanja denarja kar največ načrtovanih nalog uresničili s prostovoljnim delom. O nalogah, ki jim bodo posvetili največ pozornosti, je spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Vinko Ježov-nik:
,,V krajevni skupnosti Paka bomo v letošnjem letu največ pozornosti namenili urejanju cest, adaptaciji šole in regulaciji Pake. Ceste so zaradi raztresenosti nase-
lja, hribovitosti terena in sploh težavnih predelov se posebej pereč problem. Denarja bomo potrebovali veliko in ga seveda nimamo dovolj, zato bomo morali precej dela opraviti s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Na tem področju nimamo problemov, zlasti ne pri mladih, katerih delovno zagnanost moramo podpreti in jih spodbuditi za še boljše delo v prihodnje. To je pokazala tudi zadnja delovna akciia kier so se mladi še posebej izkazali. Velika večina jih je bila na deloviščih, starejših je bilo bolj malo, prebivalcev srednjih let pa nimamo, ker so se odselili.
Problemov seveda tudi ne manjka. Naša krajevna skupnost je
manj razvita, poseben problem s katerim se srečujemo pa je, kako v krajevni skupnosti zadržati mlade in sposobne ljudi. Doslej obetavnejše perspektive ni bilo, ker smo pred časom zaščitili vse kmetije, da bi preprečili gradnjo počitniških hiš. Zdaj se nam to otepa, saj zaradi najrazličnejših preprek ne morejo graditi niti domačini. Rešitev poznamo. Z urbanisti in zavodom za planiranje in varstvo okolja smo že poiskali skupno pot, več pa bo treba storiti za zagotovitev boljših življenjskih pogojev za vse mlade, Ki žeiijo ostati na domačijah. Lahko jim seveda ne bo, najti pa bo treba rešitev, ki bo zadovoljila vse. Življenjski pogoji so se že izboljšali, zato pričakujemo, da se oo povečalo število prebivalcev in s tem prepotrebne delovne sile."
B. Mugerle
Občina Velenje
Prejemniki bronastih priznanj 0F
KRAJEVNA SKUPNOST PESJE: Anton Košir; Lovro Me žnar, Anton Hladin in Pavla Podpečan.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠKALE: Ervin Uranjek, Ivan Mi-klavžina, Pavla Lipnik, Jože Krk st., družina Hudovernik in Franc Repnik.
KRAJEVNA SKUPNOST EDVARDA KARDELJA: Adi Pristovšek, Luka Mitrovič, Mirko Križančič in Jože Pečečnik.
KRAJEVNA SKUPNOST STARA VAS: DO Modni salon, KO ZZB NOV in OO ZSMS
KRAJEVNA SKUPNOST TOPOLŠICA: Majda Menih, Jože Stropnik, Alojz Praznik in Janko Koželnik.
KRAJEVNA SKUPNOST KONOVO: Stane Bec, Rok Gradnik, Angela Kovač, Marija Mi-klavžina, Milan Ocepek in Stane Ocepek.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTILJ: Mirko Kralj in Slavka Kolmanič
KRAJEVNA SKUPNOST BELE VODE: Štefka Visočnik, Terezija Goličnik, Rozalija Stropnik, Jože Mazej, Ivan Rezonič-nik, in Irena Stropnik.
KRAJEVNA SKUPNOST RAVNE: Valentin Kodrun in Franc Hudomal.
KRAJEVNA SKUPNOST PAKA: Nada Borovnik — por. Apat, Srečko Vetrih, Rajko Kumer in Franc Vodončnik.
KRAJEVNA SKUPNOST ZAVODNJE: Zdravko Ročnik in Angela Brglez.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO ob Paki: Marta Katič in Ivan Kolar.
KRAJEVNA SKUPNOST GORENJE: Anton Ramšak in Jože Kumer.
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu
Plaketa za uspešno delo
Veliko je nalog in aktivnosti, ki jih izvaja svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje. Zlasti v letošnjem letu. ko seje število nesreč z materialno škodo v občini povečalo, so pri svetu sklenili prav cestnemu prometu posvetiti še večjo skrb. Sproti bodo spremljali stanje fn temu primerno ukrepali. Sicer pa o trenutnem staniu v cestnem prometu predsednik sveta Jože, Miklavc meni: »Kljub temu, da podatki za prve štiri mesece kažejo poslabšanje stanja na področju varnosti v cestnem prometu menim, da je to neugodno stanje le trenutno in bo že v prihodnjih mesecih ugodnejše. Ta ugotovitev temelji na podlagi podatkov preteklih let. zlasti lanskega, ko se je število smrtnih primerov v prometu zmanjšalo od enajst na štiri glede na leto poprej. V prvih štirih mesecih letoš-nega leta na področju velenjske občine ni bilo nesreče s smrtnim izidom, povečalo pa seje število prometnih nesreč z materialno škodo. Predvsem zaskrbljujoče je stanje v središču Titovega Velenja in v okolici mestnega jedra, na manj prometnih cestah paje stanje zadovoljivo.«
Dobri rezultati, ki jih svet za preventivo in varnost v cestnem prometu beleži v zadnjem času na vseh pod-
ročjih. so plod dobrega sodelovanja in usklajevanja z vsemi dejavniki v občini, ki skrbijo za cestni promet in njegovo varnost. Svet še posebej tesno sodeluje z ZSAM, postajo milice, AM D. VIZ in VVZ v Titovem Velenju. Znatno slabše je sodelovanje z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. Zato bodo temu vprašanju v bodoče posvetili več pozornosti in sodelovanje poživili.
Tudi v bodoče čaka svet veliko nalog. predvsem pa številne akcije, kijih načrtujejo v prihodnjih mesecih, nekaj pa so jih že uresničili. V petindvajsetih vrtcih so organizirali tekmovanje za prometno značko. Po osnovnih in podružničnih šolah so izvedli akcijo »Kaj veš o prometu«, v teku pa so tečaji za več kot sto učencev kolesarjev. Tudi tekmovanje pionirjev — prometnikov so v občini uspešno izvedli, zelo velik paje bil tudi odziv učencev na razpis o prometu.
Nedvomno je potrebno zapisati še to. da sta svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in mesto Titovo Velenje letos prejela zlato plaketo za izredno skrb na področju varnosti v prometu, ki jo je podelila redakcija Politike Ekspres iz Beograda. Priznanje je zanesljiv dokaz, da so svoje delo vestno in prizadevno opravili.
B. Mugerle
C3L
t=s
cii času £ cLrnu
L 1". LOHS C L C i R C B 1 CEHU
It i a MU C ccn ci
Z letošnjega občinskega tekmovanja »Kaj veš o prometu«
Jože Grabner
SREČANJE
Jože Grabner je človek — krajan, ki mu ni vseeno, če njegova krajevna skupnost ne napreduje, če se v njej ničesar ne dogaja. Povosd tam je, kjer se kaj dela. Torej človek, ki živi s krajem. In zato je prav, da ga predstavimo v današnjem srečanju.
Njegov rojstni kraj so Zavodnje. Rodil se je pred 37 leti. Osmeletko je obiskoval v domačem kraju. Urarskega poklica, ki ga opravlja sedaj, pa se je priučil pri urarju Pirečnilcu v Titovem Velenju. Prav pri njem je še sedaj zaposlen.
Jože je skromen človek. Njegovi odgovori kratki in jedrnati. Pogovor je seveda nanesel najprej na delo v krajevni skupnosti, rojstnem kraju, v katerem ži-
vi in dela še danes. Kot nam je povedal, je na ,.krmilu" kulturnega društva Ivan Napotnik od lanskega novembra. Ze prei paje nekaj let opravljal blagajniške posle pri društvu. Poleg predsedniške funkcije vodi moški oktet, v katerem prepeva tudi sam. Pred leti je igral še v narod-nozabavnem ansamblu Planika. Takole se mu je ,,razvezal" jezik: ,,V društvu delujemo samo
amaterji, ki jim je kulturno snovanje, predvsem glasba, konjiček. Tudi meni. S Slani moškega okteta se zberemo na vajah dvakrat na teden pred nastopi pa so naša srečanja v pevski sobi kar pri meni doma pogostejša. Glasbo imam zelo rad, zato mi ni prav nič težko ,.žrtvovati" tistih nekaj prostih uric njej. Svoje zahteva še delo v društvu. Tako je pač, če sam ne pokažeš volje in pripravljenosti za delo, tudi drugih k delu ne pritegneš".
Kulturno društvo v Zavodnjah sodi med prizadevnejše v naši občini. Njegov delovni program je vedno pester in marljivi kulturniki v tem kraju ga vedno uresničijo. ,,V začetku leta smo hoteli s svojimi sekcijami društva prikazati celotno kulturno dejavnost v kraju. S tako naštudira-nim programom bi tudi gostovali. Vendar se je pri vsej stvari zataknilo. Načrtovana naloga nam je ostala za letošnjo jesen", je še dodal.
Drugih pomembnejših funkcij v krajevni skupnosti gost našega srečanja nima. Kot pravi sam, je pri vsaki stvari poleg, če le more,
pa naj si gre za prostovoljne akcije ali kaj drugega. Za kaj več mu tako ne ostane nič časa. Treba je pri hiši narediti še to in ono." Imam le ene roke, z njimi se vse ne da narediti. Bolje je, da delaš samo nekje in to s srcem. šele takrat opraviš vse naloge tako, kot od tebe člani pričakujejo," je poudaril Jože.
Ko sva se takole pogovarjala o njegovem delu v krajevni skupnosti Zavodnje, sva se dotaknila tudi poklica, ki ga opravlja. Le malokdaj najdeš človeka, ki bi bil tako zadovoljen z njim, kot je Jože. V urarjenju je našel tisto, kar je od njega pričakoval. ,,V poklicu ne iščem le zaslužka, ampak tudi zadovoljstvo. In tega sem našel. Popravljam ročne in baterijske ure, ki so nekoliko novejše. Delo zahteva celega človeka, predvsem pa natančnost, spretnost in precejšnjo mero zbranosti. Drugače ti posel ne gre najbolje od rok," je menil.
Takšen je torej Jože Grabner. Srečen, zadovoljen, prizadeven krajan, predvsem pa ljubitelj glasbe, ki ga po napornem delovnem dnevu razvedri in sprosti.
6. stran ★ nSS C85
PREDSTAVLJAMO VAM
Titovo Velenje *	26. maja 1983
Naši osmošolci v šolskem letu 1982/83
8. b OSNOVNE ŠOLE BIBA ROECK, ŠOŠTANJ
Od leve proti desni: prva vrsta: Jože Miklavžina, Sebastijan Pejovnik, Dijana Vidic, Sonja Plešnik, Tonček Hrastnik; druga vrsta: Sonja Petkovnik, Irena Vajdl. Gabrijela Miklavžina, Helena Naveršnik, Branka Krajnc, Branko Ban; tretja vrsta: Romana Kotnik, Mira Aristovnik, Darja Trap, Nataša Meh, Janko Herlah, Alenka Oberč; četrta vrsta: Stanko Hriberšek, Davorin Štrukelj, Janez Balant. Brigita Cavnik, Peter Rotovnik, Peter Tajnik, Sandi Gorčan, Stanko Koradej; razredničarka Silva Aber
8. a OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJE TITOVO VELENJE
od leve proti desni; prva vrsta: Poldi Jelenko, Zlatka Zupan, Igor Govedič, Miran Buršič; druga vrsta: Majda Fišer, Zdenka Plečko, Marta Grm, Zvonko Galof, Razredničarka Marija Horvat
8. a OSNOVNE ŠOLE BRATOV MRAVLJAK; stojijo od leve proti desni: prva vrsta: Frane Ovčar, Smilja Kramberger, Branko Dvoršak, Mateja Mravljak, Petra Rabič. Mateja Lesjak, Mojca Vodušek, Milena Zagoričnik, Alma Hasanbašič; druga vrsta: Robi Bajsič, Bogdan Podpečan, Andreja Lesjak, Ivica Kotnik, Nataša Zadravec, Leja Miklavc, Danica Škoflek, Zora Bajič, Stanka Vidovič, Štefica Hrg; tretja vrsta: Urban Kordeš, Slavko Klančnik, Simon Kričej, Armin Hiršelj, Marko Majhen, Tatjana Kandolf, Mladenka Lamešič; razredničarka: Zdenka Vajdič; manjkajo: Alenka Gradičak, Branko Lesjak in Jani Zaje
8. a OSNOVNE ŠOLE BIBA ROECK, ŠOŠTANJ
Od leve proti desni; prva vrsta: Martina Goričan, Anka Pungartnik, Marinka Špeh, Majda Hrastnik, Zlata Virbnik; druga vrsta: Tonček Urbane, Srečko Krt, Zinka Balant, Majda Bobek, Jožica Jurkovnik, Andreja Senko; tretja vrsta: Ingrid Kosem, Jolanda Grobelnik, Ema Maze, Rudi Obšteter, Peter Mevc, Emil Kitek, Mirko Andreje; četrta vrsta: Samir Ibrahimovič, Bernarda Veternik, Marjan Srebre, Marjan Jernej, Franci Rotnik, Tatjana Videmšek; peta vrsta: Samo Tesovnik, Srečko Podgoršek, Matjaž Ramšak, Simon Kumer; razredničarka Erika Cverlin
8. b OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJA TITOVO VELENJE
od leve proti desni; prva vrsta: Drago Sevšek, Dragica Potočnik, Suzana Grm, Tatjana Senčar; druga vrsta: Jožica Založnik, Ivan Volk, Dušan Solina, Janez Kotnik, razredničarka Ivana Lešnik
?fr?mf!f5 «rr-ir^TT Ivi vciiJK *ir»rrpw
8. b OSNOVNE ŠOLE BRATOV MRAVLJAK; stojijo od leve proti desni: prva vrsta: Dorica Videmšek, TatjanaŠkollek, Silva Viher, Anita Dešak, Vlasta Felicijan, Karmen Jcseničnik, Darko Zidanski, Darjan Hudovernik, Branko Klastemik, Stane Videmšek; druga vrsta: Vera Dontinkovič, Karmen Hardoš, Mersida Hasič, Jadranka Karatovič, Sabina Huselja, Darja Cvikl. Nina Gostenčnik, Blaž Zmarek, Tomo Dominkovič, Darija Stamič; tretja vrsta: Bojan Vlatjaš, Romea Kočar, Džefo Jašaragič, Andrej Zupane, Iztok Piki, Slaviša Delič, razredničarka Vika Jehart
lun - r

26. maja 1983
it Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 11
KOLEDAR
Četrtek, 26. maja — Filip Petek, 27. maja — Avguštin Sobota, 28. maja — Vojislav Nedelja, 29. maja — Majda Ponedeljek, 30. maja — Ivana Torek, 31. maja — Angela Sreda, 1. junija — Justin
M AL! OGLAS!
KAMP PRIKOLICO BRAKO ugodno prodam. Telefon 851-242 zvečer.
PRODAM SPALNICO, orehov furnir, vezano, dobro izdelano in kuhinjsko pohištvo (elementi), primerno za garsonjero ali malo kuhinjo. Kropušek, Šoštanj, Heroja Gašperja 3. PRODAM dirkalno kolo Puch. Telefon 850-638.
PRODAM varilni stroj gorenje Varstroj, 300 D-10. Ogled vsako popoldne na vrtnariji Šoštanj, pod vilo Široko od 15. do 18. ure. NUDIM stanovanje in hrano ženski za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v uredništvu.
PRODAM nov japonski WALK-MAN z zvočniki in slušalkami za 6.500,00 din. Telefon 852-887. HLADILNIK GORENJE 85 1 z garancijo, primeren za kampiranje prodam. Zimic, Koroška 25, Šoštanj.
ZARADI SELITVE nujno prodam čoln elan GT-400 z motorjem in prikolico, rabljeno eno sezono. Naslov v uredništvu. DIANO — 6 letnik 1977 registrirano do 4. 5. 1984 ugodno prodam. Sonc, Šaleška 20 a, Titovo Velenje, telefon 850-948. PRODAM NOVO IMV PRIKOLICO tip — 310 z baldahi-nom. Splitska 13, Titovo Velenje ODDAM LOKAL NA GORICI primeren za prodajo zelenjave ali kemično čistilnico. Naslov v uredništvu.
ZA ADAPTACIJJO HlSE rabim načrt. Brunšek, Rečica 42 a, Šmartno ob Paki.
NAPRODAJ je cca. 7 ha veliko posestvo v Spodnji Savinjski dolini — stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, elektrika in vodovod. Franc Ušen, Rakovlje 18, Braslov-če.
DNE 18. 5. 1983 sem v trgovini Nama, na konfekcijskem oddelku v kabini 1. pozabila torbico z večjo vsoto denarja in z vsemi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne za primerno nagrado Ivanka Kavšak, Zavodnje 11, Šoštanj.
POČITNICE ZA VSAK ŽEP
—	7-dnevne počitnice
v MEDULINU in PULI
—	brez prevoza od 3.360 dalje
—	s prevozom — posebni vlak
od 3.680 dalje
PRIJAVE:
Nama, Veleblagovnica Titovo Velenje, telefon 850-640.
trna
OBVESTILO
TURISTIČNO DRUŠTVO TITOVO VELENJE organizira v soboto, 4. junija od 20.00 ure zvečer do 4.00 ure zjutraj naslednjega dne
II. TURISTIČNI PLES
za turistične delavce, člane turističnega društva in za vse ljubitelje cvetja.
II. turistični ples bo v Ljubljanski Nami.
Igral in zabaval vas bo ansambel JOŽETA ŠUMAHA, poskrbljeno bo tudi za pester zabavni program — skratka, za vedro razpoloženje. Cena vstopnice je 500,00 dinarjev (za ta znesek boste prejeli večerjo, 1/2 I vina, 1/2 I kisle vode in turško kavo).
Vstopnice so v predprodaji v ljubljanski Nami v obratu gostinstva v Titovem Velenju.
Vabljeni
Upravni odbor Turističnega društva Titovo Velenje
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Četrtek, 26 maja — dr. Grošelj (dnevni), dr. Zičkar (nočni)
Petek, 27. maja — dr. Hrast-nikova (dnevna), dr. Prenc (nočni)
Sobota, 28. maja — dr. Lešniko-va (glavna), dr. Grgič (notranji)
Nedelja, 29. maja — dr. Lešnikova (glavna), dr. Grgič (notranji)
Ponedeljek, 30. maja — dr. Zupančič (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 26. maja — dr. Stupar Petek, 27. maja — dr. Dovšak Sobota, 28. maja — dr. Dovšak Nedelja, 29. maja — dr. Dovšak
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 28. maja — dr. Miroslav Pavlovič, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje
Nedelja, 29. maja — dr. Miroslav Pavlovič, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ
Od petka 28. maja, do četrtka, 2. junija — Ivo Zagožen, Vrnja-. čke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381.
GIBANJE P
POROKE:
Edvard ANTLOGA, roj. 1957, elektrotehnik iz Arje vasi in Erna ŠPEH, roj. 1960, prodajalka iz Podgorja; Ivan NAVERŠNIK, roj. 1955, delavec iz Velikega vrha in Bojana VERZELAK, roj. 1963, delavka iz Velikega vrha; Franc GOMBOC, roj. 1951. delavec iz Titovega' Velenja in Nevenka RIBIČ, roj. 1952. delavka iz Titovega Velenja; Simon CVIKl, roj. 1962, mesar iz Titovega Velenja in Bojana KNEZ, roj. 1962, prodajalka iz Titovega Velenja; Jože ROBIDA, roj. 1958, študent iz Podgore in Juana LETONJE, roj. 1961, študentka iz Paške vasi; Zoran DOBOVIČNIK, roj 1957, dipl. inženir elektrot. iz Titovega Velenja in Ranka KRALJ, roj. 1961, medicinski tehnik iz Titovega Velenja; Drago ADNJELIČ, roj. 1959, rudar iz Titovega Velenja in Olgica RADULOVIC, roj. 1958, delavka iz Titovega Velenja.
SMRT:
»
Marija HAUG, gospodinja iz Titovega Velenja, Stantetova 19, stara 63 let.
Svet krajevne skupnosti Topolšica
razpisuje dela in opravila
HIŠNIKA V GASILSKEM DOMU
S*
Pogoji:
—	da ima poklicno šolo ustrezne smeri
—	da z zakonskim tovarišem ali drugim polnoletnim družinskim članom zagotovi stalno prisotnost v domu
—	da je aktivni gasilec, ali da je pripravljen postati član GD
—	da je moralno politično neoporečen
—	da ima sposobnost komuniciranja v medsebojnih ljudskih odnosih in splošne organizacijske sposobnosti
—	dokončana poklicna šola kovinarske, elektro, mizarske ali druge smeri. Priložiti mora dokazila o dokončanem šolanju in sedanji zaposlitvi
—	priložiti kopijo poročnega matičnega lista ali izkazilo krajevne skupnosti o družinskem stanju
—	potrdilo o nekaznovanju za naklepna kazniva dejanja in potrdilo, da ni v kazenskem postopku za navedena kazniva dejanja.
Ustreznemu kandidatu za opravljanje hišniških del nudimo brezplačno družinsko stanovanje.
O obsegu hišniških del, odgovornostih in pravicah hišnika bo sklenjena posebna pogodba.
Rok prijave 15 dni od objave. Prijave pošljite na naslov: Gasilsko društvo Topolšica, v roke tov. Milanu Kugoniču, Topolšica 15/b.
Kulturni center Ivan Napotnik
Prireditve
•	V petek, 27. maja ob 1930 bo v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika v Titovem Velenju petkov večer, na katerem bosta nastopili učenki glasbene šole Velenje Jelka Veber in Darinka Kompan. Igrlali bosta skladbe za klavir od Bacha do Gershvvina.
•	Nastop vokalno instrumentalne skupine HAZARD bo v petek, 3. junija ob 2030 uri v domu kulture Titovo Velenje. Vstopnice po 150 din so že v prodaji v knjižnici Kulturnega centra od 9. do 15. ure.
•	V razstavnem prostoru Kulturnega centra Velenje je odprta razstava slik akademskega slikarja Tomaža Perka. Nekaj slik je tudi naprodaj!
DO EKO TITOVO VELENJE
Kadrovsko-socialna služba
Po sklepu Delavskega sveta DSSS PONOVNO RAZPISUJEMO
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	VODJA SEKTORJA EKONOMIKE IN FINANC
2.	VODJA SEKTORJA SPLOŠNE ORGANIZACIJE IN AOP
Pogoji:
1.	— visoka izobrazba ekonomske smeri ali z delom pridob-
ljena delovna zmožnost
—	3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
—	uveljavljanje in izvajanje načel samoupravljanja
2.	— visoka izobrazba elektrotehniške, ekonomske ali orga-
nizacijske smeri oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost
—	3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah
—	uveljavljanje in izvajanje načel samoupravljanja
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovite v 15 dneh od dneva razpisa na DO EKO Kadrovsko-socialna služba, Titovo Velenje, Prežihova 1 — za razpisno komisijo.
Srečno!
KINO •KINO9
REDNI KINO
Četrtek, 25. 5. ob 19. in 21. uri PESTI IN KREMPLJI — hongkonški, karate. V gl. vi.: Wang Sheng Lee
Petek, 27. 5. ob 11. uri POT OKOLI SVETA - domači, komedija. V gl. vi.: Čkalja Petek. 27. 5. ob 19. in 21. uri NEDOVOLJENA LJUBEZEN — ameriški, erotska drama. V gl. vi.: Orson VVelles Sobota in nedelja, 28., 29-. 5. ob 19. in 21. uri
POT OKOLI SVETA — domači, komedija. V gl. vi.: Čkalja
Ponedeljek in torek, 30., 31. 5. ob 19. in 21. uri
TROJICO JE TREBA UBITI — francoski, kriminalka. V gl. vi. : Alain Delon
Sreda, 1.6. ob 19. in 21. uri NA ZLATEM JEZERU — ameriški, drama. V gl. vi.: Katherine Hepburn, Henry Fonda
FILMSKO GL1&ALIŠČE
Ponedeljek. 30. 5. ob 20. uri NA ZLATEM JEZERU — ameriški, drama. Režija: Mark Rydell. Vloge: Katherine Hepburn, Henry Fonda, Jane Fonda. Film, kije v letu 1982 dobil tri Oskarje in tri Zlate globuse in še veliko drugih nagrad in priznanj, je znan in pomemben še po nečem drugem.
Iz filma Pot okoli sveta
V	njem namreč igrata svoji življenjski vlogi, prvič in zadnjič, Henry in Jane Fonda, oče in hči. Ona, ločena, obišče s svojim ljubimcem in sinom, starše in sina pusti pri njih, da bi lahko s prijateljem odpotovala na oddih v Evropo. Z njenim obiskom In s sinom pa spoznavamo velike razlike med generacijami, ki postajajo še večje. Skozi grobo odkrivanje njihovih dilem in napak spoznavamo značilnosti lastne generacije.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 26. 5. ob 20. uri NEDOVOLJENA LJUBEZEN — ameriški, erotska drama. V gl. vi.: Orson Welles
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 28. 5. ob 20. uri VRTNICA — ameriški, glasbeni.
V	gl. vi.: Bette Midler
Nedelja, 29. 5. ob 18. in 20. uri NEMIRNA MEJA — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Charles Bronson
Ponedeljek, 30. 5. ob 20. uri POT OKOLI SVETA - domači, komedija. V gl. vi.: Čkalja
Sreda, 1. 6. ob 20. uri TROJICO JE TREBA UBITI -francoski, kriminalka. V gl. vi.: Alain Delon
KINO DOLIČ
Petek, 27. 5. ob 21. uri
POT OKOLI SVETA - domači,
komedija. V gl. vi.: Čkalja
Torek, 31. 5. ob 21. uri NA ZLATEM JEZERU — ameriški, drama. V gl. vi.: Henry Fonda. Katherine Hepburn
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice, prababice, sestre in tete
Pepce Zapušek
rojene Drev iz Lokovice
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje ter za spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Pirtovšku za dolgoletno skrb in zdravljenje. Hvala Francu Drevu za lepe besede pri zadnjem odhodu od domače hiše. Zahvala velja tudi duhovniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, tovarišu Milošu Volku za tople poslovilne besede, gasilskemu društvu Lokovica, KS Lokovica ter društvu upokojencev
Šoštanj.
Žalujoči: sin Vinko, hčerki Iva in Silva z družinami.
V SPOMIN
Stanetu Brglezu
iz Kavč
30. 5. mineva deset let, od kar nas je zapustil dragi mož in očka. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, prižgete svečko, položite cvet ali
se ga kakorkoli spominjate.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata, strica in dedija
Janka Kovačeca
iz Šmartnega ob Paki
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih,
pisno in ustno izraženo sožalje in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo vsem gasilskim društvom, častni straži RLV, govornikom, rudarski godbi ter pevskemu zboru Šmartno ob Paki. Iskrena hvala dr. Stuparju za obiske na domu ter družinam Stropnik, Faniki Kovač, Slavki Huš za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Enako hvala duhovniku za opravljen obred.
Globoko žalujoči: žena Nežka, hčerka Majda z Andrejo, hčerka Greti z družino, mama, sestre,
bratje in ostalo sorodstvo.
Kmalu je bil njihov strumni korak prekinjen. »Padli« so v prvo zasedo sovražnika, hitro so si morali Kljub napornemu delu, so zvečer s pozornostjo psisluhnili kul- poiskati najbližji zaklon. Vojaki se prebijajo proti gozdu, kjer je bil sovražnik. Podobnih zased, na turnemu programu.	katerih se vojaki niso dali presenetiti, je bilo med urjenjem veliko.
Potisje-Velenje 27:28
Miličniki so zapisali
Vzgoja
pripadnikov TO
Visoka stopnja pripravljenosti
Te dni je bilo na območju občine Velenje redno urjenje pripadnikov teritorialne obrambe. Pokazalo je izredno pripravljenost in visoko idejnopolitično zavest pripadnikov za uresničevanje vseh nalog, ki so pred enoto ter odločenost, da se bodo zaperstavili vsakršnemu sovražniku.
Takoj ko so dobili poziv za vzgojo, so vojaki hitro prišli na zborno mesto in se organizirali za pohod ter za akcije, ki so jih čakale na poti. Sam program urjenja je bil sicer časovno skrajšan v primerih z urjenji v prejšnjih letih, toda po vsebini je bil enak, zato je bil v določenih trenutkih za vojake zelo naporen.
Poleg praktičnega usposabljanja je v enoti potekalo tudi idejnopolitično osveščanje in informiranje pripadnikov, do izraza je prišlo tudi sodelovanje s krajani. Ob večerih so bili skupni kulturni programi, ki so jih v enoti izvedli skupaj z osnovnimi organizacijami mladine na terenu. Med drugim so takšen bogat kulturni program pripravili mladi Gaberčani, predstavniki sveta krajevne skupnosti, oziroma krajevnih družbenopolitičnih organizacij pa so vojakom spregovorili tudi o narodnoosvobodilnih tradicijah v narodnoosvobodilni vojni. Enako je bilo tudi na koncu urjenja pred spomenikom žrtev NOB v Gornjem gradu.
Nekajdnevna vzgoja pripadnikov teritorialne obrambe je izredno uspela, pokazala visoko stopnjo pripravljenosti in pripadnosti vojakov in sploh vseh ljudi, da bodo odločno branili našo pot.
Točki v gosteh
Igralke Velenja so premagale prve od neposrednih konkurentk v boju za 4. mesto. Zaigrale so dobro, si že po prvem polčasu priigrale vodstvo dveh zadetkov (17:15), v drugem polčasu je bila igra iienatena, v zadnjih minutah pa so bile gostje spet boljše in osvojile pomembni točki. V 21. kolu se bodo Velenjčanke v gosteh sestale v ekipo
Rešeni skrbi
Nogometaši Rudarja so se z zmago proti Krajnčanom rešili skrbi, da bi morali jeseni zaigrati v nižji ligi. Tudi tokrat so z igro zelo razočarali maloštevilne gledalce, ki se jin je ob igrišču ob jezeru zbralo le kakšnih 100.
Velenjčani so zelo hitro povedli. saj je Celic že v 10. minuti z strelom z glavo premagal gostujočega vratarja. To pa je tudi vse. kar so pokazali domači nogometaši v 1. polčasu. Slabo so igrali tudi v nadaljevanju, nepovezano. brez lepih akcij, ki bi navdušile gledalce.
Gostje so bili na trenutke celo boljši. Ze takoj na začetku drugega polčasa so imeli lepo prilož-' nost za izenačitev, eden od njihovih igralcev je prišel sam pred vratarja Cvetkoviča, domači vratar pa je odlično ubranil njegov strel. V zadnji minuti srečanja so Rudarjevi igralci izvedli enega od redkih nevarnejših napadov v drugem polčasu. Gostujoči obrambni igralec je v kazenskem prostoru z roko ustavil žogo in
Alplesa, ki ima enake možnosti kot Velenjčanke za osvojitev 4. mesta. Trenutno imata obe ekipi po 21. točk, vendar imajo Velenjčanke precej boljšo gol razliko.
V Adi. proti igralkam Potisja, so zadetke dosegle: Džordževičeva 11, Podrzavnikova 6, Goličeva 4, Omero-vičeva 3, Kotnikova 2, in S. Bašič 1.
Boškovičje z strelom iz enajstmetrovke dosegel drugi gol.
Po 23. kolu so Velenjčani v Lendavi.
V nedeljo bodo gostovali v Lendavi.
srečanje
Igralci Šmartnega niso ponovili dobre igre v prejšnjem kolu na domačem igrišču proti Kopru, ko so visoko zmagali. V Trbovljah so zaigrali slabo in domači igralci so v prvem polčasu povedli z rezultatom 2:0. F.dini zadetek za goste pa ie dosegel Kodrun. Kljub porazu so Šmarčani še
Sah
Uspešen nastop
V okviru zveznega ekipnega finala za pokal maršala Tita je vsako leto mednarodni ekipni šahovski turnir, ki se ga udeležijo članske ekipe šahovskih klubov in delovnih organizacij ter ekipe naših zdomcev.
Letošnji šahovski festival je prav tako kot že nekaj let zapored organizirala Šž^ v Pulju. kjer so tudi odlični igralni pogoji. Festivala seje udeležilo okoli 500 ekip. v katerih je nastopilo skoraj tri tisoč šahistov, od tega kar osemdeset moštev iz drugih držav ter ekip naših zdomcev.
Elkroj-Steklar 3:5
Borbenost ni bila dovolj
Nogometaši mozirskega Elkroj a so v nedeljo na domačem igrišču znova razočarali svoje navijače. Pet zadetkov v lastni mreži in na domačem igrišču je dovolj zgovorna slika njihove igre. čeprav j im neborbenost ne kaže očitati. Njihova terenska premoč je bila močno jalova. gostje pa so zlahka dosegali zadetke. Visoko vodstvo gostov (0:3 in 1:4) so sicer uspeli zmanjšati na samo en zadetek, namesto izenačenja pa so prejeli še peti zadetek in zasluženo izgubili pomembni točki v boju za višje mesto na prvenstveni razpredelnici.
vedno kandidati za 2. mesto, saj ima Izola, ira drugem mestu, le točko več od njih.
V nedeljo se bodo nogometaši Šmartnega sestali na domačem igrišču s Stolom.
Ta tradicionalni šahovski festival je najbolj množična šahovska manifestacija na svetu. Letos seje vabilu organizatorja odzval tudi predsednik FIDE Campomannes. ter delegacije šahovskih zvez nekaterih držav Evrope in neuvrščenih držav Azije in Afrike.
Moštva so bila glede na prijavljene kategorije razdeljene na 21 skupin.
Ekipa šahovskega društva iz Titovega Velenja je nastopila v 12. skupini, kjer je sodelovalo 22 moštev, od tega 5 iz tujine. Odigranih je bilo pet kol po švicarskem sistemu.
Naši šahisti so prepričljivo osvojili prvo mesto s 15 točkami. Rezultati posameznih dvobojev so bili naslednji:
Velenje: Vodovod (Osjek) 1,5:2,5, Ve-lenje:Batajnica (Beograd) 3:1, Vele-nje:Fruška gora (Novi Sad) 2,5:1.5, Velenje:EI Niš 4:0, Velenje.POLIZEl SV 5 (Dunaj) 4:0. Končni vrstni red je bil naslednji: ŠŠD Velenje 15 točk. Vodovod Osijek 14, 21. maj 13. Ekipa našega šahovskega kluba je bila edina slovenska ekipa, ki je zmagala v svoji skupini, za kar ima največ zaslug Goršek. ki je premagal vse svoje nasprotnike. V moštvu pa so nastopili še Kristan. Matko in Brešar.
D. K.
- . ---&
Občinsko pionirsko prvenstvo
Šaleško šahovsko društvo iz Titovega Velenja je organiziralo odprto občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke.
V konkurenci pionirk je zmagala Suzana Koren (OS K. D. Kajuh)pred Tatjano Čoper (K. D. Kajuh).
Iz petih osnovnih šol je nastopilo 19 pionirjev. Prvo mesto sta si delila Zlatko Benčič (OŠ Bratov Mravljak) in Igor Guštin (OŠ A. Aškerc). Oba sta osvojila 5.5 točk. Aleš Korbot (OS MPT) in Ludvik Golob (OŠ V. V.) sta osvojila 5 točk, Aco Dumbuja(MPT) in Robi Lindič (OŠ G. Š.) 4.5 točk. Robi Goličnik (OŠ G. Š.), Dani Za-pušek (OŠ V. V.), Robi Vinkovič (OŠ bratov Mravljak) so osvojili 4 točke.
Zmagovalca pionirskega prvenstva sta osvojila pokal šahovskega kluba in se uvrstila v tretjo šahovsko kategorijo, prvih osem pa pismena priznanja in uvrstitev v četrto šahovsko kategorijo.
VLOMIL V STANOVANJSKO HIŠO
V dopoldanskem času je 18. maja letos doslej še neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo last zakoncev Hoh-kraut na cesti Na griču 5 v Titovem Velenju. Iz stanovanja je odnesel dva zlata prstana in sto mark. Po vlomu je naklepno ali pa iz malomarnosti povzročil požar v likalnici. Tako je nastalo za okoli 500 tisoč dinarjev škode.
Miličniki opozarjajo občane, da v primerih sumljivih nakupov zlatnine takoj obvestijo Postajo milice.
POBEGNIL S KRAJA NESREČE
Nekaj pred 22. uro, 22. maja letos je neznani voznik osebnega avtomobila
Kri rešuje življenja
Sedim na fotelju in gledam televizijo. Na ekranu je reklama, ki prikazuje vrstni red krvodajalskih akcij v posameznih krajih. Ob tem se mi utre misel, kaj vse morajo ljudje storiti za to.
Skoraj v vsakem kraju imajo krvodajalske akcije. Tudi v Šmartnem je tako. Organizirajo jih dvakrat na leto in vsakokrat pride veliko ljudi, ki radi darujejo svojo kri. Ob tem pomislim, koliko jih je potrebno za enega človeka, da mu priskrbijo kri. Naj bo to novorojenček, ki mu jo je treba zamenjati. ali pa ostali ljudje, ki so poškodovani in jo potrebujejo.
Mislim, da so lahko krvodajalci
Kegljanje
Končali prvi del
S tekmo proti ekipi Papirničarja iz Radeč so kegljači Šoštanja končali prvi del tekmovanja v prvi regijski kegljaški ligi. Tudi tokrat so visoko premagali borbene goste z razliko 176 kegljev. Šoštanjčani so podrli 5024 kegljev, gostje pa 4848.
Za ekipo Šoštanja so nastopili Jovanovič 864 kegljev. S. Fidej 857. L. Fidej 838. Zakelšek 838. Rajšter 820 in Sotler 807.
V zaostalem srečanju pa so kegljači Šoštanja v Preboldu izgubili proti ekipi Hmezada iz Žalca.
XXX
Na kegljišču v Dobrni je biio izbirno tekmovanje parov celjske
na Tomšičevi cesti v Titovem Velenju zbil pešca Zaima Merdonoviča in ga hudo telesno poškodoval. Odpeljal je dalje, pešca pa pustil na kraju nesreče.
Miličniki so s pomočjo občanov povzročitelja nesreče izsledili že naslednji dan Nesrečo je povzročil Jože Jelen, ki je na dan nesreče vozil brez vozniškega dovoljenja z neregistriranim vozilom. To pa je bil tudi vzrok pobega.
SKOČIL PRED AVTOMOBIL
Okoli 17. ure je 20. maja letos na Šaleški cesti v Titovem Velenju otrok M. V. nenadoma skočil pred osebni avtomobil voznika Alojza Jagerja. Pri tem je bil pešec lažje telesno poškodovan.
ponosni nase. saj rešujejo življenja mnogim ljudem. Ne da seje zamenjati z ničemer, kri lahko zamenja le kri.
Prepričana sem, da bi bilo še več krvodajalcev, če bi jo lahko daroval vsak. ki to želi. Vendar je zelo odvisno od zdravstvenega stanja posameznika, saj mu jo pred odvzemom laboratorijsko pregledajo, izmerijo krvni pritisk in na osnovi izvidov povedo, če človek sme dati kri ali ne.
Upam. da bom tudi jaz, ko bom starejša, lahko pomagala ljudem, ki so ponesrečeni. Simona Simonič, 8. a OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
regije, na katerem se je za dvanajst prostih mest, ki so vodila v drugo kolo, borilo 90 parov. Med dvanajst najboljših sta se uvrstila tudi dva para iz Šoštanja. Par Jovanovič-Giavič je podrl 1 /4U kegljev m zasedel 10. mesto, par Sotler — L. Fidej paje bil 11. s 1737 podrtimi keglji.
V Mozirju je bilo odigrano drugo kolo. ki paroma Šoštanja ni prineslo izboljšanja mest. Prvi trije pari s tega tekmovanja so se uvrstili na republiško prvenstvo.
Kegljišče Golovec v Celju pa bo v soboto in nedeljo prizorišče tekmovanja posameznikov celjske regije. Ekipo Šoštanja bo zastopalo osem tekmovalcev.	L. Fidej
Šoštanj-Rovinj 36;29
Lahka zmaga
Gostje iz Rovinja niso"predstavljali resnejšega nasprotnika za domače igralce. Rokometašem Šoštanja so bili enakovredni le v prvih desetih minutah, nato pa so se gostitelji razigrali in ob koncu prvega polčasa povedli z rezultatom 19:11. V drugem polčasu se niso preveč naprezali, kljub temu pa njihova zmaga ni bila niti enkrat ogrožena.
Zadetke za Šoštanj so dosegli Potušek in Potočnik po 9, Pus 4, Toplak. Požun in Stvarnik po 3. Cigoj in Lesjak po 2. in Štrigl 1.
Po 19. kolih so Šoštanjčani s 24 točkami na~d. mestu. V naslednjem kolu se bodo sestali v gosteh z Dubov-čani.
Rudar (TV)-Triglav
Rudar (T)-Šmartno 2:1
Nezanimivo