Leto um
Pojtnlna plafana » gotovini
V LJubljani, v nedeljo, dne 15. decembra 1940
Stev. 2S9 a
Cena 2 din
Odi. nov. dalja
naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/HL TeL 40-01 do 40-05
Izhaja vsak dan zjutraj raze« ponedeljka in dneva po prazniku.
Cek. rač.: Ljubljana
št. 10.050 za naročnino in štev. 10.349
za inserato. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj. Novo mesto, Trbovlja.



V soboto, 14. decembra 1940 ob 7 zjutraj je v Beogradu umrl predsednik senata in prosvetni minister dr- Ant. Korošec, voditelj slovenskega naroda
Žalost za voditeljem - zvestoba preko groba
Včeraj še boder in vesel med svojimi prijatelji, leži danes naš voditelj na mrtvaškem odru tih in pokojen, lepo in dobro lice pa je s svojim skrivnostnim sijem zagrnilo veličastje smrti.
Nikomur se noče verjeti bridka resnica in slovenski narod je potopljen v tugo, kakor je še ni občutil. To žalost deli z nami vsa država pa številni prijatelji Koroščevega genija po vsem svetu, ki poznajo veliko pokojnikovo delo za blagor in mir Jugoslavije in vseh njenih malih in velikih sosedov. »Kaj je človek?« bodo pele bilje, mi pa vemo, da nam je umrl najboljši, ki smo ga v tako usodni dobi naše zgodovine imeli. Povedel nas je iz ognja vojske v svobodo in pomagal zgraditi v sporazumu z bratskima narodoma ne' odvisno državo, nam, najmanjšemu v njej, priboril dostojno mesto kot enakopravnemu in v sedanjem trenutku, ko je v usodi narodov na prelomu tisočletne preteklosti in bodočih vekov naše omike na kocki vse, je zastavil vse svoje moči za to, da bi naših domov ne zagrnili plameni vojske in da bi sve svet čimprej s krvave zdrahe rušečega sovraštva vrnil k ustvarjajočemu delu vzajemne ljubezni. In ko se je z dragoceno pomočjo njegovega tako obsežnega duha v to delo prav v tem trenutku vključil v verigo državniških prizadevanj in uspehov nov dragoceni člen, je že čakal nanj angel smrti, da mu po nalogu vsemogočnega Gospodarja naše usode prinese večni mir. Sklep nedoumljive modrosti, ki je našega voditelja za vselej odmaknil hrušču in trušču pa nikomur ne prizanašajoči zlobi strasti, nam ga je odvzel, ko ga naš narod potrebuje bolj ko kdaj in ga bo enako pogrešala država na poti v bodočnosti, ki bo, polna neznank, njenemu vodstvu nalagala čedalje večjo odgovornost in zahtevala od njih ogromnega truda in viška sposobnosti, da prebredemo zdravi in celi morje težav in ovir na poti k boljšim časom. Pa tudi tisti svet, ki živi po vsem svojem nazoru in izpo-ročilu v krščanstvu Cerkve, je močno prizadet po izgubi moža, ki je bil v vrsti katoliških delavcev na javnem torišču Evrope na odličnem mestu in čigar sijajni um, široko obzorje in izredno velikodušje, združeno z redkim pogumom, bi bilo s podvojeno energijo lahko pomagalo po strašni zmedi sedanjosti obnoviti in utrditi kulturo, edino vredno človeškega rodu.
Potek dr. Koroščevega življenja in smer ter oblika pa uspehi njegovega javnega delovanja za slovenski narod, jugoslovansko državo in omiko v duhu krščanskega nravstvenega reda so deloma že zabeleženi, po večjem delu in po celi in pravi vrednosti pa jih bo še zapisala pravična zgodovina. Je naš pokojni voditelj bil mož, čigar oseba in delo tako zelo presegata običajno mero javnega delavca, da mu tudi nasprotne struje in prizadevanja pa sodobniki, ki so se merili z njim na področju tekme za obči blagor narodnega občestva, morajo že danes oddati in oddajajo dolžno spoštovanje in neprikrito ter neprikrajšano spoštovanje: v tem smislu dr. Korošec ni bil samo vodja enega tabora, ampak pripada vsemu narodu za vse čase, kakor pripada vsem Slovencem Janez Evangelist Krek, čigar roka je našega voditelja bila vpeljala v javno življenje pred dva in štiridesetimi leti in mu stala v najprisrčnejšem prijateljstvu ob strani. Nenavadni darovi duha, ki so bili dr. Korošcu položeni v zibelko, so mu ob njegovem neotnajljivem značaju po nekaterih ovirah odprli hitro pot v politično delo in borbo, najprej za utrditev slovenstva v njegovi ožji domovini, ki je ni samo dvignil v narodni in krščanski kulturni zavesti, nasproti premočnemu, bojevitemu ter oholemu narodnemu nasprotniku, marveč jo je tudi najtesneje povezal z vsem slovenstvom v ljudski stranki. Kolikor je bilo to delo po načrtu in v duhu tega tabora, ki mu je bil oče in voditelj Krek, je hkrati v smislu naše najlepše narodne tradicije od začetka slovenskega preporoda prešinilo vsakega našega slovenskega človeka do najpreprostejšega z zavestjo pripadnosti k vsemu jugoslovanskemu rodu in v tem oziru jc naš pokojni voditelj bil Kreku najdragocenejši pomočnik. Obenem ko je to politično delovanje v zvezi s široko začrtanim prizadevanjem za politično izobrazbo in nravstveno omiko vseh ljudskih slojev izbrisalo še zadnje duhovne pregrade med našimi mejami in središčem in postavilo kot prvi in najvišji narodni politični ideal zedi-njeno Slovenijo, je tudi že pripravilo ljudsko dušo za popolno neodvisnost naroda v lastni državi s Hrvati in Srbi. To je donelo iz govorov Kreka in odsevalo iz Koroščevih že v štajerskem deželnem zboru, ki je strme poslušal pogumnega voditelja Slovencev te kro-novine, ko je zahteval, da se poderejo umetne pregrade med Slovenci, da bi se združili v svojo prirodno skupnost kot veja velike jugoslovanske družine. Majska deklaracija, največje delo našega dr. Antona Koroica, ki bo nas vse, rodove za rodovi, preživelo kot
spomenik trdnejši od brona, je bila že takrat pod tujim gospodarjem skrivaj rojena in je čakala dne, ko bo iz ljudskih src, oznanjena v državnem zboru na Dunaju od našega pokojnega voditelja, zaorila po vsej Sloveniji in odmevala po vsem svetu, kateremu je vojska orala novo lice. In od tega trenutka je bila le še kratka pot do znamenitega dne 17. oktobra 1918, ko je bil dr. Korošec izvoljen od Narodnega viječa Slovencev, Hrvatov in Srbov zrušene habsburške monarhije za predsednika in je kot tak postal njihov suverenski predstavnik pred mednarodnim svetom — čast in odgovornost ter zgodovinsko važen položaj, kakršnega ni zavzemal še noben sin slovenskega naroda. Pa tudi nobeden drugi ni bil za to tako poklican, tako zmožen in tega tako vreden; nihče tudi ni kaj drugega pričakoval.
Sledi dva in dvajset let neprekinjenega dela našega voditelja zdaj na parlamentarni klopi, zdaj na važnih ministrskih mestih, zdaj pri samem krmilu države; ni bilo kritičnega trenutka v notranjem trenju in vrenju mlade države, sestavljene iz tako raznoličnih narodnih nravi, ki so se bile razvijale v tako zelo drugačnih zgodovinskih okoliščinah in vplivih, v katerem bi ne bil dr. Korošec poklican na mesto, kjer je mogel svoje nenavadne sposobnosti docela postaviti v službo države, da ne bi nepremišljene strasti dana nasprotja razpihnile v škodo s tolikimi žrtvami ustvarjene skupnosti. In prišel je prav po* sebno nevaren trenutek in za njim še drugi in tretji — zdelo se je, da Se maje naš novi dom do temeljev — toda naš voditelj, ki ga nikoli niso zapustili hladna razsodnost, zdravo gledanje na stvari in neizmerno zaupanje v boljše pa mirni pogum, je vedno uspel, da je, kljubujoč tudi najhujšim nasprotnikom in oviram, mogel na pravem mestu, najsi bo pri in ob vodstvu države ali v opoziciji proti režimu, zaustaviti nsodni potek dogodkov in jih s pomočjo najumnejših in najdaljnovidnej-ših v državi preusmeriti, kakor je bilo prav in potrebno. Tudi kot šef v vladi je brez oma-
hovanja in brez sleherne slabosti in izkuš-njave držal načela, ki jih je kot mladi politik izpovedal in oživotvarjal sredi ljudstva svojih ljubljenih goric, vedel pa je poiskati vsak čas tiste prave zveze, spretno uporabiti tiste nastale položaje, si neopazno podrediti tiste pomožne sile raznolikega političnega življenja, tekmovanja in stremljenj v Jugoslaviji, ki so mu mogle služiti, da je uveljavljal v skupni domovini pravice slovenskega naroda, pripravljal sporazum, ki je odpravil največje in najusodnejše nasprotje v našem državnem organizmu, in znal zvezati v blagor celote tudi navidez najbolj razhajajoče se napetosti in težnje za plodonosno sodelovanje. Kar so smatrali za nemogoče in kar so nepočakani, ozkosrčni in v vse svoje do popolne slepote za to, kar je širje in več vredno, zaverovani ljudje vede ali nevede še poglabljali do skoraj nepremostljivega brezdna, to je dr. Korošcu uspelo ublaževati pa končno premagati ne s sentimentalnim pozivanjem na vsa mogoča lepa čustva, marveč s požrtvovalnim, tihim, skrajno previdnim delom, v katerem ni nikoli iskal sebe ne svojega dobička; bil je pošten in čist ter nepodkupljiv in nedostopen laskavi prevari ter nizkim namenom, vzvišen nad malenkosti. Seveda ni bil brez slabosti — velika svetloba meče tudi senco — toda njegovo velikodušje je presegalo človeške pomankljivosti tako, da je skupnost bogato uživala vse darove in učinke njegovega pozitivnega dela in vanj položene celotne osebnosti.
Ko je bil njegov duh močan bolj kot kdaj-koli, ko je videl zoreti svoje in svojih najboljših prijateljev prizadevanje za narodni sporazum v trdno in zanesljivo državno stavbo in je zopet na mestu v vladi kar najne-posredneje bil postavljen sredi toka dogodkov, ki tirajo ves svet za seboj v najhujši vrtinec, smo vsi vedeli, da je neutrudno delo brez pravega počitka že načelo telesne sile tega moža, čigar vitaliteto smo vsi občudovali, In prav zdaj je njegov um zagorel v vsej svetlobi; pri koncu, ki ga nihče ni slutil,
je žrtvoval vso svojo moč za to, da bi oh požaru vse okoli nas ne zagorela naša streha. Zvesto je sodeloval z najvišjim upraviteljem naše države ter z njegovimi pomočniki v vladi, da bi utrdil obstoječa prijateljstva in si pridobil novih brez ozira na te ali one ideologije, da bi mogli koristi vsem in nikomur ne škodovati in da bi vsem bolj ustregli s svojo nepristransko nevtralnostjo, kakor če bi tvegali dragoceno kri in blagostanje jugoslovanskega rodn, ki je več žrtvoval za svojo golo svobodo kakor veliki narodi Evrope za svoje interese. Druga notranja politična vprašanja so morala stopiti kolikortoliko v ozadje, če pa prestanemo najhujšo izkušnjo, kakor trdno upamo, bodo še globlje okrepljeni nravstveni temelji, na katerih sloni naša sloga, vzajemnost in narodna sila za novo bodočnost. Zasluge našega pokojnega voditelja v tem trenutku bo osvetlila v celoti bližnja bodočnost, čuti pa, kako velik in važen je bil njegov delež, njegova iniciativa in njegov diplomatični talent pri tem delu, vsa jugoslovanska široka javnost in naši bližnji ter daljnejši sosedi.
Zagrinja nas globoka žalost, izguba, ki je naš narod doletela, je velika. To bo narod pokazal na veličasten način. Voditelja Antona Korošca med nami ni več, ostal pa je njegov duh, ki je oblikoval pokolenje, kateremu je zaupana prednja kolona na nadaljnji poti našega naroda skozi vse težave in borbe v nov preporod vsega omikanega sveta. Pogum, ta najodličnejša čednost našega rajnega voditelja, je globoko vsajen v ta mlada srca in je dvignil ves naš narod. To je bila cela doba, ožar-jena od velikega moža, ki je potegnil za seboj vse, kar je zdravo, pogumno in za visoke cilje vneto ob ognju nesebične pripravljenosti za vsako žrtev narodu, domovini in človeštvu. Ta doba bo rodila nov čas in bo tistih, ki bodo znali delati in se žrtvovati za skupnost tako, kakor se je znal mož, čigar truplo dr«ies bledo in mirno počiva v krsti in bo kmalu položeno v domačo zemljo, ki mu je bila tako sveta.
Ljubezen in boj njegovega življenja
Tam, kjer ee preliva s trto nasajeno gričevje Slovenskih goric, v srcu slovenske Štajerske in zelene Prlekije. se je rodil 12. maja 1872 v mali vasici Biserjani pri Sv. Juriju ob Ščavnici osvoboditelj in voditelj slovenskega naroda, soustanovitelj in knmr Jugoslavije dr. Anton Korošec. Kakor vsem velikim možem, ki nam jih je dala božja Previdnost, je tudi njemu tekla zibelka v preprosti kmečki hiši, ki mu je dala slovensko in globoko versko vzgojo. Kot mlad šolar je obiskoval ljudsko šolo najprej doma, nato pa v letu 1883 do 1884 gimnazijo v Ptuju, naslednja leta pa v Mariboru kot gojenec dijaškega semenišča. Po maturi je Korošec vstopil v bogoslovje v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen 25. junija 1895. Prvo kaplansko službo je nastopil na Sladki gori pri Ponikvi, kjer je služboval od 5. avgusta 1896 do marca 1897. Nato se je preselil v Marenberg; kjer je kaplanoval do konca aprila 1898, nakar je nastopil službo učnega prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru, kjer je ostal do leta 1902. Medtem je študiral za bogoslovni doktorat ter j.g promoviral za doktorja bogoslovja 11. julija 19Qp v Gradcu.
Delo mladih let
V narodnoprosvetno delo je s spretno roko dr. Korošec posegel it v zgodnjih letih svoje mladosti. Že r,a gimnaziji je pokazal, kaj obeta postati. Višješolci so tedaj imeli v Mariboru Slovensko dijaško društvo, ki mu je predsedoval pokojni dr. Žolger. V društvo je bil tir. Korošec sprejet že kot četrtošolec, kjer je postal eden najbolj delavnih članov. Zgodaj je prijel tudi za pero. Pri literarnem listu dijaškega semenišča je sodeloval s svojimi članki in je v istem času začel že dopisovati v »Slovenskega gospodarja«. Kot bogoslcn vec se je seznanil z dr. Krekom in je s sociološkimi članki uvajal novo smer v tedanji list bo-goslovcev »Lipica«. Tudi za »Slovenca«, ki mu je ostal nad vse pomemben sotrudnik, zvest do zadnjega, je začel dopisovati že v dijaških letih. Njegov prvi članek v »Slovencu« o celjski gimnaziji je bil deloma konfisciran. Kot kaplan je vedno bolj vneto dopisoval »Slovencu« in »Slovenskemu gospodarju«. Občuti) je žo tedaj pomembnost narodno zavednega tiska za napredek našega naroda. Ko je prišel v Maribor, je sodeloval tudi pri »Sudsteierische Post«, kjer je pisal v rubriko »Politische Rundschau«. Od 1. maja 1898 je bil urednik »Slovenskega gospodarja«, ki ga je prevzel s 1700 naročniki in ga je dvignil po nekaj letih na 4000 naročnikov.
Kot urednik je bil. zaradi napadov na Nemce v člankih In pesmih obsojen na sest mesecev zapora pred celjsko poroto, od cesarja Franca Jožefa pa pomiloščen na 1000 gld globe. Ker se je v teh listih boril za pravice štajerskih Slovencev tako v jezikovnem kakor tudi sodnopravnem pogledu, je kmalu pridobil tovariše Jerovška in Ko-vačiča in druge, ki so okrog leta 1900 začeli zbirati okrog sebe mlade in s tedanjim političnim mrtvilom in slogaštvom nezadovoljne duhovnike. Začeli so nastopati nn shodih in po društvih in budili narodno zavest. Zoper nemškutarskega »Štajerca« so ustanovili maja 1901 politični štirinajstdnevnik »Naš dom«, ki ga je nekaj časa urejeval Korošec. Že takoj spočetka se je »Naš dom« razširil v desettlsoč izvodih In postal glasilo katoliškega mladinskega iu narodnega gibanja na Štajerskem.
Medtem je Korošec nastopal vedno odločneje na političnih shodih in zlasti na uslnnovnem zboru Katoliškega političnega društva v Slovenski
Bistrici 9. junija 1901 ostro obsodil tedanjo slovensko politiko na Štajerskem ter zahteval ustanovitev odločno slovenske in katoliške kmečke stranke. Ta nastop je vzbudil živahne odmeve na obeh straneh. Pri deželnozborskih volitvah v štajerski deželni zbor je Korošec jeseni 1902 nastopil kot kandidat v okrajih Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona. Njegov protikandidat je bil Ko-čevar, ki je tudi zmagal, ker je Koroščevi kandidaturi nasprotoval škof Napotnik. Korošec in njegovi prijatelji so se še bolj vneto posvetili organizaciji mladine ter mladeniškim in dekliškim zvezam, ki so dobile svoje središče v pododboru Slovenske krščanskosocialne zveze v Mariboru. Po Žičkarjevi smrti jeseni leta 1905 je bil Korošec kljub temu, da je politična ločitev štajerskih Slovencev postajala vedno bolj izrazita, postavljen za skupnega kandidata v astrijski državni zbor. Nekateri naprednjaki so sicer vztrajali pri svojem kandidatu Rebeku, vandar je bil še hujši politini boj z nemškutarjem NVratschkom. Vseeno je bil Korošec 29. maja 1906 izvoljen za poslanca pete kurije v avstrijski državni zbor, kateremu je pripadal vse do konca avsto-ogrsko monarhije.
Končna ločitev duhov je bila izvedena na Štajerskem jeseni leta 1906, ko so ustanovili mladi liberalci Spindler, Kukovec, Karba in drugi v Celju Narodno stranko za Štajersko. Katoliški Slovenci na Štajerskem so prav zaradi tega najprej spremenili dotedanji pododbor Slovenske krščanskosocialne zvezs v samostojno zvezo na Štajerskem in izvolili za njenega predsednika Korošca. 21. januarja 1907 so že ustanovili svojo politično stranko pod imenom »Slovenska kmečka zveza za Štajersko«. Korošec je to politično organizacijo vodil s požrtvovalnim delom in zlasti poudarjal pomen gospodarske in prosvetne osamosvojitve slovenske Štajerske. Ker so se bližale volitve za štajerski zbor, je Korošec v januarju 1909 ustanovil »Stražo«, časopis za slovenske katoliške Štajerce, ki je izhajal trikrat na teden. V njem je
Eripravljal Štajersko za volitve, pri katerih je lovenska kmečka zveza za Štajersko v maju tudi zmagala. V splošni kuriji je bil izvoljen tudi dr. Korošec in postal predsednik Slovenskega kluba v deželnem zboru.
Za pravice Slovencev v monarhiji
Kot predsednik Slovenskega kluba v Štajerskem deželnem zboru je dr. Korošec zahteval decembra 1909 zdiužilev slovenskega dela Štajerske in Koroške z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami v eno upravno celoto in začel februarja 1910 zaradi proti Slovencem krivičnega postopanja nemške večine obstrukcijo. ki 'e skoraj za vedno onemogočila delo deželnemu zboru. Medtem je priboril Slovencem gospodarsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici.
V državnem zboru je bil med zastopniki avstrijskih Jugoslovanov dr. Korošec poleg dr. Kreka najbolj vidna politična osebnost. V llrvatsko-slovenski znjednici je bil dr. Korošec tudi podpredsednik in član avstrijske delegacije na Dunaju in v Budimpešti. Ko je za časa svetovne vojne začel dr. šušteršič zaradi oportunistične politike izgubljati zaupanje, je odložil predsedstvo. Predsedstvo zajednice je prevzel dr. Korošec, ki je 21. novembra 1916 sklical v Oradec sejo Hrvat-sko-slovenskega kluba, kjer so sklenili tesnejše politično sodelovanje s Cehi. Leta 1917 so vsi jugoslovanski poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, izvolili dr. Korošca za predsednika V tej najtežjih časih za Jugoslovane avstrijsko-
ogrske monarhije in posebno hudih časih za Slovence, katerim je ležal del njihovega ozemlja v razvalinah na fronti, se je pod vodstvom in po navodilih dr. Korošca začelo veliko narodno gibanje, označeno z majsko deklaracijo, ki jo je prebral dr. Korošec 30. maja 1917 ob zopetni otvoritvi parlamenta na Dunaju. Ta deklaracija je postala temelj vsemu narodnemu gibanju Slovencev. Kmalu se je pričel Jugoslovanski klub tesno vezati s Cehi in nastopal v vedno ostrejši opoziciji. Leto 1918 je prineslo Sloveniji živahno deklaracijsko gibanje. Cela vrsta taborov, na katerih je govoril največ dr. Korošec, je zdramila slovensko ljudstvo. Največja taka manifestacija je bila 23. in 24. marca 1918 v Ljubljani, ko so zastopnice slovenskega ženstva izročile dr. Korošcu knjigo z 200.000 podpisi za majsko deklaracijo. Vzporedno z delom za majniško deklaracijo je odšel dr. Korošec v teh časih večkrat tudi na Hrvatsko, v Dalmacijo, Bosno in na Češko, kjer je vzdrževal slike in bodril za podoben nastop. Tako so tudi Hrvatje in muslimani na Ko-roščevo pobudo sprejeli majniško deklaracijo.
Na poti v Jugoslavijo
Razpad avstro-ogrske monarhije se je bližal. 5. in 6. oktobra 1918 se je v Zagrebu ustanovilo Narodno viječe Slovencev. Hrvatov in Srbov, za predsednika pa je bil 17. oklobra izvoljen dr. Korošec. Že 16. oktobra je Narodno viječe zahtevalo zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v neodvisno državo. Da bi tej zahtevi dal poudarek in jo omogočil tudi na zunaj, je dr. Korošec 25. oktobra 1918 še z nekaterimi drugimi politiki odpotoval v Švico, da bi tam dobil zveze z drugimi državniki in se poučil o položaju.
V	Ženevi se je dr. Korošec sešel s tamkaj delujočim Lazom Markovičeni ter povabil takoj na razgovore še Pašiča in Trumbiča. Že četrtega novembra je dr. Korošec izročil zavezniškim vladam noto, v katri je zahteval, da priznajo Narodno viječe v Zagrebu kot vlado za Jugoslova-ne bivše monarhije, nje same za zavezniški narod in jugoslovanske dobrovoljce za vojskujočo se stranko. Pri uradnih razgovorih naslednji dan sta Korošec in TrumbiS zahtevala najprej priznanje Narodnega vifcča, za skupne zadeve pa naj se ustanove skupna ministrstva. Na to je pristal tudi Pašič. Pašič je 7. novembra v imenu srbske vlade priznal Narodno viječe kot zakonito vlado Jugoslovanov bivše monarhije. Iz Ženeve je dr. Korošec odpotoval v Pariz, kamor je prišel 13. novembra, da poišče stikov s francosko vlado in ostali zavezniki. Prizadevtj si je doseči priznanje nove jugoslovanske države in vlade. Obiskal je Clemenceanja. zunanjega ministra Picho-na. Wilsonovega zaupnika Housea in še druge diplomate. V Parizu so dr. Korošcu delali razne ovire. Zato se je njegova vrnitev zavlekla čez prvi december 1918. ko se je v Belgradu proglasila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	svobodni državi
20. decemhra 1918 je bila v Belgradu sestavljena prva vlada nove jugoslovanske države. Mesto podpredsednika v vladi je imel dr. Korošec, ki je prevzel tudi oddelek za zaščito dece. Dne 2. aprila 1919 pa ie prevzel ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje, 19 febr. 1920 ie postal minister za promet. V Vesničevi vladi je dr. Korošec predložil avtonomistični načrt ustave, ki ie bil predložen tudi ustavodajni skupščini kot od-dvojeno dr. Koroščevo mišljenje. Dr. Korošec ie tudi vplival na Protiča, da je vzel v svoj ustavni
	
1111«	W m i;
	
	
	
Globoka žalost po vsej državi - posebno v Sloveniji
Ob smrtni postelji
l)r. Korošec v razgovoru z predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičcm.
načrt Slovenijo kot samostojno pokrajino in slovenščino kot državni jezik. Od konstituante je bil dr. Korošec zvest svojemu proticentralistične-uiu programu.
Pri volitvah 18. marca 1923 je tedanja SLS dobila od 26 slovenskih mandatov 21, tako da je mogel dr. Korošec upravičeno govoriti v imenu slovenskega naroda. Na željo stranke je tedaj stopil v stik s hrvatsko republikansko seljačko stranko in je z njo ter z jugoslovansko muslimansko organizacijo osnoval federalistični blok v Zagrebu. Njegova je zasluga, da so Hrvatje spremenili svojo abstinenčno taktiko. Pri volitvah 8. februarja 1925 je SLS v Sloveniji dobila 20 mandatov, dr. Korošec pa je bil izvoljen tudi v Ljubljani. Potem je dr. Korošec skupno z Davidovičem, Ra-dičem in Spahom osnoval v narodni skupščini »blok narodnega sporazuma« in Seljačke demokracije«. S predsednikom nove vlade Veljo Vukiče-vičetn je 10. julija 1927 sklenil na Bledu volivni sporazum »blejski pakt« in postal 23. februaarja 1928 notranji minister. Nastopili so težki trenutki za vso državo in tedaj je 27. julija 1928 Korošec prevzel posle ministrskega predsednika in sestavil vlado če tvor i ce Korošec-Vukičevič-Davidovič-Spaho. Hkratu je obdržal notranje ministrstvu prav v času, ko nam je grozila ena najhujših notranje političnih kriz.
Ker se je parlamentarna rešitev krize izkazala neizvedljiva, je Korošec 2. januarja 1929 dal ostavko, nakar je bila s kraljevim proglasom dne 6. januarja 1929 razveljavljena Vidovdanska ustava in .razpuščena narodna skupščina. V novi vladi generala Živkoviča je bil dr. Korošec najprej minister za promet, do 5. avgusta 1929, nato je prevzel ministrstvo za gozdove in rudnike, a 28. septembra 1930 je odstopil. V tem času se je posebno posvetil vprašanjem našega zadružništva, katerega je že od mladih nog podpiral. Zato je bil v začetku 1. 1931 kot predsednik glavnega zadružnega saveza izvoljen za honorarnega profesorja za zadružništvo na kmetijski fakulteti belgrajske univerze, kjer je začel predavati v poletnem semestru leta 1931.
Politične razmere pri nas so sc vedno bolj zaostrovale in prišlo je leto 1932. Objavljen je bil program zahtev slovenskega naroda.
Ealo za sporazum
V maju leta 1932. ga je počastil slovenski na-i-od z veličastno proslavo ob njegovi 60 letnici. V januarju 1933 je bil pregnan iz Slovenije v internacijo. Najprej je bil odposlan v Vrnjačko banjo pri Nišu, v aprilu pa v Tuzlo v Bosni. V maju 1933 je zbolel in bil junija 1933 poslan na otok livar. Vsega skupaj je prebil 21 mesecev zunaj Slovenije, ne da bi mogel delati za dragi mu slovenski narod. Po tragični smrti našega kralja v Marseilleu je dr. Korošec prišel v Split, kamor so pripeljali truplo pokojnega kralja. Udeležil se je tudi pogreba v Belgradu ter prav tam spet nastopil pot v politično udejstvovanje. Ze 23. junija 1935 je kr. namestništvo pozvalo dr. Korošca v vlado in mu zaupalo notranje ministrstvo, v katerem naj bi s svojo politično modrostjo, veliko izkušenostjo in vseobsežnim znanjem pomagal ublažiti politične strasti, ki so se razvnemale vedno bolj in ki so grozile cplo obstanku naše domovine. Na tem odgovornem in težavnem mestu je vztrajal dr. Korošec tri leta in pol. Blažil je politična nasprotstva, opozarjal na dragocenost pridobljene svobode in tako utiral pot političnemu pomirjenju in narodnemu sporazumu. Ne glede na očitke z leve in desne, ne glede na nasprotovanja politikov, katerih zavoženo politično dedščino je prevzel, je vodil državo k notranjemu miru, politično življenje pa k streznitvi. V tem času je zastavil tudi vse sile, da bi dobil slovenski narod končno izpolnitev vseh tistih želja in zahtev, ki si jih je kot narod s svojo kulturo hotel ustvariti. Pri volitvah 193S je 11. decembra slovenski narod izrekel dr. Korošcu za to delo priznanje in zaupnico, kakršne doslej še nikdar ni dobil noben slovenski politik. Malo po volitvah se j'e dr. Korošec umaknil iz notranjega ministrstva in bil ob tem odlikovan z najvišjim odlikovanjem Kara-djordjeve zvezde I. stopnje. Kmalu potem je Korošec prevzel predsedstvo senata. V februarju je že nastopila vlada, ki si je nadela nalogo, da izvede narodni sporazum, kateremu je pripravljal pot dr. Korošec. 26. avgusta 1939 so bila dolgoletna prizadevanja dr. Korošca kronana s sporazumom med Hrvati in Srbi. Čeprav tedaj želja Slovencev po samoupravi še ni bila izpolnjena, tir. Korošec ni odstopil od te stare zahteve slovenskega naroda, ki 11111 je prav v tem letu dal tudi najvidnejša in najlepša priznanja za številne zasluge, ki si jih je pridobil za slovenski narod na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. — 20. februarja mu je bela Ljubljana izročila diplomo častnega občanstva, 11. junija 1939 pa mu je izročilo 322 slovenskih občin diplome častnega občanstva. Za zasluge, ki si jih je pridobil za naše najvišje kulturne ustanove, zlasti za slovensko univerzo, je bil 17. decembra 1939 imenovan za častnega doktorja slovenske Almae matris.
V hudih časih, ki so zaradi vojske v Evropi vrgli temne sence tudi na našo državo, je kot predsednik senata opravil več težkih nalog v korist naše države. 29. junija 1940 je bil imenovan za prosvetnega ministra, da usmeri naše kulturno udejstvovanje in prosvetno delo v tem velikem in usodnem času. Takoj po nastopu je že pokazal smernice, ki naj vodijo bodočo prosvetno politiko naše države. Sredi tega dela za dobrobit svojega
Belgrad. 14. dec. m. Davi ob 7 jo v Belgradu umrl 11 a svojem stanovanju v Ulici kralja Milju-tina od srčne kapi zadet vodja Slovencev, predsednik senata in prosvetni minister dr. Anton Korošec.
Kakor navadno je tudi davi prišel na njegovo stanovanje najprej njegov dolgoletni brivec, sirota, ki ga je dr. Korcšec stalno podpiral, ker je imel do njegove številne družine posebno ljubezen. Tiho je slopil po hodniku do predsednikove spalnice in potrkal na vrata. G. predsednik je bil navadno že buden in se je takoj oglasil. Na današnje trkanje pa brivec ni dobil odgovora. Zatem je znova potrkal, toda brezuspešno. Ker je bil brivec navajen železne discipline našega voditelja, je prihajal vedno ob določenem času in to precej zgodaj. Poklical je osebnega slugo Dra-gija Glaviniča ter mu povedal, da se g. predsednik ni javil. Dragi, ki je v vseh naših krogih splošno znan, je potrkal in zaklical: »Gospod predsednik, brivec je tu !< Ker tudi na te besede ni dobil odgovora, je Dragija obšla težka slutnja in je takoj brez dovoljenja odprl vrata spalnice dr. Korošca, kjer se 11111 je nudil tale prizor: Voditelj Slovencev dr. Korošec je ležal v svoji postelji, obrnjen na desno stran proti zidu. Dragi je znova s tresočim glasom poklical: »Gospod predsednik!« Toda g. predsednik tudi na te besede ni dal nobenega odgovora. Sluga je nato slopil do njegove postelje in ga je pričel znova klicati. Ker tudi tokrat ni dobil nobenega odgovora, ga je pričel tresti in klicati: »Gospod predsednik, gospod predsednik, gosf>od predsednik .. .« Toda ti klici niso mogli več zbuditi gospoda predsednika, ki je bil že v globoki nezavesti, zadet od kapi. Dragi Crlavinič je skočil takoj k telefonu in pričel klicati najprej kabinetnega šefa g. predsednika v senatu, dr. Nikolo Paveliča, potem kabinetnega šefa v prosvetnem ministrstvu Veljo Jovanoviča, zdravnike dr. Nikolo Beloševiča, clr. Sekuliča in dr. Aleksandra Rajkoviča ter jim je javil, da ne more zbuditi gospoda predsednika. Z isto novico je Dragi klical sodelavce dr. Korošca, g. senatorja Sinode ja, pomočnika prosvetnega ministra g. Boška Bogdanoviča, našega urednika g. Krošlja, bivšega ministra Magaraševiča in dr. Bešliča, ki so vsi v naglici od vseh strani prihiteli na predsednikovo stanovanje, kjer so zdravniki poskušali vse^ da bi voditelju Slovencev ohranili za narod in državo tako dragoceno življenje. Toda vsi napori in poskusi zdravniške znanosti so ostali brez uspeha. Zdravniki so ugotovili samo nastop smrti. To je bilo davi ob 7. Vsi njegovi najožji politični sodelavci so obkrožili posteljo svojega ljubljenega šefa in voditelja in so nemo zrli v njegov premili obraz in mehke roke, ki so vse trudne ležale na postelji ter so 7. usmiljenkami in šolskimi sestrami, ki so že začele prihajati, i/molili prve molitve za pokoj duše velikega pokojnika.
Medtem so prišli še ostali predsednikovi najožji sodelavci, med njimi ravnatelj Končan, predsednik Agrarne banke g. Barič. Prišle so tudi gospe dr. Krekova in dr. Besednjakova. Usmiljene sestre so pa medtem prižgale sveče ob mrtvem dr. Korošcu.
Predsednik vlade ob smrtni postelji
Bivši minister g. Magarasevič je o smrti voditelja Slovencev obvestil najprej upravnika mesta Belgrada, g. Dragomira Drinčiča, nato pa stanovanje g.' preds. vlade in zastopnika min. za notr. zadeve, g. Cvctkoviča. ki se je kljub močni gripi, ki ga je pravtako vrgla v posteljo, par minut potem sam javil na stanovanju pok. dr. Korošca ter se je vidno globoko ginjen zanimal za vse podrobnosti poslednjih trenutkov dr. Koroš-čevega življenja. Vsem navzočim je izrazil svoje globoko sožalje. G. predsednik vlade je takoj odredil, da se ho pogreb izvršil na državne stroške ter je takoj imenoval posebni državni odbor.
Medtem so pričeli prihajati na stanovanje pokojnega predsednika prvi zastopniki posameznih političnih strank ler so izjavili svoje sožalje radi nenadomestljive izgube največjega živečega jugoslovanskega državnika.
Med prvimi je prišel član izvršnega odbora demokratske stranke g. B. Vlajič ter je globoko ginjen izrazil sožalje senatorju g. Smodeju. Takoj za njim pa se je pripeljal predsednik belgrajske občine, g. Jevrem Tomič, in istotako izrazil sožalje.
Ministri in politiki obiščejo svojega pokojnega tovariša
Nato so prišli Dragomir Drinčif, minister za telesno vzgojo ljudstva g. Dušan Pantič, minister za gozdove in rude dr. Pžafer Kulenovič. finančni minister g. dr. Juraj Šutej, ki je izrazil globoko sožalje tudi v imenu podpredsednika vlade g. dr. Mačka, prometni minister g. Jožef Bešlič, bivši minister g. Vojko Čvrkič, minister za zun. zadeve g. Cincar-Markovič, šef Osrednjega tiskovnega urada Predrag Milojevič, bivši minister dr. Behmen, Veja Djordjevič, dr. Bi'anko Miljuš. dr. Vekoslav Miletič dr. Nikola Nikif. Božidar Nedič 7. gospo, Ante Maštrovič. Nikola Kabalin. Milnje Rajakovič in mnogi drugi. Osebno je izrazil sožalje ludi predsednik demokratske stranke Milan Grol.
Belgrad žaluje
Medtem se je novica o smrti voditelja Slovencev bliskovito razširila po vseh krajih naše širne domovine. Ta novira je delovala porazno. Nihče ni pričakoval tega udarra, ki je zadel celo državo. Čeprav je pokojni dr. Korošec užival naj-
slovenskega naroda in za lepšo bodočnost naše velike Jugoslavije ga je Vsemogočni poklical k Sebi. Ce danes slovenski narod žaluje ob njegovi krsti kakor družina za svojim očetom, ni to nič čundepa, saj je izgubil z njim voditelja, ki ga je pripeljal iz črnih dni v sonce svobode.
večje spoštovanje tudi pri vseh svojih političnih nasprotnikih, ki so mu vsi priznavali njegove izredne državniške sposobnosti, njegovo nesebično in brezmejno ljubezen do države, je prav za prav šele njegova smrt pokazala, kaj je bil za vse budi. za najvišje stoječe državne dostojanstvenike pa vse do najsiromašnejših cestnih pometačev, beračev in branjevcev, ki so vsako jutro na trgu pozdravljali voditelja Slovencev, ki se je 7, njimi čisto po domače pomenil, ko so mu tožili svoje težave. Za vsakega od teh je imel dr. Korošec
zmerem odprto srce in tudi nikdar ni vedela levica, kaj je dala njegova desnica. Vsi li ljudje so se začeli zbirati pred stanovanjem svojega dobrotnika in so nemo. zrli v okna, za katerimi je prenehalo biti plemenito srce. Vsi državni uradi so medtem v znak žalosli zaradi smrti dr Korošca pričeli razobešati državne zastave na pol droga. Prosvetno ministrstvo je takoj odredilo v znak žalosli prekinitev pouka na vseh ljudskih in srednjih šolah.
Ob postelji mrtvega voditelja Slovencev so medtem klečale slovenske usmiljenke in šolske seslre in molile za pokoj njegove duše. Molitve jo opravila ludi številna duhovščina 7. msgr. Pc-tličem, župnikem župnije Kristusa Kralja.
Nj. Vis• Knez namestnik ob truplu velikega pokojnika
Mrtvega voditelja Slovencev so nato oblekli v črni duhovniški ornat, njegovo jiosteljo pa so posuli 7. rdečimi nageljni, ki jih ji pokojni dr. Korošec imel tako neizmerno rad Potem so javili 7. dvora, ki je bil -udi obveščen o sinrti dr. Korošca, da želi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle pokropiti velikega pokojnika na njegovem (lomu in v sobi, v kateri je izdihnil svojo plemenito dušo. Par minut potem se je pred stanovanjem pokojnega dr. Korošca ustavil dvorni avto, iz katerega je izstopil Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu dežurnega adjutanta. Pri vhodu ga je pričakoval upravnik mesta Belgrada Dragomir Drinčič in najožji sodelavci pokojnega voditelja Slovencev s senatorjem Smodejem na čelu. Z njimi je odšel Nj. kr. Vis. kne 7,namestnik naravnost v spalnico, kjer je ležal dr. Korošec, in ostal več minut v globokem molku ob njegovi strani. Potem jc vidno globoko ganjen segel po kropilnico in pokropil mrtvega dr. Korošca. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je ostal še nekaj časa v razgovoru z vsemi navzočimi ter se zanimal za vse podrobnosti zadnjih trenutkov pokojnika. Kakor vsi ostali, jc bil tudi Nj. kr. Vis. knez namestnik hudo presenečen in presunjen ob prvi vesti o smrti dr. Korošca, ker je bil še včeraj dr. Korošec izredno dobro razpoložen na dvoru na slavi Nj. Vel. kralja. Potem je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle izjavil senatorju Smodeju: »Njegova izguba je velika izguba. Z njim nisem izgubil saino velikega državnika, temveč tudi dobrega osebnega prijatelja!«
Po odhodu Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla je slovenski kipar Lojze Dolinar jiosnel po-shirtno masko. Posmrtne ostanki dr. Korošca so potem položili v težko kovinsko rakev in jo od-peijali v prosekturo splošne državne bolnišnice,
kjer so truplo pokojnega voditelja Slovencev bal-zamirali.
Na mrtvaškem odru v senatu
Medtem so v veliki sejni dvorani senata pripravili mrtvaški oder, kamor so ob 3 popoldne položili krsto s pokojnini voditeljem Slovencev Vsi dohodi do glavne dvorane v senatu so obloženi s težko črnino ler okrašeni z zelenjem. Mrtvaški oder stoji sredi dvorane, lam, kjer je govorniški oder. Za odrom na predsedniški mizi stoji zelenje in sveče. Pred odrom so jioložena vsa številna najvišja odlikovanja, ki jih je dobil pokojni dr. Korošcc. ob odru drže častno stražo štirje člani belgrajske mladine JRZ. Ob odru stalno molijo usmiljenke. V molitvah se vrsti tudi belgrajska duhovščina.
Ves vestibul pred dvorano je že zdaj okrašen z venci, ki pa še neprestano prihajajo. Istotako neprestano prihaja dolga vrsla častilcev velikega državnika. Vsi se nemo ustavljajo pred odrom in z globokim molkom časte sjx>min našega narodnega voditelja. Popoldne so prišli kropit pokojnega dr. Korošca skoraj vsi diplomati, akreditirani na našem dvoru, kolikor šc niso dopoldne na predsednikovem stanovanju izraziti svojega sožalja. V teku do|K)ldneva so prišli kropit pokojnega dr. Korošca še na njegovem stanovanju odpravnik slovaškega poslaništva, turški poslanik, grški poslanik, italijanski poslanik s prvim svetnikom poslaništva. V senat so prišli kropit pokojnega voditelja Slovencev ostali diplomatski zastopniki, med njimi angleški poslanik Campbell in sovjetski poslanik Plotnikov.
Vtis Koroščeve smrti med nami
Ko se je danes zjulraj Ljubljana še kopala v megli in so že prvi žarki oznanjali lep sončni dan, je padla okrog pol osmih žalostna novica med vstajajoče meščane kot nerazumljiva pomota, ki ne more in ne sme biti res. Zapeli so telefoni iz privatnih stanovanj v redakcijo našega lista, ki pa je mogel vsem zaskrbljenim in vznemirjenim samo potrditi žalostno novico: dr. Korošec je mrtev! Pa še in še ni hotelo verjeti srce, kar je skušal razumeti razum. Vtis neizrečne narodne nesreče je zajel vsakega: na trgu, na poti, na ceslah — povsod so žalostne oči izpraševale — pa nikogar ni bilo, ki bi zanikal grozno resnico. Že v dopoldanskih urah je »Slovenski dom« pripel prvo stran svoje izdaje, s katere je gledalo modro obličje slovenskega narodnega voditelja dr. Korošca v črno vpijočem groznem okvirju, na razstavno desko ob jugoslovanski tiskarni. Tedaj pa so tudi že za-vihrale črne zastave z mestnih in državnih poslopij. Vsa Ljubljana se je začela oblačiti v žalno obleko, v tugo in zaskrbljenost. Ljudje so obstajali pred desko in z neko usmiljeno pobožnostjo strmeli v odločni obraz najbolj znanega in največjega Slovenca, ki je ta dan preminul in zapustil svojo domovino. Ko so učenci zapuščali svoje šole, je bila tudi že vsa privatna Ljubljana v črnih zastavah in ljudje niso o nikomur govorili, samo šepetali preplašene besede: Kaj sedaj? Kaj bo z nami?
Kot še nikdar je bilo sedaj očito, da pomeni dr. Korošec vsemu slovenskemu narodu brez razlike svetovnonazornih ločnic, neko gotovost, trdnost, poroštvo lako za Slovenijo samo kakor za Jugoslavijo. In sedaj prav v najtežjem času vsesplošne evropske zmede nas zapušča on, kateremu smo s tako lahko vero zaupali svoj čolnič in kateri se je uveljavil s svojo modrostjo in svojo zvestobo narodu kot nihče izmed Slovencev. Sedaj je njegov duh zaplaval nad našimi srci in njegova podoba je zasvetila še v večjem žaru, tako da ga ni bilo v Sloveniji človeka, ki si ne bi otrl
oči in zavzdihnil nad svojo lastno usodo, kajti: Korošca ni več, njega, ki jc kot Mozes peljal svoj narod iz sužnosti in ga v svobodi varoval kot najmočnejša roka viharjev in jeze nasprotnih vetrov. Korošca ni več — kaj bo z nami? Kdo na njegovo mesto? Kdo bo vreden njegovega ščita, ki je odbijal vse napade na slovenstvo in varoval Jugoslaviji mir kot izbranec med izbranimi? Cez vso Slovenijo je padla žalost kot morda samo še ob Krekovi smrti. Padel je njegov najvrednejši naslednik, vreden svojega mojstra. In zopet jokajo gigantje na pokopališču in brezno čaka svoje žrtve — slovenski narod pa molči ob žalostni resnici, ki je ne more razumeti. Še pred nekaj dnevi jc obiskal svojo domovino, in še včeraj je spraševal po vremenu v Sloveniji — danes bi jo videl vso zamegleno, vso v solzah, skozi katere ne predre niti sonce, kajti — Njega ne bo, ki jo je ljubil nad vse. On, ki je imel vse pravice in poverila s seboj, da je govoril slovenskemu narodu: narod moj, 011 jc omahnil in vsa Slovenija in vsa država mu more dati samo šc grob...
Kdo bo otrl solze slovenskemu narodu? Zdaj ihti v zadnji gorski koči, kamor je že pritekla novica o njegovi smrti, nepojmljivi sinrti, v dneh, ki bi je nihče ne pričakoval in bi mu je nihče, pa tudi najzagrizenejši nasprotnik njegov, ne želel. Kajti resnica je bila: Korošec je bil vidni predstavnik vse slovenske narodne skupnosti, heroj državniškega dela za Slovence in Jugoslovane, poroštvo stalnosti in sreče svojega naroda!
Ta pa je danes sklonjen, toda poln zavesti, da narod, ki je rodil Korošca, ne bo propadel, prepričan, da država, ki jo je 011 ustanavljal in ji bil vodnik, ne bo propadla, da bo rasla iz njegovega duha in iz dela njegovih rok in njegove volje, še močnejša.
To pa je tisto sonce, ki je prisvetilo tudi v zamegleno in solzno Slovenijo in ki bo svetilo tudi nad Koroščevim grobom.
Zadnja slika dr. Korošca med katoliškimi akademiki »Stražarji« v Ljubljani.


Listi ob smrti dr. Korošca
Samouprava, glasilo JRZ
Belgrad, dne 14. dec. AA. Današnja »Samouprava« razpravlja o smrti dr. Antona Korošca na uvodnem mestu in pravi'
Poročilo o smrti dr. Antona Korošca se je razneslo po Belgradu z bliskovito naglico. Tudi v notranjosti državo so zanjo zvedeli že pred 9. uro dopoldne. V Sloveniji, v Srbiji in v vseh krajih Jugoslavije je imela ta vest svoj učinek — povzročila jc splošno žalost — in splošno spoštovanje pred smrtjo človeka, katerega zasluge za domovino so bile neomejene. Z dr Korošcem izginja ena največjih figur našega političnega življenja, eden največjih političnih umov našega naroda, njegova smrt bo zato zapustila globoko vrzel, kakor je zapustila tudi globok vtis na celotno javno mnenje Jugoslavije. Zmerom razumen, zmerom poln živega zanimanja za kulturno ustvarjanje je bil snoči dr. Korošec v loži prosvetnega ministra v Narodnem gledališču in prisostvoval operni predstavi. Med pavzo so ga videli na hodniku. Ni se sprehajal kot navadno, temveč je stal v družbi svojega kabinetnega šefa dr. Paveliča. Bil je videti utrujen in bled, pa je bil vendar nasmejan in veder in je bil pravo nasprotje svojega trudnega izraza na obrazu. Kdo bi si mislit, da je to .zadnje snidenje z državnikom, ki je bil poln duha in življenja, ki je bil zmerom v toku vseh dogodkov in ki je neumorno spremljal vse dogodke, tuje in domače, in je imel zmerom jasno in precizno mnenje o vsem, ker je bil zmerom dobro obveščen. Ko je bila predstava končana, je stal in čakal, da se razide ljudstvo, da bi mogel sam oditi. Toda bil je videti nekam utrujen.
Dr. Korošec odhaja s tega sveta nc da bi dopolnil 70 let, v polni moči svojega duha in v polnem obsegu svojih ogromnih življenjskih izkušenj. Umira v trenutku, ko je bil potreben tako vladi in stranki, državi in svoji Sloveniji, ki je v njem izgubila svojega največjega moža, svojega najimenitnejšega predstavnika, svoj ponos in svojega prvega državljana. 2e samo, njegovo ime je bilo v Sloveniji v cel program poosebljena smer, eno samo načelo in merilo za velika politična gibanja. To ime je bilo in ostalo simbol in bo ostalo simbol slovenskega sporočila za zmerom. Kakor vsi veliki državniki, je bil Korošec ljubljen in cenjen, pa tudi kritiziran. Toda niti največji njegovi nasprotniki se niso nikdar mogli izogniti vtisu, da je dr. Korošec vendar velika politična stvarnost Jugoslavije in velika zgodovinska postava našega političnega življenja, s katero je treba računati in katerega prepričanje in mnenje je treba zmerom upoštevati. V štiridesetih letih svojega političnega življenja si je ustvaril mesto v jugoslovanski politični zgodovini, ki bo ostalo za zmerom zavidanja vredno. Od leta 1910 je bil dr. Korošec politična osebnost, s katero se nc bavi samo politična zgodovina Slovencev in ne samo zgodovina slovenskega zadružništva, slovenskih nacionalnih gibanj in slovenske borbe za obstoj, temveč tudi zgodovina jugoslovanskega naroda. Ko jc 30 maja 1917 prebral v dunajskem parlamentu znamenito jugoslovansko majsko deklaracijo, je vstopil v mednarodno politično zgodovino, Zato stopi leta 1918 v prve vrste javnega življenja in ostane v prvi vrsti vseh naših zgodovinskih doganja skozi dve desetletji do svoje smrti. Z neumornostjo navdušenega političnega človeka, z živo inteligenco rojenega politika, politik s široko osebno kulturo velikega zapadnja-ka, katerega kulturni temelji so bili. trdni in zanesljivi, je dr. Korošec predstavljal najbolj zanimivo in naiboli urejeno osebnost v naših političnih razvojih, tako da ga je javnost postavljala v vse kombinacije in zmerom verovala v njegovo navzočnost v vsaki stvari in v vsakem političnem dejanju. Vedelo se je, da brez njega ne gre. Vedelo se je, da nastopa jamstvo tedaj, kadar on ni bil izven dogodkov, ker je prevladovalo prepričanje, da prispeva s svojim realizmom, s svojo prefinjeno taktiko, do koristnih in mirnih rešitev, oziroma da se najde način, po katerem je moči vse brez spopadov in brez pretresljajev prebroditi. Slovenski življenjepisci velikega Slovenca in velikega Jugoslovana bodo imeli priložnost razčleniti in pojasniti to veliko osebnost, ker jo poznajo boljše in od bližje. Belgrad bo žaloval za popularnim »popom Korošcem«, ki je bil ena najbolj znanih belgrajskih družabnih postav, in ki je kot Belgrajčan po lastni izbiri postal last Belgrada in nekaj, kar je bilo neločljivo naše bel-grajsko. Kot tak je bil eden tistih prebivalcev prestolnice, ki so uživali redko popularnost in s katerimi se Belgrad ponaša. In prav kot tak je bil Korošec tudi širom Srbije osebnost, za katerega sodbe in stališča so se vsi zanimali in čigar politično razsodništvo so vsi radi sprejemali. Da jc Korošec zavzemal tako zanimanje in tak ugled v Srbiji, je treba pripisovati njegovemu političnemu smislu in težnji, da razume Belgrad in Srbijo, da se prilagodi in da ustvari sebi takšen prostor v srbski družbi, v katero ga je cclotna družba spreiela. Iz tega jasno sledi, kako velik je bil osebni ugled in prestiž dr. A. Korošca tudi kot prvega podpredsednika gl. odbora naše stranke JRZ, ko je to mesto porabil kot visoko tribuno, s katere je deloval stalno in neutrudno. Naša stranka izgublja v njem enega svojih voditeljev, ki je bil njen soustanovitelj, vendar se ta naša izguba utopi v dejstvu, da izgublja v dr. Korošcu država velikega državnika, narod pa enega svojih največjih sinov, kajti njegove zasluge gredo čez ozke okvire in segajo čez vso državo Jugoslaviie od Triglava do Djevdjelije ter od Timoka do Jadrana.
Hrvatski dnevnik
»Hrvatski dnevnik« piše v uvodniku:
»Danes je odšel s pozornice političnega življenja še en mož, graditelj Jugoslavije. Umrl je dr. Anton Korošec, velik slovenski rodoljub, kateremu tudi največji nasprotniki ne morejo zanikati, da ni v svojem delu vedno mislil samo na dobro svojega slovenskega naroda. Kadar to govorimo, ni to samo akt spoštovanja v trenutku, ko ugledni naTodni prvak leži na mrtvaškem odru, temveč je to resnica, ki je nihče ne more zanikati. Ni ga na svetu politika, ki v svojem delu ne bi prišel v nasprotja s koncepcijami drugih politikov. Tudi dr. Korošcc ie imel svoje politične nasprotnike. Toda vsi so brez razlike priznavali, da dr. Korošec v svojem političnem delu ni nikdar zasledoval osebnih koristi. Imel je svoje politično prepričanje in svojo pot, kateri drugi niso mogli slediti. Tudi mi Hrvati smo vedeli, da smo se z njim znašli prvotno na nasprotnih straneh. Kot partner je dr. Korošec veljal vedno kot močna osebnost. Bil je vedno vešč taktik, ki se je znašel tudi v najtežjih položajih. Toda ni se znal samo znajti in prilagoditi takšnim položajem, temveč jih je tudi ustvarjal. Koi politični nasprotnik ni ni-
kdar nastopal bitčno. Bil je miren in hladnokrven
in je samo čakal, da pride ugodni trenutek. Njegova vloga pri rušenju dr. Stojadinoviča, čeprav se je o tem le malo govorilo, je bila zelo važna. Čeprav je sodeloval s centralističnimi in diktatorskimi režimi, je bil dr. Korošec vendarle slovenski avtonomist.«
Na koncu pravi uvodnik: V tesnejšem sodelovanju s Hrvati je bil dr. Korošec leta 1917 kot predsednik Narodnega viječa, katere funkcije pa ni mogel popolnoma opravljati, ker jc odšel v tujino. kjer je iskal zveze s pokojnim dr. Trumbi-cem. Drugič ga spet vidimo, da sodeluje leta 1924 kot prosvetni minister v kratki vladi Davidoviča, ki se je tudi naslanjala na Hrvate. Nato je pripadal opozicijskemu bloku, ki je 30. maja 1924 v posebnem manifestu apeliral na narod in zahteval popolno demokracijo in parlamentarno vlado. Tudi pozneje, ko je za časa diktature odšel v oj>ozicijo, je bil v koristnih stikih s Hrvati. Ko se bo pisala zgodovina Jugoslavije, ne bo mogoče iti mimo tega uglednega slovenskega politika in rodoljuba.
Najsvetlejša stran političnega delovanja dr. Korošca pa pada ravno v čas najtesnejšega sodelovanja dr. Korošca ki temelji na načelih svobode in pravičnosti.
Jutarnji list
Tudi »Jutarnji list« posveča dr. Korošcu topel članek, v katerem opisuje njegov značaj in njegovo politično genialnost. List pravi, da je njegova osebnost polnih 35 let doininirala na politični areni, kjer se je gradila usoda njegovega naroda. V usodnem trenutku je odigral prevažno, lahko se reče odločilno vlogo. Nihče ne more zanikati, da je bil dr. Korošec velik človek in izredno bister politik ter brez dvoma eden od največjih pojavov južnih Slovanov. Velik slovenski rodoljub, velik politik, to sta dve njegovi značilnosti, ki jih je treba imeli vedno pred očmi, ko ocenjujemo njegovo plodonosno življenjsko delavnost. Kažipot njegovemu delu je bila korist slovenskega naroda, ki ga je vedno hotel ohraniti kompaktnega, združenega, da niu tako zagotovi individualni razvoj. To je bil cilj politike velikega Slovenca, kateremu se ni nikdar izneveril. Polem člankar opisuje njegovo politično delo in nastope ter pravi, da je 30. maja 1917 dr. Korošec postal eminentna osebnost evropske politike. Zavzemal je mesto predsednika Narodnega viječa in je odpotoval v Ženevo, da s Pašičem ustvari ženevsko deklaracijo. 7. njegovo smrtjo je slovenski narod izgubil enega največjih sinov, svojega voditelja. Nje-
gova izguba je nenadomestljiva, zlasti v današnjih hudih časih. Pred mrtvaškim odrom tega izrednega politika se bodo zbrali s pieteto njegovi politični pristaši in politični nasprotniki, pretreseni zaradi tiste tragičnosti, ki jo vedno prinaša smrt in ustvarja bolečine.
Novosti
»Novosti« prav tako na prvi strani objavljajo fotografijo dr. Korošca in posvečajo dolg članek njegovemu političnemu delu. List omenja ludi oni del njegove politične delavnosti, ko je dr. Korošec pričel pripravljati politični sporazum s Hrvati, ki ga je zmerom zagovarjal. Takoj po volitvah lela 1938, ko mti je bilo ponovno izraženo zaupanje slovenskega naroda, je dr. Korošec podal ostavko, toda je bil kmalu spet postavljen za predsednika senata. V tem času je vložil vse svoje Bile za sporazum s Hrvati. Ko je po dolgotrajnih pogajanjih prišlo do srbsko-hrvatskega sporazuma, je dr. Korošec spet vstopil v vlado kot minister. V zadnjem času se dr. Korošec ni mnogo pojavljal v javnosti, toda kjerkoli se je pojavil, so mu povsod prirejali navdušene manifestacije.
Hrvatska Straža
Tudi »Hrvatska straža« v dolgem članku opisuje zasluge dr. Korošca in pravi, da odnošaji hrvatskih politikov nasproti dr. Korošcu niso bili vedno enakt. Pred zlomom monarhije so sodelovali nekateri hrvatski politiki s pokojnim dr. Korošcem, v državi SltS pa je bila SLS nekaj časa vezana s HSS. Pozneje so se politične smernice Slovencev in. Hrvatov vedno bolj oddaljevale. Po sporazumu 26. avgusta 1939 sodelujejo Hrvati spet s Slovenci oziroma z dr. Korošcem v isti vladi. Ljudje, ki dobro poznajo dr. Korošca, trdijo, da je bila njegova politična zamisel vedno federalna ureditev države. Z ustanovitvijo banovine Hrvatske se je ta misel pričela ostvarjati. Slovenci so večkrat poudarjali željo, da bi dobili avtonomijo kakor Hrvati. Hude mednarodne razmere, morda pa tudi drugi motivi, so preprečili, da pokojni dr. Korošec ni doživel ostvaritve banovine Slovenije.
O političnem delu pokojnega dr. Korošca bodo sodili ljudje različno po svojih političnih nazorih. Vsi gotovo ne bodo odobrili njegovega političnega stališča ob raznih prilikah, toda mislimo, da nima nihče pravice, da zanika njegove dobre namene. V svojem življenju je dr. Korošec pokazal vedno visok socialni čut. Bil je znan kot zadružni delavec ne samo v Sloveniji, temveč v vsej državi. Posebno je podpiral slovensko vseučiliško mladino. Naj mu bo Bog pravičen sodnik in naj ga obilno nagradi za ves trud in dobra dela, ki jih je storil ali jih je še hotel storiti za dobrobit Cerkve in naroda.
f Dr. Anton Korošec
Države Jugoslavije zidarju, Rodov slovanskih sprtih zbliževalcu, A sloge vseh Slovanov oznanjalcu, Neutrudnemu svobode nam čuvarju,
Trpinov vseh zaščitniku, klicarju, Očetov dedščine izvrševalcu, Najboljšemu želj naših poznavalcu, Ki ljudstvu le je živel in oltarju,
Otrpnilo srce je... Vsi drhtimo... Razjokani, zagrnjeni v črnino, Obupani v bodočnost zdaj strmimo...
Šel je od nas. Zapustil nam edino, Edino prošnjo je, naj vsi živimo, Cel narod: »Za Boga in domovino!«
Izjave politikov
Pomočnik prosvetnega ministra o dr. Korošcu
Pomočnik prosvetnega ministra Boško Bog-dnnovič je napisal o pokojnem dr. Korošcu za »Vreme« tele vrstice:
»Drug za drugim odhajajo z odra zgodovine in življenja največji in najzaslužnejši ljudje našega časa, veterani naših herojskih bojev za osvoboditev, zgraditev in zedinjenje, tvorci narodne državo Jugoslavije. Včeraj je zaprl oči za vedno eden največjih med njimi. Od včeraj ni več dr. Korošca. Tiho, brez šuma in skromno, kakor je več kot dvajset let živel in delal v naši sredi, je prenehal dr. Korošec živeti brez šuma, pred zoro zimskega snežnega jutra. Z zarjo, ko je vsa Jugoslavija še spala v srečnem, a vse večjem upanju, da se težki oblaki nad njo vedrijo, je njen najbudnejši stražar nenadoma in nepričakovano ulonil v večno spanje, v večni mir.
^ Danes ni več med nami dr. Korošca. Nič več ni meti nami človeka, ki je živel samo zu druge. Zmanjkalo je državnika, ki je obstajal samo za narod, državo/ Zmanjkalo je duhovnega voditelja mnogih generacij, ki so se rodile in umirale za uresničenje idealov, katerih glavni nosilec in borec je bil dr- Korošec.
Ime dr. Korošca vzbuja v nas petdeset let požrtvovalnosti in velikanske borbe za osvo-bojenje in zedinjenje. Niti eno gibanje za narod med Jugoslovani v toku zadnjih desetletij se ne more zamisliti brez dr. Korošca. V vseh velikih stvareh, v vseh nacionalnih naporih in vseh borbah srečavumo med prvimi ime velikega Slovenca, ki je s svojo gromko besedo in svojim neustrašenim delom odstranjeval zapreke nn zgodovinskih osvobodilnih potih našega naroda, Z neizčrpno energijo, z nezlomljivo voljo je dr. Korošec pričel borlvo za svobodo že od svoje zgodnje mladosti, da bi tem svojim idealom ostal zvest skozi vse svoje dolgo življenje, da bi dočaknl ustvaritev svojih idej, c.u bi končno prenehal živeti kot njegov najzvestejši stražar in zaščitnik. Nihče ni tnko globoko in tako popolno razumel in predvidel usodno bodočnost in zgodovinsko vlogo Jugoslovanov v današnjem vrtincu knkor dr. Korošec. Zato je vse svoje življenje preživel v naporih v borbi za ohranitev teh svojih idealov, zvest do groba krulju in domovini Jugoslaviji.
Največji Slovenec med Slovenci je dr. Korošec, brez dvoma tudi največji Jugoslovan med Jugoslovani. Njegova vera v Jugoslavijo je bila velika, čvrsta, neomajna. Zrasla je že v njegovi najsvetlejši mlacosti- Ta trdna vera je nastala in ostala sko/.i vso njegovo življenjsko dobo. Z gotovostjo lahko rečemo, da jugoslovanstvo v preteklosti in sedanjosti ni imelo večjega borca in močnejšega apostola, kakor jc bil dr. Korošcc. Skozi jasne perspektive preteklosti, ki jih je poznal bolje kot kdor koli drugi, in predvidevajoč l>odočnost, je dr. Korošec videl, da sitno v močni, složni in urejeni kraljevini Jugoslaviji leži bodočnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev in se je zato z vsemi sredstvi in močmi boril, da se taka Jugoslavija ohrani in konsolidira. V tej borbi in po teh najKirih je c.r. Korošcc dočakal tudi svoj zadnji usodni trenutek.
Dr. Korošcc odhaja 'hnes z odra javnega življenja in dnevnih dogodkov. Ne bomo se več srečevali z njegovim vedno vedrim nasmehom, z lahnimi kretnjami, vedno vedrega in ljubeznivega. Ne bomo več "dišali njegovih držnv-niškin, važnih besed. Njegova osebnost in njegovo ime od danes pripat.nta zgodovini. Smrt dr. Korošca pomeni v našem življenju silen preokret- Njegovn izguba označuje konec velike do^e, kjer ni zadnji v vrsti veličastnih nsiva-riteljov kraljevine Jugoslavije, pač pa eden največjih in najslavnejših mož. Zgodovina bo
dostojno zaznamovala njegovo značilno vlogo v zgodovini našega zedinjenja, nepristransko in objektivno. Takrat bo v vsem svojem blesku in pomembnosti zasijala ogromna zgodovinska stava enega izmed največjih graditeljev Jugoslavije, enega njenih največjih borcev — svetlo in večno ime dr. Antona Korošca!
Izjava voditelja muslimanov
»S smrtjo dr. Korošca, ki je v našem javnem življenju igral eno najvažnejših in najpomemb-nejših vlog, je naša država izgubila veliko vrednoto. Njegovo delo je bilo vedno koristno in je dajalo pozitivne rezultate.
V našem javnem življenju se jc dr. Korošec odlikoval z zmernim in treznim gledanjem ter se je trudil, dn bi zmerom pomirjevalno deloval, da bi prišlo do medsebojnega razumevanja in
pomiritve strasti. Kadar koli je bil poklican na upravo države, se je njegovo blagodejno delovanje čutilo v vseh smereh. Dr. Korošec je nad vse ljubil svojo državo. O njegovem delu se jc dalo že pred ustvaritvijo naše države sklepati, saj je mislil nn Jugoslavijo in se je kot predsednik Jugoslovanskega kluba neustrašeno boril in zastopal interese vseh južnih Slovanov.
Odnosi med nami muslimani in pokojnim dr. Korošcem kot predstavnikom Slovencev so bili vedno korektni. Med nami je vladalo zaupanje, ki se nikdar ni z ničemer skalilo, ln kakor znano, je bilo politično delovanje bosen-skih in hercegovskih muslimanov ter Slovencev v skladu in se je spopolnjevalo. Za tako delo se moramo v glavnem zahvaliti pokojnemu dr. Korošcu. Mi bosensko-hercegovski muslimani obžalujemo. da se je v teh težkih dneh naš prijatelj preselil v večnost. Obdržali ga bomo zmerom v najboljšem spominu.«
*
Sarajevo, 14. dec. A A. Vest o smrti dr. Korošca, ki se je zjutraj zgodaj raznesla jx> Sarajevu, je zapustila najgloblji vtis med prebivalstvom. Posebno globok vtis je naredila ta vest na muslimane, ki so od zmerom smatrali dr. Korošca za svojega največjega in najboljšega prijatelja. Na vseh državnih in samoupravnih poslopjih kakor tudi na vseh zadružnih ustanovah so razobesiti državne zastave na pol droga ali pa črne zastave. Posebno je globok vtis naredilo poročilo o smrti dr. Korošca pri zadružnikih, ki smatrajo dr. Korošca za enega največjih in najbolj zaslužnih za-družniških' pionirjev v naši državi. Sklenili so, da bodo v nedeljo 15. t. m. ob 10 dopoldne imeli v veliki dvorani nebotičnika železničarske zadruge spominsko slovesnost o priliki smrti predsednika Glavne zadružne zveze. Tudi med prosvetnimi delavci je smrt dr. Korošca povzročila globoko sočutje in obžalovanje. Na vseh prosvetnih ustanovah so prav tako razobesili zastave na pol droga.
Zastopstvo kraljeve vlade
Kraljevsko vlado bo pri pogrebu voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca zastopal podpredsednik kr. vlade dr. Vladimir Maček in bo v imenu vlade tudi govoril na njegovem grobu.
Belgrajski župan g. Jevrem T o m i č bo zastopal na pogrebu in govoril pred odprtim grobom v imenu predsednika JRZ in ministrskega predsednika in zastopnika notranjega ministra obolelega g. Dragiše Cvetkoviča, kakor tudi v imenu glavnega odbora JRZ.
Prorektor dr. R. Kušej:
Ob smrti g. prosvetnega ministra dr. Antona Korošca
Dne 20. t. m. poteče leto dni, odkar je podelila univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani velikemu pokojniku dr. Antonu Korošcu najvišje akademsko odlikovanje, namreč časlni doktorat, in sicer iz področja pravnih ved.
Zgodilo se je to ob priliki, ko je praznovala naša Alma mater svoj dvajsetletni jubilej in ko je že stala skoraj neposredno pred polnoletnostjo.
Ta polnoletnost je danes dosežena, a danes objokujemo težko izgubo moža, ki je bil soustanovitelj ljubljanskega vseučilišča, ki je z budnim očesom siedii njegovim prvim, še nesigurnim, tipa,jočim korakom, se veselil njegovi stalne rasti in lepega razcveta in končno doživel z njim zasluženo zadoščenje, da si je pridobilo spoštovanje in ugled med istovrstnimi zavodi doma in v inozemstvu.
Duhovno sooeetovstvo ni nikdar dalo v srcu velikega pokojnika ugasniti ognju ljubezni in skrbi do slovenske univerze. Mnogokrat je trepetala zn svoj obstoj, mnogokrat so ledene in strupene sape hotele zavreli njen razcvet, toda življenjska sila v njej jc bila vedno toliko močna in zdrava, da je opasnosti vselej srečno prebrodila
in vedno dočakala svetlejše dneve, ko je ugledni in vplivni pokojnik mogel očetovsko raztegniti nad njo svojo dobrohotno zaščitno roko.
Po njegovem prizadevanju in po naklonjenosti bivšega prosvetnega ministra g. Magaraše-viča je Ljubljana končno dobila tudi svojo Akademijo znanosti in umetnosti.
Kot majhen znak priznanja za tako vnelo in učinkovito pospeševanje znanstvenih stremljenj med svojim ljubljenim slovenskim narodom, je znal veliki pokojnik podeljeni častni doktorat pravilno ceniti in se ga je celo iz srca razveselil. Nam je v zadoščenje, da smo se mogli za njegovo toplo, nesebično očetovsko prizadevanje nekoliko oddolžiti. Obžalujemo iz srca, da je njegova doktorska diploma izgubila tako zgodaj svojega lastnika in da je hkrati naša univerza z njim izgubila toplega prijatelja in močnega zaščitnika. Ko mu želimo po završeni na delu in uspehih bogati življenjski poti blažen oddih v srečnejši deželi, kjer ni skibi in vsakdanjih trenj, ga zagotavljamo. da njegov svetal spomin iz naših src nikdar ne bo izbrisan.
Večer pred smrtjo
Belgrad, 14. decembra, m. Pokojni dr. Korošec je snočui večer, to je večer pred smrljo, prebil v Belgrajski operi, kjer je prisostvoval predstavi »Pikove dame«. V gledališču je bil 7. njim tudi njegov kabinelni šef v senatu dr. Nikola Pavelič. — Snočni večer, k' ga je dr. Pavelič prebil zadnjič s pokojnim dr. Korošcem, opisuje, takole:
»Okrog pol 7. zvečer me je poklical pokojni dr. Korošec po telefonu in mi sporočil, da želi iti v gledališče k predstavi »Pikove dame«. Neknko okrog pol 8. sem prišel k njemu in ga zatekel doma, ko je pravkar povečerjal. Bil je izredno dobro razpoložen in razigran. Po nekaj izrečenih šnlnh si je izbral cigaro, jo zažgal, nato pa malo »okregal« Dragega, knkor ponavadi. Nato je vzel suknjo, nakar sva zapustila stanovanje. Nn stopnicah pri izhodu se je uslnvil ter je znova »okregal« še svojega starega Makedonca, ki je kidal sneg pred hišo. Zelo dobro razpoložen in veder je stopil v gledališče prav, ko se je pričela uvertura »Pikove dame«. Niti najmanjše spremembe nisem opazil ne njem.
Z velikim zanimanjem je sledil vsej predstavi ter je posebno poudarjal, da mu zelo ugaja glasba Caj-kovskega. Med odmorom sva se pogovarjala o pevcih, o gledališču, o beli Ljubljani, o snegu in o božičnih praznikih, ki jih je želel prebiti v Sloveniji. Predstava je trajala do pol 12. Pokojni predsednik niti malo ni tožil o kakšnih bolečinah, temveč je hotel še po gledališki predstavi malo posedeti. Toda, ker se je predstava zavlekla, sem sc poslovil pred gledališčem od njega, ki se je odpeljal naravnost domov na svoje stanovanje.«
Ko se je g. predsednik dr. Korošec snoči pripeljal z gledališča domov, je službujočega orožniks Vel jo Iliča povprašal: »Kje je pa cvetje?« Gospod ilič je g. predsedniku pojasnil, da je cvetje zunaj nakar je g. predsednik odvrnil: »Naj le oslanf tam.« Polem je odšel v svojo sobo, kjer mu je orož niški knplar Alojzij Kralj, Slovenec po rodu. ki ž( dalj časa služi pri dr. Korošcu, pomagal sleči. K< je Kralj zapuščal spalnico, mu je dr Korošec de jal: »Ljfpo hvala, lahko noč!« To so bile zadnje be sede voditelja Slovencev dr. Korošca, za kalert

Objave in spored pogreba
Vsem župnijskim in duhovnijskim uradom ljubljanske škofije
Ob smrti narodnega voditelja dr. Antona Korošca, ministra prosvete in predsednika senata, odrejam sledeče:
1.	V vseh župnih in duhovnijskih cerkvah se opravi v torek, dne 17. decembra, sv. maša zaduš-nica za učence vseh šol. K tej maši se povabijo zastopniki državnih, banovinskih in avtonomnih uradov. Na tistih sedežih okrajnih načelstev, kjer v cerkvi ni dosti prostora za Šolarje in uredništvo, se opravi ob 10 še ena zadušnica za zastopnike uradov.
2.	V torek od 10—11 se naj v vseh župnih in duhovnijskih cerkvah zvoni kakor običajno za pogrebe.
Na župniščih se razvesijo žalne zastave.
4.	Expensae sumantuo ex proventibus ecciesiae.
5.	Verniki se naprošajo, da molijo za pokoj du-Se velikega pokojnika.
V Ljubljani, 14. decembra 1940.
t Gregorij Rožman škof.
Lavaniinskim zupnim uradom!
Lavantinski škofijski ordinariat naroča gospodom dušnim pastirjem in katehetoni naslednje: L Za rajnim gospodom prosvetnim ministrom in predsednikom senata ter častnim kanonikom la-vantinskega stolnega kapitlja, naj se na dan pogreba, to je v torek 17. t. m. ob 8 služi v vseh župnijah in drugih cerkvah, ki zavoljo šole pridejo v poštev, sv. maše zadušnice.
2.	Te zadušnice naj se udeleži šolska mladina po navodilih prosvetne oblasti in k njej naj se povabijo državni in avtonomni uradi. Kjer imajo srednje in druge šole svojo službo božjo, naj se opravi lastna zadušnica.
3.	Na sedežih okrajnih načelstev, bodi, kjer je to potrebno, ob določeni uri za urade posebno sv. opravilo.
4.	Sv. opravilu naj sledi — na cerkvene stroške — običajno (pol ali enourno) mrtvaško zvo-nenje z vsemi zvonovi.
5.	Pri komemoraciji v šolah, ki jo bo odredilo šolsko oblastvo, naj gg. dušni pastirji in kateheti po dogovoru s p. n. učiteljstvom sodelujejo.
Narodno žatovan';e v Sloveniji
Zaradi smrti slovenskega narodnega voditelja je odrejeno narodno žalovanje do dneva pogreba. Vse prireditve, razen žalnih, vse gledališke inkine-matogralske predstave so ustavljene. Na vseh državnih in samoupravnih uradih ter poslopjih so izobešene črne zastave. Ljubljanski in mariborski škof sta odredila takoj, da bo na dan pogreba po vseh cerkvah v obeh škoiijah zvonilo od 10—11.
V torek bodo vse lole v Sloveniji imele obvezno šolsko mašo-zadušnico, katere se udeleže tudi zastopniki državnih in samoupravnih oblasti. Po sv. maši bo šolska mladina v šolah obhajala komemoracijo za pokojnim prosvetnim ministrom in slovenskim narodnim voditeljem.
Odredba bana dr. Natlačena
Povodom smrti voditelja slovenskega naroda, predsednika senata in ministra za prosveto, gospoda dr. Antona Korošca, je gospod ban dravske banovine odredil, da se izobesijo na poslopjih vseh državnih, občeupravnih, banovinskih in ostalih samoupravnih uradov in zavodov črne zastave.
Pretresla nas je vest iz Belgrada, da je Previdnost božja davi ministra prosvete g. dr. Antona Korošca policala od dela za narod in državo.
Banovinskemu odboru JRZ v Ljubljani
Sklicana je žalna seja za predsednikom Banovinskega odbora JRZ dr. Antonom Korošcem za torek, dne 17. t. m. ob 3 popoldne v prostorih Ilanovinskcga tajništva JRZ v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7-II. Banovinsko tajništvo JRZ. Vsem okrajnim in krajevnim organizacijam JRZ!
Pozivamo Vas, da skličejo predsedniki krajevnih organizacij takoj širše žalne seje, na katere povabite tudi članstvo. Predsedniki okrajnih JRZ naj skličejo seje šele po pogrebu predsednika Banovinskega odbora JRZ dr. Korošca. Na leli sejah naj predsedniki v kratkem govoru podajo najznačilnejše vrline voditelja stranke dr. A. Korošca.
Zaradi maš zadušnic, naj sc dogovorijo odbori organizacij s pristojnim g. župnikom.
Organizacije in članstvo stranke se udeleži pogreba v torek v času in po sporedu, kakor bo objavljen v časopisju od strani Odbora za pogrebne svečanosti. Banovinsko tajništvo JRZ.
Vsem organizacijam MJRZ v Sloveniji
Umrl je največji sin slovenskega naroda, naš voditelj in prijatelj dr Anton Korošec. Zato naročamo vsem organizacijam MJRZ, da v svojih krajih takoj skličejo žalne seje, na katere naj povabijo vse člane MJRZ iz svojega kraja.
V torek, dne 17 decembra, dopoldne bo po-fireb našega narodnega voditelja Dolžnost vsakega člana MJRZ v Sloveniji, ne glede na oddaljenost kraja od Ljubljane je, da se pogreba dr. Antona Korošca udeleži. V torek torej vsi v Ljubljano! Pogreb bo med 10 in 11 uro Clam MJRZ naj s® zbero ob 9 na Poljanskem nasipu ob Jugosio-vanski tiskarni. Vsak član MJRZ naj nosi znak MJRZ, slovenski trak s črnim ilorom. Ker bo ver-letno četrtinska vožnja, ne bo ovire, da se po-Jreba MJRZ v največjem številu udeležite. — Banovinski odbor MJRZ.
Vsem članom MJRZ v Sloveniji
Banovinski odbor MJRZ sklicuje za torek, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne širšo banovinsko žalno sejo za nepozabnim narodnim voditeljem in našim prijateljem dr. Antonom Korošcem. Žalna seja bo v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Na to sejo vabimo predvsem vse odbornike organizacij MJRZ iz vse Slovenije, pa tudi vse člane MJRZ, ki bodo ta dan gotovo v največjem številu na pogrebu v Ljubljani. Žalna seja bo trajala eno uro in bo torej še dovolj časa za odhod z večernimi vlaki. — Banovinski odbor MJRZ.
Vsem članom MJRZ v Ljubljani in okolici
V ponedeljek zvečer, 16. t, m., bo ob 8. uri
prepeljan naš narodni voditelj dr. Anton Korošec iz banske palače v Ljubljani v ljubljansko stolnico. Pozivamo vse člane MjRZ v Ljubljani in ljubljanski okolici, da se tega prenosa v največjem številu udeleže. Zbirališče ob 7. uri v Gregorčičevi ulici. — Banovinski odbor MJRZ.
Vsem Krajevnim kmečkim zvezam in vsem odsekom Mladinske kmečke zveze!
Smrt voditelja slovenskega naroda, dr. Antona Korošca, bo najgloblje odjeknila med našim kmečkim ljudstvom, kajti naš narodni voditelj je bil najprej naš kmečki voditelj in borec za naš kmečki stan.
Zato se bo njegovega pogreba, ki bo v torek, 17. decembra v Ljubljani, udeležil tudi od naših kmečkih ljudi vsakdo, komur bo ie količkaj mogoče.
Predvsem vabimo vse odbore Krajevnih kmečkih zvez in odsekov Mladinske kmečke zveze, da organizirajo udeležbo na pogrebnih svečanostih med svojimi člani.
Natančnejša navodila glede časa in razporeda pogrebnih slovesnosti kakor tudi glede zbirališča za članstvo Kmečke zveze boste dobili deloma v posebni okrožnici, deloma pa jih boste našli v splošnih navodilih za udeležence dr. Koroščevega {»greba. Zato pazno zasledujte vse tozadevne objave v časopisih!
Tudi obvestilo o te.n, ali bo dovoljena za udeležence pogreba kakšna vozna ugodnost na železnicah, boste naši: v časopisju!
Na tem mestu vas vse samo prosimo, da organizirate iz vseh krajev čim številnejše zastopstvo Kmečke zveze, ki 1» sodelovala pri pogrebnih slovesnostih v posebni skupini! Vsi si pripnite naše znake! V Ljubljani se zberite pravočasno (vsaj pol ure pred v časopisju objavljenim časom) na mestu, ki bo objavljeno kot zbirališče za članstvo Kmečke zveze I
Odseki Mladinske kmečke zveze, ki imate prapore, jih prinesite s seboj! Žalno trakove zanje boste dobili v pisarni Kmečke zveze-
Kmečka zveza.
Članom AZ!
Umrl je voditelj slovenskega naroda, dr. Anton Korošec. Slovenski katoliški akademiki se hočemo oddolžiti spominu velikega pokojnika. Zato bo priredila AZ obenem s SDZ žalno komemoracijo, ki bo v ponedeljek ob 3 popoldne v franči škanski dvorani. Isti dan bo ob tri četrt na 7 maša zadušnica v stolnici. Pozivamo člane, da se maše in komemoracije v polnem številu udeleže.
Podrobna navodila za ostale slovesnosti, kjer bo sodelovala tudi AZ, bodo sporočena.
Akademska zveza.
Slovenskemu dijaštvu!
Umrl je veliki prijatelj in dobrotnik slovenske dijaške mladine,
slovenski narodni voditelj, predsednik senata in prosvetni minister dr. Anton Korošec.
Slovenska dijaška zveza poziva slovensko srednješolsko in akademsko mladino, da se udeleži žalnih slovesnosti.
Jutri, ponedeljek, ob tri četrt na 7 bo v stolnici sv. maša zadušnica za srednješolce in akademike.
Ob 3 popoldne istega dne pa bosta Slovenska dijaška zveza in Akademska zveza priredili v frančiškanski dvorani komemorativno slovesnost.
Poglavarje in poglavarice ljubljanskih krožkov SDZ pozivamo, da se udeleže posveta SDZ danes ob 11 dopoldne v Akademskem domu. Bog, narod, država!
Zvezno vodstvo SDZ.
Vsem prosvetnim društvom
sporoča Prosvetna zveza, da bo pogreb v torek doopldne ob 9. Vljudno vabimo, da se vsako društvo, ki ima zastavo, udeleži pogreba častnega predsednika Prosvetne zveze. Zastave naj imajo črn flor. Vsi zastavonoše kakor vsi zastopniki prosvetnih društev naj bodo v temni obleki z znakom na prsih.
Vsa prosvetna društva se s tem vabijo, da razobesijo na svojih domovih in dvoranah žalne zastave v znak žalosti, ki je doletela celokupen slovenski narod in tudi našo organizacijo s smrtjo našega voditelja. Vsa nadaljnja navodila bodo sledila [X>tom okrožnice. Istočasno sporočamo, da so vse javne prireditve do pogreba prepovedane.
Slovenski fantje spremljajo truplo pokojnega voditelja iz Belgrada v Ljubljano
Zastopstvo 40 članov Slovenskih fantov se udeleži pogrebnih slovesnosti dr. Antona Korošca v Belgradu in pospremi truplo pokojnega voditelja kot častna straža vso pot iz Belgrada v slovensko prestolnico.
pripet na levi strani prsi z znakom. Brez su-kenj, toda s loplo obleko pod krojem. Strogo obvezno!
V	torek dopoldne se udeleže člani vseh fantovskih odsekov Slovenije v kroju pogreba dr. Antona Korošca. Točna navodila slede v časopisih v ponedeljek in po radiu.
Zveza dekliških krožkov
poziva vse članice krožkov, da se v čimvečjem številu udeleže pogreba našega narodnega voditelja dr. Aniona Korošca, ki bo v torek, dne 17. decembra dopoldne. Zbirališče je na Resljevi cesti ob Zmajskem mostu ob 9.30 uri. Pogreba se udeležite v kroju ali v civilu, vse z znakom in žalnim trakom. — Natančnejša navodila dobile v okrožnici, ki je bila danes odposlana.
Šolskim vodstvom!
V	noči na soboto 14. t. m. je umrl v Belgradu predsednik 6enata in minister za prosveto dr. Anton Korošec.
Na dan pogreba (v torek 17. t. m.) bodo povsod ob 8. svete maše zadušnice za šolsko mladino, ki 6e je udeleže učenci in učitelji vseh šol.
Po službi božji prirede vse šole žalne proslave v spomin velikega državnika, narodnega voditelja in prosvetnega delavca. Pri tej svečanosti naj imajo spominski govor direktorji oz. upravitelji šol.
Ta dan odpade šolski pouk.
Vse ljubljanske šole se udeleže 17. t. m. po 10 uri pogreba v špalirju na obeh straneh cest, po katerih bo šel sprevod.
Zadevna navodila bodo ravnateljstvom (upravi-teljstvocn) pravočasno priobčena.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
Člane društva »Združeni slovenski nameščenci«
prosimo, da se korporativno udeleže pogreba našega pok. narodnega voditel]a dr. Antona Korošca. Zbrali se bomo v torek, 17. t. m. ob 10 pri Zmajskem mostu nasproti Jugoslovanske tiskarne. Počastimo svojega velikega prijatelja na zadnji poti!
Odbor centrale.
Vsem zvezam, okrožjem, podružnicam in članstvu ZZD
Naročamo vsem našim organizacijam, da se pogreba slovenskega narodnega voditelja in veli-
Četrtinska voznina na pogreb
Dovoljena jo četrtinska voznina udeležencem na pogrebu pokojnega našega narodnega voditelja, in sirer na ozemlju vse Slovenije od ponedeljka opoldne do sredo opoldne. To se pravi, udeleženci za pogreb morajo vstopiti v vlak, če se hočejo poslužiti četrtinske vozninc, najprej ob 12 v ponedeljek in se vrniti najkasneje ob 12 v sredo. Vsak kupi polovično vozovnico, jo obdrži in jo ob povratku v Ljubljani da žigosati. Podrobnosti bodo šc objavljene.
kega prijatelja našega pokreta dr. Antona K«' rošca, udeležijo po svojih zastopnikih. Podružnic«, ki imajo svoje prapore, naj se pogreba udeležijo s prapori. Poleg zastopstva naj pozovejo svojn članstvo, da kolikor mogoče korporativno spremi nepozabnega voditelja na njegovi zadnji poti.
Zveza združenih delavcev.
Slovenskim vojnim prostovoljcem!
Pozivam vse tovariše, da sc udeleže pogreba velikega državnika, soustanovitelja Jugoslavije in voditelja slovenskega naroda, blagopok. dr Antona Korošca, predsednika senata, prosv. ministra itd., zlasti pa, da se v ponedeljek zvečer zberejo v stolnici ob pokojnikovem odru. Slava velikemu pokojniku in soborcu za zedinjenje!
Fran Radcščck.
Slovenskim gasilcem!
Pogrebnih svečanosti po pok. voditelju slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu se udeleže tudi slovenski gasilci. Pričetek pogrebnih svečanosti je objavljen na drugem mestu.
Zbirališče gasilcev je v torek, dne 17. t. m. ob'A\0 v Ljubljani na Krekovem trgu pred Mestnim domom. Udeležba samo v svečanem kroju z gasilskimi zastavami (prapori). Vse tovariše gasilce vabimo, da se pogrebnih svečanosti udeleže v častnem številu. Tov. župe in čete naj v lastnem delokrogu izvrše organizacijo pogrebne udeležbe. Pričakujemo četrtinsko vožnjo. Zaradi tega naj bo tudi udeležba velika. — Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani.
Spored pogreba dr. Korošca v Belgrada
Bclqrad. 14. decembra. AA. Spored na pogrebu pokojnega prosvetnega ministra dr. Antona Korošca:
Ministrski svet je sklenil, da se pokojni dr. Korošec, prosvetni minister, predsednik senata in bivši predsednik vlade pokoplje na državne stroške in je odredil državni odbor za pokop, ki se je sestavil takole:
Predsednik odbora dr. Miha Krek, minister brez portfelja, podpredsednik odbora Je-vrem Tomič, župan mesta Belgrada, člani odbora: senator Fran Smodej, pomočnik finančnega ministra dr. Milan Horvački, pomočnik notranjega ministra Zivojin Simonovič, načelnik administrativnega oddelka predsedstva vlade Velibor Ginič, načelnik prometnega ministrstva Radul Rad ulov i č, šef protokola v zunanjem ministrstvu dr. Ago Bukovac, od strani poveljstva Belgrada pa generalštabni major Rista Petrovič.
Državni odbor je sklenil, da bo pogreb na najbolj svečan način v Ljubljani v lorek 17. decembra 1940 ob 12. uri. Truplo pokojnega dr. Antona Korošca bo položeno na oder v
Belgradu v veliki dvorani senata od sobote 14. decembra od 15. ure pa do nedelje 15. de-cembra do 14. ure.
Posebni vlak s truplom pokojnega dr. Antona Korošca odide iz Belgrada v nedeljo 15. decembra ob 15.30 in prispe v Ljubljano v ponedeljek 16. decembra ob 8. uri.
Pogreb bo v Belgradu ob 14. uri v nedeljo krenil po ulicah Birčanina. Miloša Velikega in Nemanjini ulici do železniške postaje. Govorniki iz Belgrada so:
v Ljubljani v imenu predsednika vlade in stranke JRZ Jevrem Tomič, župan Belgrada, v Belgradu v senatu v imenu senata Dimitrije M(iqarciševič, senator in bivši minister. Pred poslopjem predsedstva vlade bo govoril v imenu kr. vlade gradbeni minister Danilo Vulovič. Na železniški postaji bo govoril v imenu uradnikov prosvetnega ministrstva pomočnik prosvetnega ministra Boško Bopdanovii. Pogreb v Belgradu gre v sledečem redu: vojaška godba, vojska, križ, odlikovanja, venci, duhovščina, lafeta s krsto, člani vlade, diplomatski zbor. predstavniki senata, državni odbor, višji uradniki ministrstev, ostale korporacijc in prebivalstvo.

Žalne svečanosSi v Ljubljani
ZF0 Ljubljana
V ponedeljek zvečer ob 7 se zberejo člani ljubljanskih in okoliških odsekov na dvorišču I. realne gimnazije v Vegovi ulici št. 4 (poleg univerze) vsi v krojih. Žalni znak: črni flor
Pogreb v Belgradu bo danes, v nedeljo ob 14. popoldne in bo verjetno končan okrog pol 16. ure. Pogreba v Belgradu se bodo iz Ljubljane udeležili: minister brez portfelja dr. Miha Krtk, glavni tajnik banovinskega tajništva JRZ bivši minister dr. Franp Kulovec, bivši minister in predsednik prehranjevalnega urada v Ljubljani gospod Franc Snoj in urednik »Slovenca« g. Franc Kremžar.
Po pogrebnih svečanostih bo krsta s truplom pokojnika prepeljana na belgrajski kolodvor in s posebnim vlakom v Ljubljano. V Ljubljano dospe vlak v ponedeljek zgodaj zjutraj, nakar bo krsta 6 pokojnikom prepeljana brez vseh slovesnosti v bansko palačo. V stekleni dvorani banske palače bo postav, ljen mrtvaški oder, na katerem bo pokojnikovo truplo ostalo od 8 ure zjutraj do 20 ure zvečer, da ga bodo ljudje lahko kropili. Ob krsti bo ves čas častna straža slovenskih fantov, akademikov, gasilcev in zastopnikov drugih mladinskih organizacij. Prijave spre. jema pogrebni odbor v tajništvu mestnega predsedstva. Temu odboru naj se prijavijo tudi vse organizacije in godbe, ki žele sodelovati pri pogrebu iz stolnice v torek dopoldne. Tudi vse druge prijave sprejema ta odbor ter daje V6e informacije.
V ponedeljek zvečer ob 8 bo truplo blagoslovil belgrajski nadškof dr. Ujčič ob asistenci ljubljanskega in mariborskega škofa. Pred bansko palačo pa bo govoril ban dr. Marko Natlačen. Izpred banske palače se bo razvil sprevod po Erjavčevi ulici, Gradišču ter po Kongresnem trgu do univerze kralja Aleksandra, kjer počasti pokojnika naše vseučilišče. Po počastitvi pred univerzo se bo pomikal 6prevod dalje po Wolfovi ulici, tromostovju in Stritarjevi ulici v stolnico 6v. Nikolaja, kjer bo krsta položena na katafalk, cerkev bo pa občinstvu odprta do 11. ure.
Za večerni sprevod so se doslej prijavile akademske organizacije, ki se zbirajo na univerzi, zbrane pa pridejo na določeno mesto pri banski palači, nadalje ljubljansko in okoliško članstvo ZFO v krojih (zbirališče na dvorišču realke v Vegovi ulici), prosvetna društva, Društvo nižjih poštnih uslužbencev ter vse ljubljanske krajevne organizacije JRZ s članstvom in somišljeniki, ki se zbirajo v Gregorčičevi ulici, kjer sc zbirajo tudi člani MJRZ. Zastav
naj organizacije nc prineso k večernemu sprevodu, ker v večernem sprevodu ne bo zastav in praporov. Zato naj se pa vse organizacije in vsi posamezniki udeleže večernega sprevoda z gorečimi baklami.
Stanovalci ulic, kjer se bo pomikal večerni sprevod, so naprošeni naj okna svojih stanovanj med sprevodom razsvetle s svečami. Vsa podrobna in na. daljna navodila dobe organizacije z okrožnicami svojih vodstev ter bodo objavljena v ljubljanskih dnevnikih, posebno pa o pogrebu iz stolnice, ki bo v torek zjutrai po opravljenih molitvah in sv. maši na pokopališče k Sv, Križu.
Po prenosu trupla v stolnico ostane cerkev odprta do 23. ure zvečer. V tem času bo molitvena ura, ljudje pa bodo lahko kropili pokojnika.
V torek zjutraj bo stolnica odprta od pol 5 ure dalje. Tudi v stolnici bo postavljena častna straža ob krsti pokojnika, enako kakor na banfkj upravi. Ob devetih se začno pogrebne svečanosti. Najprvo bodo opravljene pogrebne molitve, nato bo govor ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, nakar bo slovesna maša zadušnica, ki jo bo opravil mariborski vladika dr. Ivan Tomažič. Po slovesnem requicmu sprevod k Sv. Križu.
Sprevod se bo verjetno pričel okrog pol 11 ure. Pomikal se bo po Stritarjevi ulici in Miklošičevi na Masaryk;>vo cesto in nato po Šmartinski cesti na pokopališče. Vrstni red udeležencev bo pravočasno objavljen. Ob odprtem grobu bo več govorov in sicer zastopnika vlade, odposlanca JRZ ki bo belgrajski župan g. Tomič, zastopnika slovenskega dela JRZ, župan dr. Adlešič bo govoril v imenu mesta Ljubljane in slovenske županske zveze, v imenu Prosvetne zveze in vseh katoliških prosvetnih in mladinskih organizacij bo govoril predsednik ljubljanske Prosvetne zveze profesor dr. Lukman, za Zadružno zvezo bo govoril ravnatelj g. Franc Gabrovšek itd.
Naš pokojni voditelj bo najbrže pokopan v bližini Krekovega groba.
Belgrad, 14. dec. m. Jutri dopoldne ob 10 bo imel v senatu žalno zadiišnico za jx>kojnim velikim državnikom dr. Korošcem g. Smodej.

Genij Korošce ve osebnosti
Te dni bo po naših slovenskih domovih zavela velika in bridka žalost: prav lako bo, kakor takrat, kadar v družini umre in odide v večnost najboljši in najljubši član družine. Nikdo ne more prav doumeti, zakaj se je to zgodilo, kako je odšel od nas tisti, ki nf>.m nikdar ni hotel storiti ničesar hudega ali slabega, edina in največja rana, ki nam jo je mogel zadati, je bila ta, da nas je zapustil tako nenadoma in odšel od nas, pri tem pa nas zapustil tako same, tako uboge, tako zbegane in nesrečne. Kdor bi hotel v vsem presojati vso veliko bolečino te izgube, bi moral spoznati samo to, da nas je zapustil mož, ki nam je bil vsem najbližji sorodnik, najbližji brat in najbližji skrbnik in rednik — kil je pravi in veliki slovenski človek, ki nas je imel vse pregledane, za vse je imel pravo sliko v svojem srcu, za vse naše težave je imel določeno pravilno pot v svojem razumu. Genialnost njegovega slovenskega poslanstva med nami pa se da zajeti samo z našimi trajnimi in ustaljenimi slovenskimi lastnostmi, ki so bile zanj tako značilne, da nam je bil dr. Korošec vse v vsem, pri tem pa je bil od sile preprost, čudovito enostaven in prav po ljudsko jasen v vseh, tudi najtežjih nazorih in vprašanjih. Čez vse pa se je razlivala neizmerna plast njegove izredne srčne dobrote in miline, njegova velika ljubezen do vseh naših ljudskih kulturnih vrednot, do vseh naših duhovnih ustvaritev,
V svoji veliki preprostosti in enostavnosti je bil dr. Korošec najbolj v svojem elementu, kadar je bil med našimi ljudskimi množicami, med našimi kmeti in delavci, med našimi dekleti in fanti na raznih prireditvah ali pa na tečajih. Kadar je zavalovala ob njem v pozdrav polna unionska dvorana ali pa mu je zaoril nasproti ves Stadion, se je znal dr. A. Korošec vključiti tako z vsem svojim ljudstvom v slavnostno razpoloženje, da se je ob njegovih nastopih marsikdo vpraševal, kdo je tisti nevidni arhitekt ali pa umetnik, ki mu vodi njegove široke objeme rok in njegov veličastni in veseli nasmeh, ki ga je vsakdo čutil v dno svojega srca tam na zadnji klopi oddaljene galerije ali pa taborišča. Pri tem pa so bili rekviziti dr. Koroščevega nastopanja silno enostavni, vzel jih ie i? okolice in iz ljudi, ki so ga obdajali: šopek nageljev na prsih in fantovsko pogumen korak, in najtežja umetnost: pridobivanje ljudi, je bila dosežena. V tej njegovi izredni preprostosti in gruntarski prešernosti in enostavnosti je bil velik del Koroščeve genialnosti in povezanosti z vsem našim ljudstvom.
Slovenski človek pa, ki je zdrav in ki dodobra pozna osrčje naše zemlje in ve, kako se mora boriti z njo, da ji izbije vsa njena bogastva, je v vseh svojih dejanjih in v vseh svojih izjavah silno enostaven in dosleden. Čimbolj enostavno se človek bori z vsemi težavami, tem hitreje doume vse njihove za-hrbtnosti in nevarnosti, zato pa jih tudi po najkrajši in najvarnejši poti odstranjuje. Kdor je imel priliko poslušati in brati Koroščeve izjave in govore, ta je moral v njih spoznati največjo prednost in vrlino i državnikov i podrobnih krajevnih političnih delavcev in organizatorjev, Vsi Koroščevi govori in vse njegove izjave so bile silno jasne, stilistično dograjene in fino izdelane — in če je čas postavljal dr. Korošca v njegovi preprostosti med nas na svoj način in s svojo umetniško obliko, tedaj so bile Koroščeve izjave in Koroščevi govori nekaj takega, kar je dr. Korošec ustvarjal res s svojo srčno krvjo. Često se je tudi sam izrazil, da ima svoje izjave in svoje govore zelo rad, ne ljubi pa fotografij o sebi. Svoje govore in svoje izjave pa sam često ponovno prebira; v njem je bilo nekaj tistega, kar je bilo del njegove velike osebnosti. Velika človeška vrednost teh izjav in govorov pa je spet v tem, da so silno jasne, v svoji najhujši aktualnosti razumljive prav tako najbolj učenemu, kakor tudi najbolj preprostemu našemu človeku. Jasnost v nazorih, jasnost v izraženih mislih in jasnost pri vsem delu — vse to ga očituje kot našega največjega sodobnega slovenskega realista v našem javnem delovanju.
Vse to pa je prevevala pri Korošcu silna dobrotljivost in izredna milina. Kako tesno je bilo včasih komu pri srcu, če je potrkal pri njem na vrata s prošnjo in je mislil, da bo motil s svojimi drobnimi zadevami ali s svojo nebogljeno siromašnostjo. Koliko revežev v Belgradu in pri nas v Sloveniji bo vedelo povedati, kako je dr. Korošec hitro opravil z njimi: pogledal jih je priprto s tistimi velikimi prodornimi sivimi očmi in preden so besede potrkale ob njegovo srce, že je bila zadeva uslišana ali urejena. Zlasti v Sloveniji so naše dobrodelne organizacije izgubile z njegovo smrtjo podpornika, ki je imel med nami najbolj usmiljeno srce.
Kadar so se organizacije obračale nanj s prošnjami za podpore ali pa za posredovanje ali pa za predavanja, tedaj je bil o vseh pra-
vilno razgledan in poučen. Naše mladinske, zlasti pa akademske organizacije so izgubile z njim prijatelja, ki se je med njimi na njihovih večerih tako rad razvedril in počutil neizrečeno mladega.
Srčna dobrota in milina pa sta prevevali tudi ves njegov nastop v visoki družbi in v politični javnosti. Med nami tako preprosti in enostavni prijatelj in sodelavec se je na državnih in javnih prireditvah umel zastaviti tako, da je bilo le malo državnikov in politikov, ki bi s svojim pravilnim in monumen-talnim nastopom znali dati svojemu mestu tak sijaj kakor ga je zna! on. Kdor je bil včasih v njegovi družbi, je kmalu opazil, da vlada v njegovi hiši in njegovem domu poseben slog obnašanja in olikanosti Zunanji nastopi so na njem in okoli niega kmalu splahneli v golo formalnost, če jih ni znalo prevevati nastopanje, ki je slonelo na pravi srčni omiki,
u

osebni nedotakljivosti in pravilni osebni zavesti lastne odgovornosti.
Kakor je bilo med nami vse okoli njega preprosto in enostavno, ker je bil v prvi vrsti do genialnosti preprost in enostaven slovenski človek, tako je pri njem bilo vse mirno in brez vseh kričečih spremljevalnih pojavov. Na njegovem domu je bilo vse preprosto in enostavno, le mimogrede je bila ob naslonjaču ali pa na pisalni mizi pri njem zadnja najnovejša slovenska knjiga ali pa revija. Bil je sproti in stalno poučen o vseh naših duhovnih vprašanjih in je prebiral članke v dijaških listih in glasilih, prav tako pa zadnje izdaje naše Akademije.
Iz naše velike narodne družine se je umaknil človek, ki nam je bil skrben kot oče, rad nas je imel kot naš veliki in najstarejši brat in vedel je za naše malčke, kakor ve zanje tisti, ki veruje v čistost in svetost našega velikega narodnega poslanstva. Vse to pa je zmogel zaradi tega, ker je bil kot človek tako preprost, tako jasen in tako dobrotljivo dosleden, strog s tako srčno milino.
Zalme se$e m sožalja
žalna seja Zadružeie zveze
Ko se je bliskovito raznesla pretresljiva novica o nenadni smrti dr. A. Korošca, se je izvršni odbor Zadružne zveze sestal k žalni seji v soboto ob pol 12. uri. Seji je predsedoval prvi podpredsednik g. dir. Bogomil Henioc, ki je v kratkem govoru poudaril zasluge velikega zadružnika dr. Korošca za Zadružno zvezo in slovensko zadružništvo, enako pa ludi za vse jugoslovansko zadružništvo. Ko je 1. 1017 Zadružna zveza nenadoma izgubila svojega ustanovitelja in prvega predsednika dr. Janeza Evangelista Kreka, ga je lakoj nadomestil na predsedniškem mestu Zadružne zveze najbolj vredni sodelavec v nnčelstvu, dr. Korošec. Zadružništvo je bilo dr. Korošcu najbolj pripravna in najbolj uspešna pol ja nesebično delo v.prid' naroda. Stanje slovenskega zadružništva in gospodarski položaj zadružnikov pričata najbolj zgovorno, da je bilo 23 letno zadružno vodstvo dr. Korošca uspešno in je pomenilo pravi blagoslov za slovenskega kmeta, delaven in obrtnika.
Dr. Korošec je bil skrben gospodar in je na vodilnem mestu zlasti pazil, da se zadružni kapital, zadružni prihranki ljudstva pnšleiio in pravilno uporabljajo. V različnih težkočab zadružništva. zlasti tedaj, ko ]c grozil razccp zadružnih vrsi, je odločno branil skupnost zadružništvu v družbi z dr. Krekom. Če se ic ledni nekai zadrug od skupnosti odcepilo, pa vendar dr. Korošec ni bil maščevalen, temveč je znal pozabili, je znal odpuščali. Tako so se vse zadruge bivše Zadružne centrale zopet združile pod njegovim vodstvom.
V težavah je vedno rad pomagal. Ni tedaj iskal krivcev in kazni, ampak je vedel, kako težke so naloge zadružništva in kako je zaradi tega v težavah treba pomagati in spet pomagali. S svojo močno osebnostjo in s svpjinr vplivom ie zares mogel nudili zadružništvu ve*' liko moralno, pa preskrbeli tudi materialno pomoč.
Osebno ie predstavljal veliko inteligenco, lako da je na vseh poljih, tako na zadružnem, kulturnem in političnem postavil svojega moža.
Sovražil je zmole. toda človeka lii sovražil in nikoli ga ni zavrgel. Zalo so ga cenili in spoštovali ludi nasprotniki. On je kljub visokemu položaju vedno vnrno hodil med ljudstvom, ker sta ga ščitila spoštovanje in ljubezen.
IS i 1 je dobrohoten do vsakega, ki ga je videl v trpljenju. Veliko ljubezni je pokazal do slovenske mladine in la mladina ga je tudi zares ljubila. Veliko usmiljenja je vedno v dejanju izkazoval revežem vseh vrst. Ni kupiti} premoženja, temveč je sproti vse razdelil. Tisoči bodo objokovali njegovo smrt in se ga s hvaležnostjo spominjali, ker jim je pomagal, ne da bi svet za to vedel. Bil pa je odločen nasprotnik korupcije in ni odnehal kadar jc šlo za to, da se odstrani in izčisti rana korupcije.
ZmuČen je padel na bojišču. Knkor ves slovenski narod, tako smo mu zlasli zadružniki dolžni veliko zahvalo. Obranili ga bomo v hvaležnem spominu ter molili za njegovo mnogo preizkušeno dušo, da mu bo Bog plačnik za njegovo veliko plemenito delo.
Žalna seja mestnega sveta ljubljanskega bo danes ob 12 v veliki sejni dvorani mestnega magistrata.
Hranilnica dravske banovine v Ljubljani je imela v soboto, dne 14. decembra 1940 žalno sejo za umrlim dr. Antonom Korošcem, bivšim min. predsednikom. Predsednik hranilnice gbspon Ivan Avsenck se je spominjal v toplih besedah
nevenljivih zaslug visokega pokojnika, soustva-rilelja Jugoslavije in enega izmed njenih najod-ličnejših vodij na vseh področjih državnega in narodnega življenja, zlasti tudi zaslug za naše gospodarstvo.
Vse organizacije in posamezniki, ki izrekajo ob smrti voditelja slovenskega naroda g. dr. An-toha Korošca sožalje, naj zaradi enostavnosti in lažjega poslovanja poštnih uprav iste naslavljajo na — JRZ Ljubljana, Miklošičeva ccsta.
Sožalna brzojavka ljubljanskega župana
Predsedniku ministrskega sveta, gosp. Dragiši Cvelkoviču, Belgrad.
Ob smrti voditelja slovenskega naroda, ministra prosvete dr, Antona Korošca, Vašega sode-
lavca pri okrepitvi države in delu za mir, izrekam Vam in vsem članom kraljeve vlade najgloblje sožalje v svojem in v imenu mesta Ljubljane. Župan dr. Juro Adlešič,
Sožalje časnikarjev
Belgrad, 14. decembra, m. Smrt dr. Korošca je
globoko odjeknila tudi v časnikarskih krogih. Predsednik Zveze časnikarskega združenja gosp, Andra Miroslavljevič je poslal v imenu časnikarjev toplo sožalno brzojavko sestri pokojnega voditelja Slovencev dr. Korošca. Združenje inozemskih časnikarjev je poslalo uredništvu »Slovenca« sožalno brzojavko.
Uredništvu »Slovenca« so bile poslane sledeče sožalne brzojavke:
»Združenje »Strana Štampa* v Jugoslaviji se pridružuje bolesti slovenskega naroda in Jugoslavije ob smrti dr. Korošca. Predsednik Georgio, tajnik Švajget'.«
»Ob smrti predsednika dr. Korošca sprejmite izraze najglobljega sožalja. Dr. Maksim Mrzljak, Belgrad.«
Ob smrti predsednika dr. Korošcn prejmite izraze najglobljega sočustvovanja - Gabro Pilič, novinar, Belgrad.
*
Belgrad, 14. dec. AA. Minister dr Krek je ob priliki smrti prosvetnega ministra dr. Ani. Korošca sprejel med drugimi sledeče brzojavno j sožalje:
Ob priliki nepričakovane smrti velikega vodje slovenskega naroda in jugoslov. državnika dr. Antona Korošca Vas prosim, da sprejmete izraze mojega globokega iu iskrenega sožalja. — Zunanji minister Popov. •
V mojem in bolgarske zadružne zveze ime- j nn sprejmite ob priliki težke izgube ministra I dr, Antona Korošcn globoko so/ulje. — llristo | D a ne v, predsednik odbora bolgarske zadružne zveze.
Belgrnd, 14. dec. A A. V težki boli, ki nns je vse zadela s smrtjo dr. Antona Korošca, S sprejmite moje na.jiskrenejše sožalje, — Dr. Džafer Kulenovič, minister zh šmne in rudnike. |
Belgrad, 14- dre. AA Ob nenadni smrti | prosvetnega ministra dr. Antona Korošra sveti sinoc, izrrka kr. vladi naj iskrene,j še sožalje za- I radi velike izgube uglednega državnika in rodoljuba, — Srbski patriarh Gavrilo.
■
Senator Sinode]:
je oče slovenskega naroda"
99
Belgrad, 14. dec. m. Senator g. Smodcj, eden najboljših solrudnikov pokojnega voditelja, je dal za »Slovenca« tole izjavo:
Zjutraj ob 7. je klical telefon dr. Korošca njegove ožje prijatelje, da pridejo na njegovo stanovanje, ker da mu ni dobro. Ko smo stopili v njegovo stanovanje, so sc nam zamajala tla pod nogami. Dr. Korošec je ležal mrtev na postelji in ni dajal nobenih znakov življenja več. Nihče od njegovih prijateljev ni snoči niti malo mislil na to, da danes prijaznega obličja dr. Korošca ne bomo Več videli,■:ampak da bomo gledali samo še njegov mrtvi obraz. Novica, da je umrl dr. Korošec, Se je bliskovito raznesla po vsem Belgradu in v njegovo stanovanje so pričeli prihajati prijatelji, znanci in politiki, dokaz, kako splošno priljubljen in cenjen je bil pokojni dr. Korošec. Vsi se zavedamo, da smo izgubili z dr. Korošcem izrednega državnika in širokopoteznega politika, a najbolj čutimo, kaj smo z njim izgubili mi Slovenci. Umrl jc oče sloven-
skega naroda, največji njegov dobrotnik, de- ; lavec iu voditelj. Z dr. Korošcem no bo nastala I samo med Slovenci, ampak v vsej državni politiki j vrzel, ki je nihče ne bo mogel spopolniti. Slovenci bomo morali združiti vse svoje moči, da bomo vsaj j malo nadomestili njegovo izgubo. Njogova ljubezen j do slovenskega naroda do Jugoslavije, njegovo do- | bro srce, njegove darežljivo roke, njegova ljubezen do revežev in tlačenih, njegova skrb za vse naše kulturne, gospodarske, in socialne, ustanove, njegova neutrudfjfva delavnost in skrb za bodočnost našega naroda, naj bo opomin in vzor vsem nam, političnim in .javnim delavcem, Čo hočemo orali brazdo naprej tam, kjer' je omahnila njegova roka.
Mi vsi, ki smo z njim dolga leta sodelovali ali pa smo ga poznali po njegovih delih, se ga bomo spominjali do konca svojih dni z največjo hvaležnostjo in spoštovanjem, v zavesti, da si je pokojni postavil največji spomenik, ne le v srcih svojih prijateljev in sodelavcev, ampak tudi v srcih vsega slovenskega naroda.
Sifot?© dr o B e hm ena od prijatelja
dr. Korošca
Belgrad, 14. decembra, m. Bivši minister dr. šef kija Behmen je ob smrti dr, Korošca dal za »Slovenca« tole izjavo:
»Globoko me ie zadela novica o nenadni smrti dr. Antona Korošca, šele leto dni je minilo, odkar je naša država izgubila svojega zaslužnega sina, voditelja bosenskih in hercegovskih muslimanov dr. Melimeda Spaha, ko^ nam je zdaj nepričakovana usoda iztrgala iz naše srede enega največjih državnikov in politikov, voditelja ln učitelja slovenskega naroda dr. Korošca, Danes ga ne objokujejo samo bratje Slovenci, temveč ves jugoslovanski narod. Dr. Korošec ni bil samo slovenska last, ampak jc bil last vseh nas. Pripadal je enako. Slovencem kakor Srhom in Hrvatom, pripadal jc vsemu jugoslovanskemu narodu. Dr. Korošec je ljubil Slovenijo, toda prav tako jc ljubil tudi Šumadijo, Bosno, Hrvatsko Zagorje, Južno Srbijo in nage modro Jadransko morje. Vsi ga poznamo in vsi danes jokamo za njim.
ljubljanskemu prebivalstvu!
Žalne zastave z javnih poslopij in zasebnih domov že po vsem mestu izražajo globoko žalost ob smrti predsednika senata in ministra proevet« dr. Antona Korošca.
Ker bo pa truplo našega častnega meščana v ponedeljek v večernih urah iz banske palače preneseno v stolnico sv. Nikolaja. pros:m prebivalstvo, naj razsvetli onna svojih domov po ulicah in cestah kjer se bo vil žalni sprevod.
Zupan mesta LJubljane«
, r____ * Jl.x;x 1 v
ur. «IU1 U AUIva»W| i.
I
Skrinjica z listinami, s katerimi jo bil dr. Anton Korošec imenovan ia častnega občana 322 slo-
venskih občin.
Bosensko-hercegovski muslimani bodo posebno obžalovali dr. Korošca, ki je bil naš iskren prijatelj, zvest zaveznik v dolgotrajnih in težkih borbah za iste politične ideale. Osebno izgubljam v dr. Korošcu svojega iskrenega prijatelja. Z njim sem bil dolgo vrslo let najtesnejši sodelavec in od njega sem se mnogo pametnega naučil. Še pokojni dr. Spaho mi je ob neki priliki dejal: »Kadar koli bo težak položaj, poiščite g. dr. Korošca!« In nasveti dr. Korošca so bili vedno koristni in dragoceni. Še prezgodaj .je govoriti o zaslugah dr. Korošca. Šele poznejši rodovi bodo lahko odmerili pravo mesto temu našemu velikemu državniku, katerega zasluge za našo državo so ogromne in nesmrtne.«
Dr. Korošec o avtonomiji slovenske univerze
Akademski list »Straža v viharju« prinaša v 13, številki pod naslovom »Merodajna izjava o uni-verzni avtonomiji« sledeče: V letošnjem akademskem letu so se širile po naši univerji govorice, ki so vedele povedati, da grozi nova univerzna uredba, ki bo ukinila dosedanjo avtonomijo naše univerze.
Med akademsko mladino je zavladala neka negotovost, ki so jo skušali protinarodni in proti-državni elementi izrabiti zase z namišljeno borbo za »zaščito« prave svobode, v kateri bi, kakor upajo, imeli najboljši plašč za svoje početje. I ud' zavedna akademska mladina je javno izrazila svoje mnenje in se izrekla za pravo avtonomijo in redno ter nemoteno znanstveno delo. Zato bo tudi podprla vsako prizadetanje prosvetnih oblasti v tem pogledu.
Sedaj je o tem vprašanju prišla jasna in merodajna izjava, Gospod rektor je dal poklicati k sebi predsednike vseh fakultetnih strokovnih društev in jim sporočil izjavo prosvetnega ministra dr. Aniona Korošca o univerzitetni avtonomiji. » tej izjavi je naglašeno, da gospod minister ne bc ■zdal za ljubljansko univerzo posebnih ukrepov ki bi izpreminjali dosedanje stanje, ker na ljubljanski univerzi vladata red in mir in dokler bc tako ostalo, ni razloga za spremembe.
Zagrebška vremenska napoved: Hladno.
Zenmn, 14. dec. AA, Vremenska napoved v 1'8. december: Pretežno vedro bo v severnem de lu, oblačno pa v Južni polovici, kjer bo poiiekoi tudi sneg. Mraz bo v vsej državi hujši, zlasti P"
v severnih krajih.
Boji vedno bliže Libiji
Angleška poročila govorijo o junaškem odporu fašističnih miličnikov in o 30.000 vojnih ujetnikih
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 14. decembra Štefani: Službeno poročilo št. 190 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
V	obmejnih pasovih Cirenaike so se nadaljevale torbe ves včerajšnji dan. Popoldne so naše čete i/vedle več protinapadov in ublažile sovražnikov pritisk. Naši letalski oddelki so neprestano letali nad i-ojiščem. Naša lovska letala so zbila v borb« šest Gloucesterjev, toda vsa naša letala, na katerih je bilo tudi nekaj mrtvih in ranjenih članov posadke, »o se vrnila domov.
V	Vzhodni Afriki na meji Sudana delovanje patrol in tocaiištva. Naša letala so bombardirala in s strojnicami streljala na indijske čete. Oddelek bombnikov in lovskih letal je izvedla akcijo v nizkem poletu nad letališčem Gos-Redžep in uničil 5 lc tal, ki so btla razpostavljena v gozdu. Med akcijo ee je moral poveljnik oddelka spustiti na sovražni, kovo ozemlje, ker je bilo letalo poškodovano. Eno naših letal se je spretno. spustilo zraven njega, ga prevzelo v letalo in se vrnilo nepoškodovano domov.
Italijanski listi tej vojni«
o »hudih urah v
Rim, 14. dec. Štefani: Listi pišejo o veliki bitki med Italijani in Angleži v Egiptu n o borbah na gr-žiictm bojišču. Listi opozarjajo na velikanski napor, s katerim se Anglija Dori proti Italiji na Sredozemskem morju, toda vse to bo zastonj, dasi upajo, da ji bodo zadali odločilni udarec Anglija je zbrala znatno število čet in sredstev ne samo v Angliji, ampak" v vsem svojem cesarstvu, da bi jih vrgla proti Italiji zlasti na egiptskem bojišču. »Popolo di Roma« pa pravi, da se Angleži varajo, če menijo, da je v Italiji slaba točka osi. Os nima slabe točke in Angleži bodo to čez nekaj časa uvideli Italijanske čete se v puščavi junaško upirajo ofenzivi sovražnih oklepnih kolon Vojna v puščavi, v kateri je zr;gospodaril maršal Graziani, je dejansko vojna, ki ima svoj poseben okvir in se bo bitka nadaljevala do tedaj, dokler bo kaj vodfc, pogonskega jsoriva, streliva in čet, in vse to nudi možnost obsežnih manevrov. List dodaja, da preživlja Italija hude ure v tej vojni, preživlja jih pa s popolno gotovostjo, da bodo vse te preizkušnje premagane. Če je Anglija močna v Egiptu, ima tudi Italija zaupanje v svoje vojake in v njihove voditelje in računa z zmago. Angleži se še enkrat motijo, piše »M e s s a g e r o«, če upajo, da bo propaganda izzvala strah in nemir v Italiji. Danes je nastopila velika ura za italijanski narod, ki pozna s.imo pota časti, in italijanski narod bo Sel samo po tej poti. To pomeni, da ne bo sovražniku v ničemer popustil, dokler ga ne bo potolkel.
Angleška poročila
Proti libijski meji
Kairo, 14. dec. t. Reuter: Neuradno poročajo, da so se razvile srdite borbe med napredujočimi angleškimi motoriziranimi in drugimi edinicami in italijanskimi fašističnimi miličniki, ki so pokazali zelo junaško zadržanje. Miličniki se z veliko požrtvovalnostjo in preziranjem smrti upirajo prodiranju in skušajo utrditi položaje, da bi mogli izvesti protinapadi. Toda angleški pritisk, ki mu iz zraka pomaga še letalstvo, je tako hud, da se razvoj bitke ne more ustaviti, marveč se pomika dalje proti zahodu. Zmedo so naredili in jo vedno večajo domačinski libijski vojščaki, ki se takoj razprše kakor hitro zaslišijo letalske motorje ali eksplozije granat z vojnih ladij.
Po uradno še nepotrjenih podatkih računajo ojaški krogi, da je število ujetnikov do sedaj že naraslo na 30.000, ki jih hitro z vsemi prometnimi sredstvi odpravljajo proti vzhodu. V vojaških krogih sodijo, da so bilo delno ujete, delno pa razpršene naslednje sovražne divizije: 63. divizija redne italijanske vojske iz Italije, 1. in 2. libijska divizija, 4. divizija fašistične črnosrajčne milice in Malettijeve puščavske oklopne divizije. Ujetnike odpravljajo z letali, na vojnih ladjah in z motornimi vozili proti Kairu in Aleksandriji. Med ujetimi generali je 1 armadni poveljnik, 5 divizijskih poveljnikov, poveljnik puščavske oklopne divizije pa je bil padli general Maletti.
V vojaških krogih računajo, da razpolaga maršal Graziani še z 10 divizijami, kvečjemu s 14. Angleško poveljstvo mora torej računati še s to močjo. Pri Soli umu je ozemlje gorsko in so prehodi hudi. Tamkaj je pričakovati izredno krvavih borb. Angleško letalstvo in mornarica že sedaj računata s tem in dan za dnevom obdelavata prometne ceste skozi to pogorje, tako, da nasprotniku onemogočata, da bi dovedel nove okrepitve. Angleško vodstvo računa, da bo maršal Graziani preosnoval razpored svoje vojske šele onstran Solluma pri Bardiji ali Tobruku v Libiji in takrat bo za angleško vojno vodstvo nastopilo vprašanje, da spravi skozi sollmnske gorate tesni zadosti vojaštva in vojnega materiala, da se lahko spopade z glavno Grazianijevo armado.
Kairo. 14. decembra. A A. (Reuter.) Poročilo vrhovnega poveljstva angleških čet v Egiptu pra-
NI petroleja!
Fendar dobite l«vr»tno svetlobo Z DOMAOIM GORIVOM!
dtedilna SVETILKA na
Špirit „uliput"
ta 80 svefl. kompletna s priborom S95 —din. - Brei razpihovanja I • Se ae kadi. n« fiuml Zajamčeno delovanje'
PETRO-LUX, Zagreb
Radlilna •
Naivečjeskladišče peirolejskih svetilk in rezervnih delov za vse vrste svetilk.
Spreimemo prodajalce in potnike Prospekt. noSl'emo zastonl tn frnnko
vi, da je bilo dosedaj ujetih 26.0Q0 italijanskih vojakov.
Wavellovo dnevno povelje
Kairo, 14. dec. t. Reuter: Vrhovni poveljnik angleške vzhodne armade general Wavell jc objavil naslednje dnevno povelje:
Zmaga nad nasprotnikom v bitki, ki se šc razvija, predstavlja morda enega med najbolj odločilnimi dogodki v sedanji vojni. Odločilna zmaga na bojišču v zahodni puščavi bo morda skrajšala konec vojne za nekaj mesecev. Častniki in vojaki, ki so do sedaj pokazali svojo vztrajnost v borbi in svojo pripravljenost na vsako žrtev, naj še naprej ohranijo te svoje odlike, ki so jamstvo za dokončno zniago. Naša vojska prekaša nasprotnika v vsakem pogledu, le po številu jc slabejša. Toda dosedanji potek bojev je pokazal, kaj zmore duh proti številkam.
Egiptski kralj Faruk je poslal svoje čestitke generalu V/avellu k zmagi v zahodni puščavi.
Delovanje angleških bombnikov
Kairo, 14. dec. t. Reuter: Letalsko poveljstvo poroča;
Angleško letalstvo je zadnjih 24 ur brez oddiha napadalo sovražna osrednja bojišča, letališča, vzletišča, motorne prevoze in kolone moštva. Derna je bila posebej hudo napadena. Več ton bomb je bilo vrženih na vojaške barake in brezžično postajo. Vo-
jaška skladišča so bila bombardirana v Gambutu, Derni, Tminiju, Bombi, Gazali. V zadnjem mestu so bili uničeni štuje bombniki na tleh. Bombniki so obstreljevali in bombard. cesto med Tobrukom in Bardijo. Angleška lovska letala so sestrelila 15 sovražnih letal, tako da znaša skupno število uničenih letal 19, eno pa je poškodovano. Letalstvo ima pesebno nalogo, da pomaga 6uhozemski vojski pri zasledovanju nasprotnika in pri podiranju postojank, kjer bi se rad ustavil.
V Vzhodni Afriki so bile bombardirane naslednje sovražne postojanke: Gura, Diredava, Asmara in Maiadaga, kjer so povsod bili povzročeni požari in eksplozije
Nairobi, 14. dec. Reuter: Uradno poročilo, ki je bilo včeraj objavljeno pravi, da so južnoafriške letalske sile devetič bombardirale včeraj Kavelo in da so dosegle zadetke po doloečnih ciljih.
Angleški minister o bitki
London, 14. dec. Reuter: Minrster za prehrano Dalton je v govoru, ki ga je imel danes v Ports-mouthu poleg drugega izjavil sledeče:
Prešli smo v napad na sovražnika. Zadajamo mu udarce in borbo prenašamo čez morje, kajti dolžnost Anglije je, da se tudi tam bori. Zahvaljujoč sc Bogu in hrabrosti naših borcev moremo dogodke, ki so se odigrali zadnje dni, ocenjevati z nado in polnim priznanjem in moremo s tem v zvezi našim borcem reči, da imamo polno zaupanje v uspeh njihovega napora,
NAJPRIMERNEJŠE
BOŽIČNO
AEG -
DARILO
RADIO
Vopa na Kitajskem v luči izjav japonskih generalov
sram boji so na srednjem in severnem bojišču
. .. morate jih slišati!!!
TOVARNIŠKO SKLADIŠČE ZAGREB - RA1KOGA 8
Šanghaj, 14. decembra. (Domej.) Načelnik tiskovnega oddelka v štabu vrhovnega poveljstva japonskih čet na Kitajskem je sprejel predstavnike tiska in jim rekel med ostalim:
Države, ki denarno podpirajo vlado maršala Čangkajška v Cungkingu, obenem izdatno podpirajo propagando maršala Čangkajška v novi kitajski olenzivi. Mi ničesar ne vemo n tej ofenzivi. Vemo samo to, da že od druge polovice novembra v Cungkingu stalno trdijo, da jc njihova vojska zdaj izdatno izpopolnjena z novimi oddelki dobra izučenih rekrutov in da bo prešla v ofenzivo. Mi čakamo na to ofenzivo že več mesecev, pa ni o njej ne duha ne sluha. Sodeč po zadnjih rezultatih japonskih operacij v dolini Jangcoja in južno od te reke pa čete maršala Čangkajška že davno niso več sposobne za nobeno ofenzivo. Na koncu
Prehrana v Nemčiji
Berlin, 14. dec. DNB: Nemški prehranjevalni in kmetijski minister Darre je imel danes na ra-je rekel, da so vlada maršala Čangkajška in tuje . diu ?°vor- v katerem je na podlagi statističnih države, ki tej vladi dajejo finačno pomoč, med se- podatkov razlozil uspehe nemške borbe za vo,no boj tolažijo n hrabrijo s širjenjem vesti o neki pro,zvodn1o i. cde l,uclSke prehrane V začetku
hoj tolažijo in hrabrijo s širjenjem dozdevni ofenzivi.
Tokio, 14 decembra. AA. (Domej.) Včeraj popoldne je prispel v Tokio dosedanji glavni poveljnik japonskih čet na Kitajskem general Du-lumu Mujiste. Takoj |>o svojem prihodu je bil sprejet pri cesarju, kateremu je podal obširno poročilo o operacijah na Kitajskem. Pri avdienci sta bila navzoča tudi vojni minister in načelnik glavnega generalnega štaba. Nato je bil general Mujiste sprejet tudi pri cesariri. V znak posebnega priznanja za triletno zaslužno delo na čelu japonskih čet na Kitajskem je dal cesar generalu posebno dotacijo v znak državnega priznanja.
V Albaniji novi boji
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 14. dec. Poročiloštev. 190 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Grčiji se glasi:
Na grškem bojišču so bili sovražnikovi napadi na nekaterih odsekih odločno odbiti cd strani naših čet, ki so izvedle močne protinapade. Sovražnik je zlasti na odseku Osuma prterpel občutne izgube v borbah, ki so se te dni vodile. V teh borbah se je posebno odlikovala alpinska divizija iz Tarania. Naše letalstvo je v zapovrstnih poletih uspešno bombardiralo zbirališča čet in korakajoče kolone. Davi so naši bombniki navzlic neugodnim vremenskim razmeram z očitnim uspehom bombardirali letališče Mikaba na Malti. Dne 13. t. m. so sovražnikova letala napadla Kroton v Kalabriji in vrgla več bomb. ki pa so povzročile gmotno škodo na neki hiši in ogenj v dveh barakah. Kakor je bilo javljeno v poročilu št. 178, je podmornica Argosi pod poveljstvom poročnika Alberta Crespa, ki je 1. decembra na Atlantskem oceanu torpedirala kanadski rušilec Sagueney, 5. decembrua napadla neki sovražni konvoj ter torpedirala neko 12.000 tonsko ladjo, ki se je potopila.
Grška poročila
Grška ofenziva
Atene, 14. dec. t. Atenska agencija: Poročilo št. 48 grškega generalnega štaba pravi:
Napadi naših čet po raznih odsekih fronte v Albaniji so so končali z uspehom za našo armado. Sovražna letala so bombardirala nekatere Jonsko otoke ter okolico Soluna. Škpda je majhna. Število žrtev ni visoko.
Zastopnik vlade na konferenci tiska je razlagal, da se Grki na južnem odseku fronte približujejo Palerinu, ki leži nekaj km pred Himaro, kjer je italijanska obramba postavljena na okoliških višinah. Na srednjem odseku Italijani Te-peleni že jiočasi izpraznjujejo, odkar je bil protinapad alpinskih čet odbit in so Grki v bajonet-nein napadu zasedli nekaj novih postojank. Tudi pri dolini reke Devoli so bili srditi boji, ki še trajajo. Na severnem delu fronte zahodno od Podgradca, na Mokri planini, so Grki zavzeli tri nove vasi. Ugotovljeno je, da prihajajo na fronto vedno sveže italijanske čete, ki jih prepeljavajo iz Italije, odnosno dovažajo tudi z letali. Včeraj popoldne so Italijani bombardirali Podgradec.
Po nradno še nepotrjenih podatkih so Grki dosedaj v boju z nasprotnikom ujeli nad 200 častnikov in 7000 vojakov. Med plenom je 130 topov, 55 protitankovskih toj>ov, večje število tankov in protiletalskih topov. 250 tovornih avtomobilov, več tisoč motorjev in koles, več tisoč pušk in ogromno nabojev. Zajeli so tudi mnogo mul, oslov in druge vprežne. odnosno tovorne živine.
Atene, 14. dec. Ileuter: Po poročilih, ki so
prišla z bojišča, se je davi začelo topniško streljanje na severnem bojišču in so nato grško čete prešle v napad na utrjene italijanske postojanke. Napad so izvedle pori močnim sovražnim ognjem. Grški napadi so bili zlasti obsežni v dolini reke Devoli in na odseku vzhodno od B e r a t a. Živahne bitke so se razvijale tudi v dolini reke Skumbe, ki vodi proti Elhasanu. Severno od Podgradca grško čete počasi napredujejo, dasi so izpostavljene sovražnemu opnju. Topniški dvoboj traja neprestano in sicer na črti Moskopolje—Udi-rište. — Italijanska letalstvo jo bilo tudi danes zelo delavno zlasti na severnem bojišču in pa pri Moskoplju, kjer je močno bombardiralo crške postojanke. Vkljub vsem italijanskim napadom pa je morala grških čet odlična.
Tuje letalo nad Bitoljem
Belgrad, 14. dec. m. Iz Bitolja poročajo, da se je danes pojavil nad mestom tuji bombnik, nakar je naše protiletalsko topništvo začelo proti njemu streljati. Tudi so se dvignili naši lovski avioni, ki so bombnik prisilili, da se je spustil na tla. Tedaj se je ugotovilo, da je to grški bombnik, da ima s seboj nekoliko bomb in nekoliko strojnic.
govora je Darre rekel, da se jc treba zahvaliti delovanju nemškega vaškega življa in jasnemu vodstvu tega dela, da razpolaga danes v drugem letu vojne Nemčija z najvišjim standardom prehrane vseh evropskih narodov. Minister je j^o-udaril, da se je Nemčiji v nasprotju z vsemi dosedanjimi izkustvi v vojni posrečilo ne samo ohraniti svojo kmetijsko proizvodnjo, temveč je po uradnih poročilih zabeležila tudi vidne rezultate, kar se tiče povečanja proizvodnje. Poseben uspeh je bil dosežen pri proizvodnji mleka. Zadnje mesece so bile dobave mleka 10 do 15% večje kakor pa v istem obdobju lanskega leta. Prav tako je presegla proizvodnja masla za okrog 30% proizvodnjo v lanskem letu. Količina 270 gr masti tedensko za prebivalstvo, spada danes med največje porcijc, ki jih dobivajo prebivalci v drugih evropskih državah. Anglija je že danes prisiljena zmanjšati porcijo masti na 220 gr, torej za 50 gr manj kot Nemčija. Pri omejitvi porabe mesa se v primeri s potrošnjo v drugih državah Evrope ugotove slični rezultati kakor pri masti. Vaški proizvajalci pa lahko letos znatno hitreje prodajajo svoje blago. Navzlic temu, da je bilo potrebno vložiti mnogo dela letos, pa je bil zabeležen rekorden prinos raznih rastlin. Ta prinos je večji kakor lansko leto. Na poziv vlade se je selsko prebivalstvo v znatni meri lotilo sejanja oljnih rastlin. Bil je izdelan načrt za povečanje površine, zasejane z repico, od 80 na 2O0.OCO ha. Tudi tukaj je bil načrt že presežen, ker je z repico posejana površina znašala 225.000 ha. Na koncu je Darre rekel, da je Nemčija na podlagi uspehov svoje šestletne borbe za povečanje proizvodnje v stanju, da tudi v drugem letu vojne brez težav in zaprek nadaljuje s programom proizvodnje, ki je bil izdelan leta 1934.
Puhlmann-ov čaj
ubiažuje kaSel) in razbrala sluz
Dobiva se v vseh lekarnah Orig. zavitek 125 g Din 37.-
Ogl. reg. br. 1503/1D36
Angleško-nemška fronta
Petain odslovil Lavala
Francoski zunanji minister postane Etienne-Flandin
jem. 14. decembra, t. (Ass. Press.) Iz Vi-cliyja poročajo, da je v Irancoski vladi prišlo do dramatičnih dogodkov, ki so dobili svoj zunanji vidni izraz v dejstvu, da je maršal Petain odstavil podpredsednika vlade Lavala (ki je bil po ustavi tudi naslednik Petainov kot državni poglavar). Spremembo je oznanil v • radiu sam maršal Petain z besedami:
»Francozi, pravkar sem sprejel važne sklepe, ki bodo. tako iskreno upam. v dobro francoski domovini. Ustavni zakon, s katerim je bil Laval
imenovan za mojega naslednika kot poglavar države, je iikinjen. Ministrstvo za zunanje zadeve je prevzel bivši ministrski predsednik Etienne Flan-din. Ta sklep sem sprejel iz zelo tehtnih razlogov notranje politike in nima nobene zveze z razvojem naših odnošaje« z Nemčijo. Jaz ostanem na svojem mestu. Nacionalna revolucija, ki smo jo pričeli, se bo nadaljevala.«
Po maršalovih besedah je godba zaigrala francosko narodno himno.
Nemška poročila
Berlin, 14. dec. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
V noči med 12. in 13. decembrom so veliki letalski oddelki izvedli močan napad na težko industrijo v S h e f f i e 1 d u. Ta napad, izveden z velikim uspehom, je potekal v ugodnih vremenskih razmerah, tako, da so bili zadeti vsi objekti, ki so bili za bombardiranje določeni. V tovarnah jekla in drugih oboroževalnih napravah in v raznih industrijskih napravah vzhodnega dela mesta kakor tudi v središču mesta, so bili povzročeni številni požari in eksplozije. Z razrušenjem industrijskega dela Sheffieida je bil zadan močan udarec angleškemu oboroževanju. Delovanje letalstva se je 13. decembra zaradi neugodnih vremenskih razmer omejilo na oboroženo ogledniško delovanje.
Neka ]x>dmornica pod vodstvom kapitana Lehmanna Willenbrocka je potopila skupaj 40.000 ton sovražnikovega brodovja. Delni uspehi o delovanju te podmornice so bili že objavljeni. Neka mala podmornica je potopila, kakor je bilo že javljeno, tri sovražnikove oborožene trgovske ladje s skupno tonažo 15.800 ton.
Nekaj angleških letal je preteklo noč metalo bombe na razne kraje v zahodni Nemčiji. Samo na dveh krajih je bila povzročena manjša škoda na zgradbah in je bilo osem oseb lažje ranjenih.
Angleška poročila
London, 14. dec. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Delovanje sovražnih bombnikov je bilo ponoči majhno. Le nekaj bomb je padlo na različne kraje države. Povzročile so znatno škodo.
Vojna na morju
London, 14. dec. t. Reuter: Admiraliteta poroča, da je nemška podmornica na Severnem morju s torpedi potopila angleško pomožno križarko »Warfare«. Preden se je križarka polopila, je sovražno podmornico uničila.
Vlačilec vojne mornarice je sestrelil nemško bombno letalo nad Severnim morjem.
Newyork, 14. dec. DNB: Neka radijska pc> staja je ujela klic angleškega tovornega parnika »Orario« (10.350 ton) na pomoč. Parnik javlja, da je bil torpediran, in sicer 750 milj proč od francoske obale.
Stockholm, 14. dec. DNB: Po obvestilu agencije Reuter se je v Atlantskem oceanu potopil švedski parnik »Daphne« (1514 ton), ki je bil v angleški službi. Od 19 članov posadke se je rešil samo en mornar.
Napadi na Nemčijo
London, 14. dec. t. Reuter: Angleška bombna letala so v več skupinah ponoči bombardirala razne kraje v zahodni in severni Nemčiji ter pristanišča in letališča v Belgiji, Nizozemski in Franciji. Podrobnosti bodo objavljene.
Plombiranje radijskih aparatov
Danes poteče rok. ki ga je direkcija pošte ooločila za plombiranje, oziroma prijavo vseli radijskih aparatov. Ker so skoraj vsi lastniki plombiranju podvrženih aparatov prinašali iste šele v zadnjih dneh na pošte v plombiranje, so bile jx>šte s teru delom preobremenjene in ga niso v celoti zmogle. Zato jo direkcija )>ošte odredila, dn se termin za plombiranje aparatov podaljša do vključno 20. decembra 1940.
Direkciji jKištc je iz raznih prijav poznano večje število lastnikov radijskih aparatov, ki kljub jionovnim objavam nn poštah, v časo-
Cisju in jio radiju niso vzeli odredbe o plom-iranju resno.
Vsem tem in vsem onim, ki iz kakršnega koli vzroka oo danes še niso svojih aparatov prijavili, oziroma dali plombirati, daje direkcija [Kištc s podaljšanjem navedenega roka do 20. decembra zadnjič možnost, da to store.
Po tem roku bo možno plombirati samo še aparate, ki bodo prijavljeni kot naročniški in jih bodo naročniki redno or.javili na poštah-Vsi ostali radijski aparati, ki jih bo pošta izsledila, bodo zaplenjen'
Dr. Korošec, največji prijatelj akademske mladine
Mladina JRZ o pokojnem voditelju
Ko žaluje vos slovenski narod za zlatim, nesebičnim in ljubečim srcem svojega nedosegljivega voditelja, se mu v neizrekljivi boli, globoko v dušo in srce zadeta pridružuje ludi slovenska katoliška akademska mladina, ki je imela v njem ve.s čas svojega dobrega očeta, voditelja in prijatelja.
Doktor Anion Korošec je hotel biti vedno mlad. In kje naj bo boli mlad kakor med svojimi fanti, med svojimi akademiki, med svojci mladino! Poleg vseh drugih dobrih lastnosti, ki jih je imel v obilni meri, je bil dr. Korošec mož liorbengea in odločnega duha in tega duha je bolel vnesti v svojo mladino, ki ga je rada poslušala, razumevala in ubogala. Nov borben katoliški rod, ki sedaj rasle na slovenskem vseučilišču, je po svojem duhu in svoji odločnosti Koroščev red. Rajši kol kogar koli drugega je dr. Korošec klical k sebi in sprejemal akademike. Ti so bili pri njem bodisi v Ljubljani, bodisi v Begunjah na Gorenjskem ali v Belgradu vedno dobrodošli in zaželeni, pa nai je imel še loliko dela, naj so ga težile še tako važne zadeve. Mladina je ljubila svojega voditelja, 011 pa je čtilil to ljubezen in jo je obilno vračal. Naj so prišli akademiki k njemu po kakršen koli nasvet, s kakršno koli prošnjo, vedno sti se vračali od njega z zaželenimi navodili in nasveti, nikdar niso bili odbili. Kolikokrat je prišlo za lega ali onega akademika v C.irilovem domu naročilo, naj pride hitro na kolodvor, nai gre ob lej in tej uri v Mariia-nišče, naj takoj skoči v Begunje ali se pelje v Belgrad, dr. Korošec ga kliče. Ves vesel je poslušal poročilu, kako je na univerzi, kakšne uspehe in kakšne težave imajo njegovi fantje, kako se bore, kje podlegajo, kje zmagujejo.
Pa ne samo to. Dr. Korošec ie akademike tudi v večjem številu vabil nn Begunje, kjer je prirejal sam za njih enotedenske ali še daljše tečaje, jim govoril o politični vedi, o načelnosti, jim razlagal našo najnovejšo politično zgodovino pred in po osvoboditvi, jih bodril, naj bodo dobri Slovenci in zvesti Jugoslovani, jim svetoval, kai naj pišejo v svojih dijaških lisiih, nekajkrat je tudi sam napisal kratke spodbudne besede za »Stražo v viharju«. Tudi v Ljubljani je šel vedno rad govoril širšemu krogu akademikov, če nui je le čas dopuščal. Z veseljem je zahajal v klub Stražo, ki je ob njegovem prihodu povabil ludi akademike iz drugih dru-šlev, da so ga tudi oni slišali. Kakor otroci okrog svojega očeta so se v teh lepih večerih zbirali akademiki okrog njega. Ko je nehal govorili, so od vseh strani deževala vprašanja, samo da bi še oslal. da bi še kaj povedal. Ko je ob dvajsetletnici slovenske univerze priredila Akademska zveza proslavo v Unionu. ie zopet prihitel med akademike in imel pred njimi važen govor, ki je močno odjeknil po celi državi. Kakšno ie bilo navdušenje, ko je prišel na tabore Slovenske dijaške zveze! Z nekim otroškim veseljem se je veselil uspehov slovenske akademske in srednješolske mladine, saj je vedel. da je versko dobra, narodno zavedna in v jugoslovanski državni misli zakoreniena slovenska mladina najboljše poroštvo za lepo bodočnost slovenskega naroda. Ni še dolgo tega. ko je kljub težkemu položaju, v katerem smo bili, obljubil, da «se bo žrtvoval«, tla bo za nekaj ur poklical študente k sebi in ludi šel mednje, če bo čas.
Doklor Korošec se je dobro zavedal, kako važno je, če se naša akademska mladina strokovno poglobi. Ce je le mogel, je poslal za nekaj časa tega ali onega na kako tujo univerzo, da se je tam spopolnil v svojem študiju. Stalno je poudarjal, naj se naši akademiki tiče tujih jezikov. O počitnicah ie rad poslal kakega revnega, nadarjenega akademika v Francijo. Italijo ali kam drugam, da se izpopolni v znanju tistega jezika.
Vedno je bil naš voditelj dobre volje, kadar so prišli akademiki k njemu, če ni bil prej, pa je takrat poslal. Neka i pa sa ie vedno vznevoljilo: če so mu tožili, kaj drugi delajo, kakšen vpliv imajn komunisti, kako so močni liberalci in podobno. Takrat ie postal žaloslen in je govoril o čutu manjvrednosti naših ljudi, ki ga vedno pobija, a ga ne more odpraviti. In ko so prihajali pozneje akademiki k njemu ponosni in samozavestni, jih je bil vesel. »Taka mora bili mladina«, ie dejal.
Velik delež imajo akademiki v nenapisani knjigi Korošca dobrotnika. Vincencijeva konfe-
renca za akademike je imela v njem največjega dobrotnika. Večkrat se je pripetilo, da je razdal ves denar, ki ga ie imel pri sebi v Ljubljani, pa so ga prišli prosit še študentje. Kaj naj naredi? Ali naj iih odbije? Nikdar! Sposodil si je denar, da jim je lahko dal. Preko Vincenci-jeve konference za akademike ie razdal vso obleko, ki ie ni nujno potreboval. Tudi perilo, čevlje, robce, zimske jopiče, vse jim je pošiljal. Marsikateri akademik ie že obupoval, nobene obleke ni več imel, pa je zopet prišla kaka Koroščeva obleka in še denar za krojača povrh, da si jo je lahko dal prenarediti. Akademskim društvom ie rad dajal in kupoval knjige za društvene knjižnice, več društvom ie kupil tudi radio in pisalni stroj. Koliko revnih študentov se je zatekalo k njemu v denarnih stiskah in nihče ni bil odbit, vsem ie pomagal, če je bilo le kako mogoče. Vse je razdal, kur je imel. Sni ie dobrotljivost do akademikov le majhen košček lega, kar je storil tisočem in tisočem, ki so našli v njem nesebičnega dobrotnika.
Seda i ie ugasnilo njegovo dobro, očetovsko srce za vse, tudi za naše akademike. Nič več jih ne bo klical, nič več se ne bodo gnelli pred njegovimi vrati, Sedaj ne bodo več slišali njegovega znanega vprašanja, «no, kaj bo dobrega« ne več njegovega «dobro«, s katerim je imel navado potrditi, kar je slišal, razumel in uslišal. Med slovensko katoliško akademsko mladino pa bo oslal in rasel njegov mladostni, pogumni in odločni duh, njegova katoliška misel, slovenski ponos in državljanska zavest, doktor Korošec bo živel naprej v Koroščcvi mladini!
Rehirad, 14. dec. m. Ob priliki smrti dr. A.
Korošca je imel sejo glavni krajevni odbor mladine JRZ. Na seji je predsednik glavnega odbora dr. Bojan Pire govoril takole:
Žalosten dogodek nas je danes tukai zbral. Umrl ie dr. Anion Korošec, voditelj Slovencev, iskren, velik Jugoslovan in največji prijatelj mladine. Umrl je državnik, politik in velik človek Zato je žalostna danes vsa Slovenija, ker jc izgubila svojega očeta, v skrbi so najboljši sinovi vsega našega naroda v vsej Jugoslaviji, ki občutijo težke čase in pomanjkanje mož, ki so takšni, kot ie bil veliki pokojnik. Žalostna je danes vsa nacionalna mladina Jugoslavije, posebno pa še naša, katero je imel tako rad m katero je želel napraviti, da bi bila vredna naslednica onih generacij, ki so našo Jugoslavijo ustvarile iii katerim je on sam pripadal. 1 opisovali njegovo življenje ni potrebno. Omenjam samo, da so njegova ramena nosila vso borbo Jugoslovanov v Avstriji, ko je bilo nevarno biti Jugoslovan. Kdor ga je takrat leta 1017 nli 1918 videl in slišal, je bil vsak prepričan, da mora priti do zedinjenja Jugoslovanov. Mnogi so z nezaupanjem gledali njegovo zamisel. Pokojnik je bil velik in zalo je šel preko vsega tega in začel je delo za zgraditev mlade Jugoslavije. Tli d i potem so pogosto uspevali oni in isli oziroma njim podobni, kakor v samem začetku, da je delo našega naroda — ne Slovenci, ker so ga dobro poznali —, temveč tisti, ki so v njega sumili, vse do takrat čakali na zadnji čas, v zadnjih letih, ko je zrastel njegov lik, ko ie že popolnoma iasno slal pred očmi vsega našega naroda, ne samo kot največjega borca, ampak iskrenega in pravega Jugoslovana, ne toliko po besedah kolikor po srcu in dejanjih.
Dr. Korošec in slovenska kultura
Z dr. Korošcem ni samo na večno zvezana politična usoda slovenskega naroda v zadnjih štiridesetih letih njegovega javnega delovanja, temveč je z njim povezana tudi kulturno razgibanost Slovencev, ki je v njem imela največjega podpornika in ljubitelja. Saj je bil dr. Korošec v ne-prestani zvezi s kulturnimi delavni, ki so se udejslvovali na najrazličnejših področjih kulturnega življenja ter je zasledoval vsako gibanje, ki je imelo za namen, afirmirati slovenstvo v njegovi kulturni oblasti, v umetnosti, znanosti, ljud-sko-prosvetni organizaciji itd. Saj je on sa in zrasel iz najtesnejšega stika z, ljudsko-prosvetniin delom, vadil se je že v bogoslovju organizacijskega in narodnoprosvetnega dela, nastopal sam aktivno kot časnikar v »Slovencu«, »Domoljub««, zlasti pa v štajerskih listih, kot urednik »Slovenskega gospodarja«, ustanovitelj »Našega doma*'., urednik Sijdsteierische Post, ki je v nemščini branila kulturne in politične, pravice slovenskega naroda. Kot poslanec v Gradcu in pozneje to Dunaju se je potezal za skupnost slovenskega in hrvatskega nastopanja v borbi za svoje kulturne in politično ustanove ter je le s svojo borbo dosegel v najbolj strupenih časih ustanovitev gospodarske šole v Št. Juriju ob južni železnicii. Tedanje njegovo delo je obstajalo vse v ljudsko-prosvelneni in političnem organizacijskem delu, saj je ustanavljal Slovensko krščansko zvezo za Štajersko |)o Krekovem zgledu in po njem prevzemal trud orača ledinp na štajerskih tjleh, Koliko je govoril po tedanjih društvenih domovih ne samo o političnih stvareh, temveč tudi o kulturnih, vedno in |iovsod pa je branil csnovne kul-lurue pravice slovenskega naroda: njegov jezik in pravico do svobodnega razvoja. Ta njegova zvestoba do najbistvenejših slovenskih kulturnih prvin je bila tako trdna in živa, da je nikdar in nikoli ni omajal noben tuj vihar, nobena zapreka. Vedno in jx>vsod je bil pripravljen braniti in hranili te največje slovenske dobrine: vero, jezik, kulturno svobodo.
Toda glavno njegovo delo za slovensko kulturo se je začelo šele v osvobojeni državi, katero je on sam bistveno ustanavljal in jo vodil. Že samo to dejstvo, da nam je z mnogimi borbami in tveganostjo lastne glave priboril politično svobodo in nas popeljal kot prvi slovenski in hrvatski samostojni vladar (predsednik Narodnega veča) v Jugoslavijo, že s tem dejstvom je postavil temelj, na katerem se je mogla razviti in postaviti trdna in dokončna stavba slovenske kulture ter se zasidrati za večnost. Gotovo je to, da je svoboda šele predpogoj za kulturno osamosvojitev: zato politiki ustvarjajo pogoje, na katerih šele se morejo j>oteiii razviti v
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Pregled po bojiščih
Na bojiščih je v preteklem tednu zavladala še večja živahnost. Na angleško-nemški fronti je prizadelo silovito nemško bombardiranje la teden London, na katerega je bilo vrženih 70 vagonov bomb, Birniingham in Sheffield. Angleški bombniki pa so še v večji izmeri bombardirali Diisseldorf in Mannheim. Na grško-italijanski fronti so Grki svoje prodiranje sicer nadaljevali, toda proti koncu tedna je zavladalo slabo vreme in pojavili so se tudi italijanski protinapadi, kar je napredovanje na severnem delu fronte ustavilo. Na angleško-italijanski fronti v severni Afriki pn je angleška armada začela z ofenzivo, ki si> nadaljuje še na koncu tedna. Po uradnih poročilih so Angleži do sedaj ujeli nad 20.000 nasprotnikov z vsem pripadajočim vojnim materialom in živežem. Med ujetniki se nahaja 0 generalov, med njimi en armadni in 5 divizijskih, eden pa je bil v boju ubit. V teku ofenzive so napadalci pritisnili nasprotnika nazaj do libijske meje. _ Na morju je nemška podmorniška vojna proli angleškim trgovskim prevozom trajala dalje in imela uspehe, ki delajo Angležem velike skrbi. — Na Daljnem vzhodu je prišlo do z.a Kitajce uspešnih bitk z Japonci, medtem ko se sovražnosti med Siamom in Indokino v malem obsegu nadaljujejo.
Politični pregled
Na političnem polju sloji v ospredju dogodkov obisk madžarskega zunanjega ministra grola ( sakvja v Belgradu. Pri lej priložnosti je bil podpisan pakt o trajnem miru in večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo«. Jugoslovan-sko-niadžarska pogodba je dogodek, ki ni v zve-_ rliploniaciio osišča ali Anglije ler nima nič opraviti s trojno zvezo, marveč je samostojen dogodek, ki uvaja pomirjenje med dvema podonav-
skima državama. Kot takšen bo imel svoj veliki vpliv na ves položaj na jugovzhodu Evrope, kje? je bilo s tem zgodovinskim dejanjem ponovljena jamstvo, da se vojna na la prostor ne bo raz-tegnila.
V istem duhu so se v preteklem tednu za* čeli tudi pogovori mod Turčijo in Bolgarijo, ki naj bi dosegli pomirjenje duhov, ki jih je bolgarska kriza tako hudo razburila. Toda ti pogovori. kakor tudi posvetovanja, ki so se začela med Bolgarijo in Jugoslavijo, trajajo dalje.
Dogodki v Grčiji in v severni Afriki so imeli posledico, da so se pogajanja med velesilama osi) šča na eni, Francijo in Španijo na drugi strani, nekoliko zavlekla ter v bbližnjih dneh ni pričako vati pristopa Španije in Francije k javnemu sodelovanju z velesilama osišča proti Angliji.
Iz Amerike so prišle nove zagotovitve na naslov Anglije, da bodo Združene države materialno in denarno podpirale Anglijo. Združene države same pa se pridno pripravljajo, da bi mogle odgovoriti na vsako nevarnost, ki bi jim pretila na Tihem morju od strani Japcnskc.
Notranji pregled
Vsi drugi notranjepolitični dogodki zatemnijo o'< smrti našega narodnega voditelja dr. Antona KoVošca, ki je odšel k zadnji veliki avdienci pri Vladarju sveta v soboto zjutraj ob 7, da mu izroči v varstvo slovenski nnrnil in njegovo usodo v veliki in viharni uri zgodovine. Kakor so bila dosedaj vsa njegova državniška dejanja blagoslovljena t uspehom za slovenski na>.'od in za jugoslovansko državo, tako smo prepričani, da ho tmli tn poslednja avdlencn pri Bogu v večnosti. Slovenski narod bo prosil Rnea, da bo njegovemu voditelju dober sodnik in dober plačnik, ter da ho uslišal njegovo prošnjo, da slovenski narod ostane to. kar je bil pod njegovim vodstvom, katoliški, slovenski in jugosi«-vanski.
polnost vse narodne notranje kulturne sile. Tako je delo dr. Korošca kot politika v Jugoslaviji pomenilo tudi največji uspeh Korošca kot kulturnega delavca in borilca za rast slovenske kulture.
Njegovo delo je, če danes ni več tistega vprašanja, ki je bilo aktualno še ob prevratu, namreč: ali je slovenski jezik zaradi neobdelanosti in zaradi majhnega števila nosilcev sjiloh zmožen evropskega razvoja? Tedaj je še bilo vprašanje našega znanstvenega jezika odprlo. Toda danes? Popolna univerza v Ljubljani, Akademija in razne kulturne ustanove, predvsem znanstvene, stanovska društva raznih znanstvenih poklicev — vse to priča, da smo za vekomaj rešili naše jezikovno ilirsko vprašanje ter se tudi na tem najbolj občutljivem nieslu povzpeli do po|>olne samostojnosti, da je tudi tu v območju duha pognala slovenska samobitnost do najvišjih vrhov, ln pri tem delu Koroščev delež ni bil majhen, da, bil je odložilen. In prav slovenski kulturni delavci moramo biti sedaj ob njegovi smrti njegovi močni in mogočni roki hvaležni za vse, kar je storila dobrega v zgradbi slovenske kulturne potrditve.
Dr. Korošec je bil tisti, ki je kot jsodpredsed-nik jugoslovanske vlade predsedoval seji vlade, pri katerir ni bilo zastopnika kulturno jugoslovansko orientiranega dela slovenskega občinstva, In pri kateri je bil sp'rejet 1. 1919 sklep o okrnjeni slovenski univerzi v Ljubljani. Po njegovem prizadevanju je bila slovenska univerza izpopolnjena ter imenovani še zadnji profesorji, ki bodo sedaj ob smrti pospremili svojega šefa dr. Korošca kot prosvetnega ministra in častnega doktorja univerze Aleksandra I. v Ljubljani. Slovenska univerza je sama čutila potrebo, da ga odlikuje s svojim najvišjim odlikovanjem, svojega ustanovitelja, ohranjevalca v najtežjih dneh in izjx>i>olniteija, kakor se je to zgodilo ob 20 letnici univerze.
Pa ni dr. Korošec ustanovil samo univerze, on je bil tisti, ki je omogočil s pomočjo ministra Magaraševiča ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Tako je z njegovo pomočjo slovenski narod dobil največje polrdilo svoje kul-turnesti v ustanovah, ki jim je dr. Korošec bil ustanovitelj in največji podpornik. Tudi univerzitetna knjižnica in vse univerzitetne ustanove, ki se sedaj pod njegovim vladanjem zidajo po Ljubljani, vse to priča, da je bil dr. Korošec vedno in povsod prežet najčistejšega kulturnega slovenstva, ki ga je podpiral, kjer je mogel in kakor je mogel. Tudi njegovi volji so bile stavljene ovire, pa on jih je znal upogniti in priti do cilja, ki mu je bil: utrditi slovenstvo v vseh njegovih kulturnih silnicah ter ga urejenega dvigniti v večjo silo in moč jtigoslovanstva.
Toda ne smemo pozabiti, da je prav tako, kakor visoko šolstvo, skrbel tudi za široko kulturno probudo naroda. Kdo je bil, ki je stotine in stotine slovenskih prosvetnih domov zaprl in uničil stotine kulturnih organizacij? Dr. Korošec ne. Pač pa jih je on zopet poklical v življenje iu jim dal razmaha. Prosvetna zveza v Ljubljani, Prosvetna zveza v Mariboru, dekliške organizacije in fantovske so živele od njegove ljubezni. Ni pa pri tem preganjal nasprotnih organizacij, temveč je v svoji pravilnosti zahteval samo enakopravnost in popravilo krivic. Stadion, slovenski šport, vse to je bilo drago njegovi široko-grudnosti in vse je bilo deležno njegove )>odpo-re,prav tako kot slovenski umetniki, katerih slike je dobro poznal iu knjige bral.
Še in še bi človek pisal o dr. Korošcu kot dobrotniku slovenske kulture zlasti v zadnjem času, ko je prišla v njegov resor skrb za duha v naših šolah in skrb za dvig jugoslovanske kul-tumosti sploh. Kot prosvetni minister je med prvimi svojimi odloki začrtal smernice duhu, ki naj se razvija v okviru domače tradicije brez motenj od zunaj, iz sebe samega in dediščine rodov. Tej dediščini slovenskih davnih pokolenj je on pri!>oril mesto na univerzah in akademijah ter tako s svojo voljo in svojo neizmerno ljubeznijo do slovenske, resnično slovenske kulture postavil največje, najtrdnejše pečate na slovenstvo kot notranji dokument slovenske narodne in kulturne samobitnosti.
In ob smrti mu bo to dejanje eden največjih spomenikov, pred katerim se bo vsak Slovenec, ki ljubi slovenstvo, do dna priklonil njegovemu največjemu pobornikut
Slava mul u^u- '	td.
Vsakemu človeku, ki dela v javnem življenju n posebno nam politični mladini, je njegovo življenje najsvetlejši vzor, kako je Ireba delati za svoje ljudstvo: nesebično, pošteno in brez oddiha in brez ozira na politične težave. Tako ie znal delali samo on. Ce se mi mladina JBZ želimo v polni meri odkupiti za njegovo nesebično delo v dobro našega kralja, naroda in domovine, potem mora naše delo hiti prav tako, z istimi ideali, naša pota pa morajo bili tista, po katerih ie hodil on, du bi dosegel svoj cilj. To mi danes Inka i zbrani in žalostni za našim velikim pokojnikom svečano obljubljamo. Slava velikemu možu, našemu prvaku dr. Korošcu'.«
Po seji je delegacija 20 članov odšla v senat, kjer se je poklonila in pomolila ob mrtvaškem odru svojega voditelja.
Jutri se bo vsa belgrajska mladina JRZ udeležila pogreba predsednika senata dr. Korošca. Na pogrebne slovesnosti v Ljubljano pa bo šla posebna delegacija in ves izvršilni odbor mladine JRZ. Na mrtvaški oder pokojnega dr. A. Korošca ie mladina JRZ položila lep venec. Zahvala kralja Petra in namestnika Pavla
Belgrad, 14. dec. AA. Na dan krstne slave kr. doma sta Nj. Vel. kralj in Nj. kr. Vis. knez namestnik sprejela čestitke iz vse države in inozemstva, ki izražajo vdanostne in rodoljubne želje kr. domu. Po najvišjem nalogu ima pisarna Nj. Vel. kralja čast zahvaliti se poedincem in ustanovam zaradi poslanih čestitk, kakor tudi vsem, ki so se ob tej priliki vpisali v dvorsko knjigo. — Iz pisarne Nj. Veličanstva.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!
Pošiljajte na Hranilnico dravske banovine — čekovni račun 10.680.
Slovenski dijaki oh smrti narodnega voditeija
Zazvonilo je. Veseli smo se vsuli iz razreda na hodnike. Pravkar smo hoteli pričeti vesel razgovor na račun mimoidočega profesorja, kot je to navada med študenti; kar pristopi tovariš in reče: »Fantje, naš narodni voditelj je mrtev.« Kakor težka mora je leglo na nas. Spogledali smo se in molče odšli vsak na 6voj kraj, da zakrijemo prvi grozni učinek te strašne novice, da ga v žalosti prebolimo. O, kako radi bi, da nam tega ne bi bilo treba.
Študij za ta dan je končan. Kako tudi ne? Ali Moreš biti ravnodušen ob izgubi 6vojega voditelja, ob smrti njega, ki je dal vse za narod, vse za te. Priboril ti je svobodo, gradil Jugoslavijo, ti dal šole in kenčno pri .delu za te in narod umrl.
Zopet je zazvonilo. Zbrali smo se v razredu. Nekateri žalostni in resni, drugi — malo jih je — hudomušno nasmejani. Prvi niso govorili. Tudi na zabavljanje in opazke niso odgovarjali. Prišel je profesor in razlagal. Nekateri so pisali, drugi so se zabavali na svoj način, tretji pa so 6edeli s svinčnikom v roki in premišljevali. Niso mislili na profesorjevo razlago. Niso mogli. Čeprav mladi, 60 6e zdrznili ob nesreči svojega naroda in mislili na posledice. Ko je zazvonil zvonec, so se zbrali spet v gručo in soglasno sklenili, da bodo zvesti ia pokorni preostalim narodnim voditeljem.
Odmor se je končal. Profesor je prišel in raz. lagal. Nekdo je potrkal. Sluga je prinesel okrožnico, ki je potrdila žalostno vest. Se globlje smo se sklonili . .. Kako veseli smo bili, ko nas je profesor pozval, da naj zmolimo Oče naš. Molili smo glasno in zaupno, Molitev 6e je dušik v grlu, a do konca je šlo.
Gospod profesor, tega katoliški in narodno zavedni dijaki ne bomo pozabili. Hvaležni smo Vam za to. Prav tako pa ne bomo pozabili onih, ki so se ob tej priliki norčevali in zabavljali ter se raz; burjali zaradi odpada plesnih vaj. Res, lep slovenski rodi Hvala Bogu, da je malo takih! Naš mladostni ponos pri tem ni klonil. Nasprotno. Le tiho cmo se sklonili in razvijali dalje svoje misli.
Odšel si od nas. Zapustil si nas, ki si na« toliko časa vodil. Odšel si, a narod je ostal. Z njim smo ostali tudi mi, tvoji dijaki, ki bomo Tvoje ideje ohranjevali in se za nje borili, kakor se borimo za ideje Tvojega sodelavca Jan. Ev. Kreka.
Narod slovenski, ki si imel Slomška, Kreka, Jegliča in Korošca, prosi Boga, da ti da še več takih voditeljevl
In Ti, ki si nas zapustil, vedi, da boš čeprav brez potomcev, živel vedno med nami. Spomenik, ki si ga postavil — Slovenija in Jugoslavija — bo stal, dokler bo živel slovenski rod. Z njima pa mi vsi, ki bomo živeli za ideale, katere si nam Ti postavil.
J. C.
SCHNEIDER
ZAGPEB. NIKOIIČEVA IO
ZAHTEVA,lTt Bft£5PtA(W CINIK
Razpis službe
Občina Hoče pri Mariboru bo nastavila 1. marcu 1941 tajnika kompetenla. ki bi obenem prevzel službo organi^la in cerkovnika pri tiadžup-liijski cerkvi v Iločuh. Prošnje je treba vložili do 11. januarja 1941 pri občint
V Romuniji preprečen komunistični prevrat
Bukarešta, 14. dec. b. Snoči so opazili v Bukarešti in ostalih večjih romunskih mestih, da se izvajajo izredni varnostni ukrepi, zaradi česar je v širokih slojih zavladala velika ner-voznost, zlasti ker ni nihče vedel, zakaj gre-Po vseh pripravah sodeč je šlo za velike dogodke in ljudje so pričakovali, da bo prišlo (lo novih razračttnavanj. Poleg oržavne policije Je nastopila tudi vojska, ki sicer ni šla na ulice, vendar pa je bila v najstrožji pripravljenosti. Vso noč so drveli po bukareštnnskih ulicah kurirji na motorjih ter vzdrževali zvezo meil vlado in posameznimi vojnimi poveljstvi foni so brneli vso noč- V teku dneva so bi.i varnostni ukrepi še poostreni. Zvedelo se je, da so to pot pripravljali komunisti udar in hoteli povzročiti državljansko vojno s podporo inozemstva Na nočni seji je notranji minister jxiročal o komunističnih načrtih. Zaradi tega so oblasti storile vse, da v kali zadušijo vsak ukrep. Patrulje so hitele v razr.e smeri ter v sedežih komunističnih organizacij zaplenile ogromno število letakov in oefeiističnega materiala, ki ga sedaj preučujejo. Na podlagi le" dokumentov so bilo nrrtirnnr tudi številne pO"
litične osebnosti skrajne levice,
k
Novi škof v Skoplju
Sprejem škofa dr. Čekade pred cerkvijo v Skoplju.
Skoplje, 12. decembra.
Lepe cerkvene slovesnosti povsod povzdignejo v vernikih versko zavest, a pri nas v diaspori so take slovesnosti še posebno potrebne. Kdor je gledal naše vernike v Skoplju v teh dneh, ko smo sprejeli novega škofa in ko je bil slovesno ustoličen, je moral reči, da so nam tudi zunanje cerkvene slovesnosti potrebne. V ljudeh zraste ob takih prilikah verska zavest in še bolj se povežejo s Cerkvijo. A taka zavest in taka povezanost s Cerkvijo je prav v diaspori še mnogo bolj potrebna kot v povsem katoliških krajih.
Novoimenovani skopljanski škof, prevzvišeni g. dr. Smilja,n Čekada, je prišel v Skoplje 22. novembra, z enodnevno zamudo, ki ie nastala zaradi vremenskih neprilik, ki so prekinile železniški promet. Seveda je bilo v Skoplju zaradi tega precej nervoze, a katoličani so se vseeno zbrali v lepem številu na postaji, a še več pred cerkvijo. Na postaji so ga pozdravili predstavniki oblasti, cerkveni pozdrav pa je bil pred cerkvijo. Ob tej priliki se je zbralo v Skoplju rekordno število duhovnikov. Dva in trideset smo jih našteli; skoraj vsi domači in dvanajst tujih, ki so bili v Skoplju v aktivni in rezervni službi. Ko je po pozdravnem nagovoru kapitularnega vikarja gospoda V. Zakrajška novi škof na cerkvenem pragu kleče poljubil križ, so mnogim vernikom prišle solze v oči. V cerkvi so vsi duhovniki izrazili novemu škofu spoštovanje in poslušnost s poljubljanjem njegovega prstana. Tudi ta obred je napravil na vse prisotne vernike, ki so napolnili cerkev, mogočen vtis. Škof je potem prvič blagoslovil svoje nove vernike in s svojim prvim nagovorom, v katerem je pokazal vso lepoto svoje mehke duše in svoje ljubeče srce, pridobil za sebe srca vseh prisotnih.
Nestrpno je vsa škofija, posebno pa še skop-ljanska župnija, pričakovala 8. decembra, dan slovesnega ustoličenja novega škofa. 2e dan prej so bili katoliški dijaki v Skoplju prijetno iznenadeni, ko so se vsi zbrali v cerkvi k sv. obhajilu, pa so zagledali pred oltarjem novega škofa, ki jim je s svojim nagovorom vlil v duše novih moči za mladostne borbe.
Mala katedrala in župnijska cerkev v Skoplju na praznik Brezmadežne ni mogla sprejeti vseh, ki so prišli, da slišijo prvo škofovo pridigo in pri-
. sostvujejo slovesnemu ustoličenju in ponlifikalni sv. maši. V spremstvu duhovščine je novi škof v slovesnem sprevodu prišel v cerkev, kjer so ga pred verniki čakali najvišji predstavniki oblasti, in to: zastopnik g. ministra pravde, predsednik apelacijskega sodišča g. Dimitrijevič Dragutin, ]x>dban g. dr. Aleksander Cvetkovič, poveljnik III. armade armadni general g. Ilija Brašič, skopljanski župan arhitekt Josil Mihajlovič in dekan filozofske fakultete g. Banaševič. Ko je škof oblekel ornat, sta bili prebrani papeški buli — ena naslovljena na škofa samega, druga na duhovnike in vernike skopljanske škofije — in to v latinskem m srbskohrvatskem jeziku. Prisotni duhovniki, med katerimi je bil tudi zastopnik, vrhbosanske nad-škofije g. Kralik, so potem izjavili novemu školu poslušnost s poljubom prstana. Med pontifikalno sv. mašo je novi škof v svoji krasni pridigi poudaril poslanstvo katoliškega škofa in v lapidar-nem govoru naznačil idejne smernice svojega dela.
Na slovesnem kosilu, ki je bilo prirejeno v cerkveni dvorani, je bilo poleg že zgoraj omenjenih predstavnikov navzočih več uglednih katoličanov iz Skoplja in drugih župnij. Od Slovencev pa so bili poleg obeh slovenskih konzultorjev, msgr. Kordina in bivšega kapitularnega vikarja Zakrajška, prisotni še upravitelj semenišča Dorčič, vojaški duhovnik Jamn-ik Oskar, bitoljski župnik Alojzij Tlirk, gg. kaplana Bajuk Ciril in Andrej Prebil C. M, a od civilistov univerzitetni profesor dr. Gregor Čremošnik, upravnik bolnišnice dr. Viktor Sosič in finančni svetnik na finančnem ravnateljstvu dr. Anton Matelič.
Zvečer so verniki še enkrat napolnili cerkev, kjer je bil slovesen sprejem v Marijine družbe. Celodnevno slavnostno razpoloženje je pa zaključila akademija, ki so jo priredila katoliška društva v cerkveni dvorani, ki je bila za to prireditev mnogo premajhna. Dveurni program je izzvenel v eno misel, katero je tudi prevzvišeni škof na koncu poudaril: »Škof je naš duhovni oče, a mi smo njegovi otroci.
Skopljanska škofija, katero je pokojni škof dr. Ivan Gnidovec posvetil s svojim znojem, ima zopet svojega duhovnega nadpastirja. Tudi naši Slovenci na jugu se tega vesele in iskreno ter zaupno pozdravljajo svojega novega škofa, želeč mu mnogo božjega blagoslova, ki naj po. njem prehaja tudi nanje.
bte ftosoce
Koledar
Nedelja, 15. decembra: Tretja adventna nedelja. Kristina, dekla; Valerijan, škof.
Ponedeljek, 18. decembra: Evzebij, škof; Albina, devica, mučenic».
Torek, 17. decembra: Lazar, škof, Vivina, devica.
Novi grobovi
+ V Bovcu v Julijski krajini je v nedeljo, dne 8. novembra umrl zadet od kapi g. Oskar Mlekuš, znani gostilničar in posestnik. Naj v miru počiva!
Osebne novice
—	Za docenta na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra . I. v Ljubl jani je bil imenovan dr. inž France Vaga.ja.
—	Diplomiran je bil za inženirja arhitekta na tehniški fakulteti v Ljubljani gosp. Gregorač Nace iz Ljubljane. Čestitamo!
= Poročila sta se gdč. Julči Kunaver, privatna uradnica, in g. Kolman Kovačič, carinski uradnik, oba iz Ljubljane. Obilo sreče!
—	Nj. Vel. kralj Peter II. je'blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XX. mednarodnega pomladanskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 31. maja do 9. junija 1041.
—	Za uvedbo brznvlakov štev. 2 in 3 za božično sezono. Od 13. novembra dalje sla bila ukinjena brzovlaka št. 2 na progi Belgrad-Jesenice ler št. 3 na progi Jesenice-Ljubljana. Ker je sedaj generalna direkcija državnih železnic vzpostavila za božično sezono obratovanje brzega vlaka št. 2, ki odhaja iz Belgrada ob 9.02 ter je v Ljubljani po prejšnjem voznem redu ob 20.13. le deloma, namreč samo na odseku Belgrad-Zagreb, in Tujsko-prometna zveza v Ljubljani prosila železniško direkcijo, da vzpostavi promet vlaka B-2 do Jesenic, obenem pa v celoti uvede vlak B-3, !<i odhaja iz Jesenic ob 7.40 Irr je v Belgradu ob 20.lo. Obn vlaka sta za zimski turizem Slovenije izredno važna ter hi bila tudi za državne železnice za časa zimske sezone rentabilna. Upravičeno pričakujemo, da bo generalna direkcija državnih železnic upoštevala lo prošnjo ter pravočasno. vsaj od 21. t. m. dalje, ponovno vpeljala oba vlaka
—	Zamude vlakov ob odhodu s postaje v Ljubljani so v zar.njem času prenehale. Železnica odpravlja vlake ne glede na to, ali še čakajo j>otniki pri potniški blagajni. Železnica se opira na svoj poziv, ki ga je pred kratkim izdala na potujoče občinstvo Opozorila je med drugim tudi na to, da si morajo potniki nabaviti vse vozovnice že v predprodaji pri Put-niku,
V botu za SVOJIH 52 zoll uporabljajte zdravilno pasto PARADENTIN za masiranje zobne dlesni in čiščenie zob. Pasta Paradentin izredno razkuži usta. utrjuje majave zobe in preprečuje lahko krvavenje dlesni. Dobi se v drogeriji Gre-gorič, Ljubljana, po 16 din. — Glavno skladišče: Laboratorij »Vis-Vit«, Zagreb, Langov trg 3.
—	Tečajnikom MJRZ, ki so bili vabljeni, da pridejo v Ljubljano v ponedeljek, dne 16. t. m., sporočamo, naj v Ljubljano le pridejo zaradi pogreba našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Tečaj bomo pa nadaljevali v sredo, 18. t. m. Banovinski odbor MJRZ.
—	Ali že imaš koledar Kmečke zveze 1941?
—	Nagrade hišnim poslom-vlagateljem. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po 200, 100 in 50 din hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam itd.), ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 mesecev vložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli so vabljeni, da se do vključno 19. decembra tega leta prijavijo pri blagajni hranilnice (Knaflje-va ulica št. 0) med uradnimi urami od 8—12. V izkaz je predložiti hranilno in poselsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži, nc bo pripuščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v petek, dne 20. decembra 1940 popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti svoje posle.
—	Za področje okrajnega načelstva v Ljubljani je za nabavo petroleja pri trgovcih na drobno uvedena obvezna nabava izkaznic, katere prejmejo vsi interesenti pri občinah, v katerih stanujejo. Vsa podrobna pojasnila dajejo prav tako občine.
f — Železniški upokojenci, ki so predložili | slike za izvršitev novih legitimacij za režijsko ; vožnjo, sc ojviznrjajo nnj jih dvignejo od 23. : t. m. naprej na jsti postaji, kjer so predložili slike. Pri sprejemu novih legitimacij bo jk>-trebno stare legitimacije in vložke oddati. Upokojenci «e opozarjajo, oa so nove legitamicije veljavne šele s prvim januarjem 19+1,
— Elektrika na Pungertu S P. D. v Slovenjem gradcu je nabavilo nov dinaino in ga inštaliralo na strehi planinske koče na Pungertu. Tok je napeljan iz dinama v klet, kjer so akumulatorji z jakostjo "^2 wolt. Z napravo razsvetljuje 28 žarnic Akumulator stalno polni dinarno na veterni pogon. Ako bi veter ponehal, je možna razsvetljava ^ dni, ne da bi se akumulator znova polnil. S P. D. za M i s I i n j -sko dolino je doseglo s tem izredno velik na-
Credek in mu moramo samo čestitati, da je nn-nvilo tnko drago aparaturo
decembra 19+0 jemu namenu.
je
V soboto, dne 14. bila izročena naprava svo-
Ali st« že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Vigred, ženski list, izhaja mesečno. Januarska številka izide še pred prazniki. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Pražakova ulica 8.
—	Zimske počitnice v zvezi s smuškim tečajem. Higienski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani (Državna šolska poliklinika), priredi za božične praznike 11 dnevno zimsko letovanje za osnovno in srednješolsko mladino do 16. leta v svojem počitniškem domu na Rakitni. Vsa pojasnila daje pisarna oddelka za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva cesta, telefon 44—75. Prijave do 16. decembra 1040.
—	Zimske plašče v veliki izberi prijx>roča Ign. Zargi, Ljubljana, Sv. Petra c. 11.
—	Z božičnim darilom skuša razveseliti vsaj na skromen način vsaka vašo gospodinja svoje domače. Seveda bo dodala vrhu vsega tudi izvor nove »Družinske pratike« s po<iol>o sv. Družine, ker ve, dn « tem zelo ustreže gospodarju. babici in malčkom- Prodajalna Nič-man v Ljubljani Vam poleg drugega postreže tudi s pratiko, če bi jc ne mogli dobiti v domačem kraju.
—	V »Službenem listu« kralj, banske uprave dravske banovine od 14. t. m. je obljavljena »Uredba o mletju in kruhu«, dalje »Odločba o priznanju joni-atrije za specialno skupino medicine«, »Navodilo št. 17 o uporabi uredbe o enoodstotnem prispevku za narodni invalidski sklad«, »Odločba o maksimi-ranih cenah surovim kožam domačega izvora«, »Maksimiranje cen za riž italijanskega izvora«, »Odločba glede prisilnega odkupa pšenice v dravski banovini« in »Razglas glede prodaje bencina na drobno«.
KRUPP
KVALITETNI TOVORNI AVTO
GL.ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
LJUBLJANA
TAVČARJEVA 11
—	Priprave za zimsko sezono na Bledu so
v polnem razmahu, saj je treba pričakovati za Božič izdaten obisk zimskih gostov. Pritisnil je zmeren mraz, toda čez dan posije prav toplo sonce. Zjutraj vstaja iz jezera lahna meglica, ker se jezero ohlaja. Do božiča bo gotovo popolnoma zamrznjeno Okoliške planine že dolgo pokriva bela snežna odeja. Pogled na nje je edinstven. Tudi v dolini je že dovolj snega. Vsi gosti, drsalci in smučarji bodo prišli o božiču v polni meri na svoj račun. 1 udi blejski hoteli se na zimsko sezono temeljito pripravljajo. Notranjost Grand hotela Toplice se urejuje, saj je vendar treba za novo zimsko sezono preistiti vseh 128 sob. kolikor jih je v tem elitnem hotelu opremljenih s centralno kurjavo. Tudi v lepi hotelski hali s krasnim razgledom nn jezero je že vse prirejeno za sprejem božičnih gostov V kratkem lx> dospela skupina mladih godbenikov in bo tudi za družabno življenje v hotelu to zimo dobro poskrbljeno.
—	Božične razglednire je zopet založila Prosvetna zveza in sicer L. Leyer sSveta noč*. Slika nam predstavlja svetonečni dogodek Marijo z Detetom v jaslicah in prihod pastirčkov. Razglednica je posneta po sliki, ki se nahaja sedaj v narodni galeriji. — Druga razglednica nam predstavlja Šubičeve Tri kralje, katere je Zveza založila že pred leti, pa so bile takoj razprodane. Obe razglednici sta umetniško dovršeno delo. tako JX) vsebini slike, kakor tudi tehnično, saj so prišle iz Jugoslovanske tiskarne. Zahtevajte jih po vseh trafikah in trgovinah. Večje množine razpošilja tudi Prosvetna zveza v Ljubljani.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov.
— Tujski promet v Prekmurju je lani znatno upadel kar se tiče inozemskih gostov: domačih obiskovalcev, zlasti izletniških družb, je bilo pa razveseljivo število. Vse kaže, da je Prekmurie kljub oddaljenosti od središča Slovenije postalo priljubljena izletna točka vprav zato. ker je bilo do sedaj premalo znano. Velika zasluga za poglobljeno zanimanje za Prekmurje gre brez dvoma
Slovence v Zagrebu in na iugu države
opozarjamo, da je Jugoslovanska tiskarna izdelala čudovit posnetek vsem Slovencem
drage Marije z Urezi j
v velikosti 50X66 cm in v krasnih barvah. Sliko je založilo Vodstvo Marijinih rlružb v Ljubljani, z željo, da bi to sliko imeli vsi Slovenci v svojih domovih, kjerkoli se nahajajo. Tudi vnm bo drago, če boste imeli košček Brczij v svojih domovih, četudi ste daleč od Slovenije. Obrnite se na Škofijsko vodstvo Marijinih družb, rln vam sliko pošlje. Cena je 40 din, če jo naročite v zavitku najmanj 15 izvodov. Sicer bi bilo trebn posebej račiinnti priporočeno poštnino in ovoj. Pogovorite se s svojimi duhovniki. Naslov založbe: Pisarna vodstvn Marijinih družb, Ljubljana, Strcliškn 12.
2ena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
RADIO d.z o.z., LJUBLJANA, Mlkloilteva cesta T RADIO V AL, UUBLJANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMEC, CELJE, Mikloiiieva ulica it.2 L LUSlCKV. MARIBOR. Koroika ccsta Stev. 11
soboškemu tujskoprometnemu društvu, ki je organiziralo uspeli Prekmurski teden in z niim vzbudilo zanimanje za lepote in posebnosti starodavne Kocljeve dežele. Na vsak način pa lahko društvo gleda ponosno na uspehe svojega dela, ki niso samo lokalnega, ampak predvsem splošno narodnega pomena, ko deluje za zbližanje Prekmurja z ostalo Slovenijo. Letos je izdalo skupno s Putni-kom propagandno brošuro o Prekmurju in prevzelo tudi polovico od celokupnih stroškov, ki znašajo 35.COO din. K dohodkom, ki so znašali 18.000 din, je zdaj tudi občina primaknila še 300 din, trgovski gremij 1000, gostilničarska zadruga pa 500 din. Na seji, ki je bila ta teden, je bil sestavljen odbor, v katerem so še naprej ostali kot predsednik župan g Hartner, podpredsednik ravnatelj gimnazije g. inž. Zobec, tajnik g. Ludvik Marič, blagajnik pa poštni upravnik g. Slavko Vutkovič. Tujskopro-metno društvo si je za prihodnje leto postavilo v program razna olepševalna dela v Soboti in organizacijo izletov po Prekmurju.
—	Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe. steklenino, lustre. nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheuin inž. Rovšek. Ljubljana, Miklošičeva cesta 12. vis-a-vis hotela Union.
_— Prikrojevalne tečaje za krojače, krojačicc in čevljarje v Ljubljani priredi kr banska uprava v prostorih tehniške srednje šole. Tečaie bosta vodila obrtna učitelja Knafclj Alojz in Steinman Josip. Interesenti naj priglase svojo udeležbo osebno ali pismeno najkasneje do 7. januarja 1941 kr. banski upravi, VIII. oddelku, Erjavčeva ulica št. 12, kjer dobe tudi vse potrebne informacije.
—	Dajlc svoje dokumente, pisma, police, slike, zemljevide, načrle itd. na Viloflex aparatu preslikati. Poceni je, a izgleda prav kakor original. Drogerija Gregorič, kr. dv. dobavitelj, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Prav primerno darilo mladini za BoiiČ ali Novo leto so dr. Sušnikovi »Akademski poklici«, ki nudijo najboljših napotkov glede izbire poklica itd. Knjiga (cirka 4<K) strani) so dobi v knjigarnah ozii. pri Slov. kal akad. starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5, za 40 din (po pošti 4o din).
—	Uspešno konzerviranje jajc. Pri nas Slovencih se rado povdarja, kaj vse bi se dalo izboljšati in preuredUj in se pri tem navad,no kaže s prstom na tuje vzglede Sele v zadnjih letih smo pričeli tudi pri nas uporabljati razne pridobitve zamejstva. Taka pridobitev je tudi konzerviranje jajc v hli-dilnih napravah. 2elezničar|i so ustanovili posebno gospodarsko zadrugo (Žegoza) z namenom, da zanesejo med železničarje, ki žive raztreseno po deželi 6misel za smotrno kurjerejo, da zgine z dvorišč vsa mogoča navlaka kurjih pasem. Po'eg tega pa ima zadruga v programu tudi rejo gospodarskih pasem kuncev in koz ter pospeševanje domače delavnosti. Letos je zadruga konzervirala v manjšem obsegu jajca. Poskus je bil prvi 'n je dohro uspel. Kljub temu da so bila jaica vložena v neugodnih mesccih (julij, avgust), so vendar ohranila do danes 6vojo svežost Splošno jc znano, da shranjujejo gospodinie jaica ali v žitu, ali v pepelu, v apnuni vodi, vodolopnetr. steklu, garantolu in sličnih sredstvih. Tako konzerviranje pa vpliva na fizikalna svojstva jajc Nov je način konzerviranja v hladilnih napravah pri čemer utrpijo shranjena jajca le neznatne spremembe Pri nas se izvozna trgovina že nekai časa poslužuje tega načina in shranjuje jajca za krajšo dobo Za daljše razdobje pa mora biti lc odbrano blago. Če želimo doseči uspeh je treba vložiti neoplojena jajca. Ker se na ta način splača le pri veliki množini, jc treba zato velikih investicij. Pri lem pa se doseže dvojna k*>rist, Ker morajo rejci blago odbirati dosežeio zanj pri prodaji višie cene Nato se jajca, ki so bila nakupljnia v mcsecih ko so jajca na .trgu poceni shranijo in dajo na trg šele, ko v eimskih mesccih cenc na trgu poskočijo Velika množina iaic la!'(<o vpliva na ceno ter je tako tudi konsument deležen ugodnosti tega shranjevanja. V rimskem času jc na trgu sicer mnogo jajc ki pa niso lako sveža, ker so konze--virana na primitiven način. Novi način pa obet«, da bo znižal ppnn, p tudi izboljšal kvaliteto jajc
AjLJlil

Oh smrti vodite!;® Slovencev
Maribor, 14. decembra.
Kakor blisk iz jasnega je danes zadela Mariborčane novica o smrti dr. Korošca. Ko sc je na vse zgodaj pojavila črna zastava na mestnem magistratu, se je začela ta zla novica bliskovito širiti med meščani in v nekaj minutah je vedelo za njo celo mesto. V našem uredništvu je nepreslano pel telefon, ljudje so spraševali, zanimali 6e za podrobnosti, in že pri teh telefonskih razgovorih se je videlo, kako jih je vest pretresla. Še bolj pa jc prihajalo do očitka na ulici v lokalih, povsod kjer se shajajo ljudje. Sestajale so se gruče, iz vsake je vela pritajena govorica, vsi obrazi so bili zaskrbljeni, poznalo se je na vsakem koraku, da se ljudje zavedajo velikanske izgube, ki je zadela ne 6amo slovenski narod, temveč celo našo državo. Maribor se zaveda, kaj dolguje velikemu pokojniku. Dolguje mu hvaležnost za svojo osvoboditev, za svobodo celega severnega dela Slovenije, za katero se je veliki pokojnik boril žc pred vojno, ko se je s svojim delom postavil na čelo štajerskih Slovencev ter je napravil Maribor za njihovo politično in gosoodarsko središče. V dobi naše svobode pa so tudi pokojnikovi politični nasprotniki v Mariboru in na Štajerskem priznali dr. Korošca kot voditelja našega narodnega odpora, okrog katerega smo sc zgrinjali vsi obmejni Slovenci brez razlike političnega prepričanja.
Maribor je bil dr. Korošcu posebno pri srcu. Tu je preživel svoje najlepše in najbuinejše čase svoje mladosti in svojih moških let. Tu je dosegal svoje velike uspehe v organizaciji štajerskih Slovcncev in največje zadovoljstvo, ko ]e bila severna Slovenija osvobojena. V Maribor je prihajal takrat, kadar so ga politični in državni posli utrudili ter se je hotel odpočiti v krogu svojih najljubših prijateljev. Takrat se je ustavil v Dijaškem semenišču, kjer ga je vedno čakala njegova skromna sobica, v kateri je bival šc kot semeniški prefekt in pozneje kot poslanec in voditelj Slovencev. V semenišču so se zbirali
r
potem njegovi najožji prijatelji ter se jc med njimi razvedril, V mestu je rad delal izprehode, vselej radostno in spoštljivo pozdravljan od V6eh ljudi, ki so ga takoj prepoznali Rad je tudi obiskoval svoje mariborske prijatelje na njihovih domovih, posebno pa je rad zahajal v Cirilovo tiskarno, kjer se je začelo njegovo politično delo in ki mu je bila vedno pri srcu, da ie vsak napredek tega narodnega podjetja posebno veselo spremljal in pozdravljal.
Iz Maribora pa je delal tudi daljše izlete. Najljubša mu ie bila pot v rojstne Biserjane pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kamor je vsako leto nekajkrat pohitel na svoj dom. Iz Maribora je zahajal tudi k drugim 6vojim prijateljem v Slovenskih goricah, pod Pohorjem in drugod na Štajerskem. Kako je bil Maribor pokojniku pri srcu, dokazuje najbolj njegova želja takrat, ko so ga preganjali: Tedaj je hodil dr. Korošec po Gorenjskem ter je slutil, da ga nameravajo politični nasprotniki zapreti. Ko je čutil, da se ta ura približuje, je dejal svojim spremljevalcem: »Sedaj pa grem v Maribor, če me bodo že zaprli, pa hočem biti zafsrt pri Hohnjecu« (g. Hohnjec, brat rektorja mariborske visoke bogoslovne šole in bivšega narodnega poslanca dr. Josipa Hohnjeca, je bil tedaj ravnatelj jetnišciice mariborskega okrožnega sodišča).
Maribor žaluje za dr. Korošcem, kateremu se je oddolžil že za časa njegovega življenja s tem, da ga je izvolil za svojega častnega župana, takoj po prevratu pa je imenoval po njem eno najlepših svojih ulic, ob kateri leži Dijaško semenišče, v katerem je dr. Korošec stanoval. Mesto 6e je odelo v črne zastave, katere so razobesila na poziv mestnega au-pana vsa poslopia. Odpovedane pa so vse prireditve, gledališke in druge predstave, v lokalih ne igrajo godbe. Napovedane so žalne seje najraznovretnejših organizacij in društev. Žalovanje Maribora je splošno in globoko. Mesto bo ohranilo svojega največjega častnega občana v spominu trajne hvaležnosti in ljubezni.
Meščani!
Iz Belgrada je dospela strašna vest, da je umrl nagle smrti gospod dr. Anton Korošec. Jugoslavija je z njim izgubila svojega velikega državnika, slovenski narod pa svojega voditelja. V globoki žalosti se klanjamo njegovemu delu za kralja, državo in
V znak žalosti bo mestna obična. razobesila na svojih poslopjih žakne zastave. Vabim vljudno vse meščane, da store isto na svojih hišah. Zastave naj vise do končanega pogreba.
Slava dr. Antonu Korošcu!
Zupan; dr. Juvan.
žalna seja
Organizacija Jugoslovanske radikalne zajednice za me sto Maribor in okoliške organizacije sklicujejo za danes, nedeljo dne 15. decembra 1940 ob 10 uri dopoldne v dvorano na Aleksandrovi cesti št. 6. žalno sejo za prerano umrlim našim voditeljem dr. Korošcem. Prijazno vabimo vse člane odborov, kakor tudi vse pristaše in prijatelje velikega pokojnika, da se sigurno udeležijo te žalne seje. Na seji se to dalo častilccm, dr Kort^ca podrobna navodila glede pogreba. Prosimo, da prijatelji dr Korošca o tem obvestijo V6e in širijo od moža do moža._
Kukovee - Mišura, Vidovi - Stupan, Gerželj - Ma-rotti, Knohtl-Babič.
m V ljudski univrzi bo predaval jutri v ponedeljek g. Karel Šumenjak o sugestiji in hipnozi .
m Krznarstvo P. Semko. Aleksandrova c. 13, vam nudi ceneno kožuhovino iu krznarsko iz-
delke.	„„ .,
Redka divjačina. V Bresternici pri Mariboru je opazil neki posestnik na hribih nad cesto dva lepa gamsa. Ta divjačina je tukaj jako redka ter je bil zadnji gams ustreljen pred nekaj leti v lastnem lovišču veleposestnika g. Perka v bližini Brestemice. Podrl ga je Perkov lovski čuvaj g. Leskošek. Takrat je uspeh g. Leskoška tako ohra-bril kozjaške lovce, da so napravili velik pogon na gamse, pa je pri tem pogomi neki lovec namesto divjega ustrelil — domačega kozla.
ceneno in solidno iz-
ZAHVALA.
Podpisana se najprisrčneje zahvaljujem g. pri-inariju porodniškega oddelka dr. Benčanu in dr. Sikalickemu, katera sta mi s posrečeno težko operacijo rešila življenje ter pripomogla, da sem že v 10 dneh okrevala. Z izredno pozornostjo sta meni in tudi vsem drugim, brez ozira na stan, lajšala trpljenje ter šla ljubeznivo na roko. Iskrena zahvala tudi čč. sestram za skrbno nego in nežno skrb. Oba gospoda zdravnika vsem toplo priporočani.
Dora Vračko, Maribor
m Slovesna zadušnica za rajnim ministrom in predsnikom senata in častnim kanonikom lavan-tinskega stolnega kapitlja, dr. Antonom Korošcem, l,o v toiek, 17. t. m. ob 10 v stolni in mestni župnijski cerkvi. Na to sveto mašo so povabljeni državni in avtonomni uradi mesta Maribora. Vabijo pa se tudi društva in mariborsko občinstvo.
m Žalna seja mestnega sveta. Mestni župan dr. Alojzij Juvan je za ponedeljek zvečer ob 6 sklical žalno sejo mestnega sveta, ki se bo vršila v mestni posvetovalnici.
m Odkritje mariborskega spomenika — 6. septembra 1941. Odbor za postavitev spomenika pokojnemu kralju Aelksandru 1. je sporočil mestni občini, da se bodo priprave za spomenik zavlekle ter se odkritje ne bo moglo izvršiti prihodnje leto za Vidov dan Odbor je določil kot dan odkritja mariborskega spomenika 6. september. Do takrat mora biti urejen tudi Trg Svobode po že sprejetih načrtih Regulacijo trga izvrši mestna občina. Ta dela so bila prvotno preraču nana na 708.000 din. sedaj pa bodo seveda pri merno dražja. To se najbolj nazorno vidi iz tega da bi bilo pri zgoraj omenjeni vsoti odpadlo za dela, ki naj bi jih izvršilo mestno električno podjetje 108.000 din. Sedaj pa se je samo električni material za ta dela podražil tako, da znaša današnja njegova cena 317.000 din. Ker se bo pa materijal dražil še naprej, je mestna občina sklenila, da se naroči in plača že sedaj ter je mestni svet izplačilo omenjnega zneska odobril.
m Smrt blage žene. Včeraj smo v »Slovencu« na kratko javili, da je umrla gospa Karolina Kralj. Pokojnica, ki je doživela lej>o starost 73 let, je bila zavedna narodna žena ter je vzorno vzgojila štiri sinove, ki zavzemajo sedaj ugledne položaje. Dr. Vladimir ie profesor v Mariboru, urednik »Obzorij«, ter je bil nekaj let dramski kritik našega lista, dr Joško je zdravnik v Pragi, Franjo je ravnatelj Blasnikove tiskarne, Ivan pa je kapetan v Zaječaru. Blagi pokojnici bodi ohranjen trajen sj>omin.
m Umrla sla v Taborski ulici 6 vdova jto čevljarskem mojstru Marija Krojs, stara 79 let ter v bolnišnici državni cestar Janez Lederer, star 54 let. — Naj počivata v miru!
m Božični turnir mariborskih šahistov. V petek zvečer se je vršilo III. kolo božičnega šahovskega turnirja'. Knehtl je v tem kolu premagal Certaliča, Lobkov Marvina, Kuster Mišuro, Vidovič Marottija, Gerželj Babica, dočim je bila partija Stupan Kukovee prekinjena v nejasni poziciji. Po 3 kolu je stanje sledečo: Gerželj 2 in pol, Stupan 2 (1) Mišura in Vidovič 2, Knehtl. Kuster in Lobkov 1 in pol, Kukovee 1 (2). Babič 1 (1), Ccr-talič in Marotti pol, Marvin pa je še brez točko Danes v nedeljo se igrajo dopoldne mod 9— prekinjene partije, jutri v ponedeljek pa se v . . kolu srečajo pari: Certalič-Marvin, Kuster-Lobkov.
Moško perilo po men
delujem ter imam tudi veliko zalogo
Ivan Babi i. Gosposka ulica 24
1 '')
m Nove maksimalne cene za gostilne. Združenje gostinskih podjetij v Mariboru je zaprosilo občino za dovoljenje za zvišanje cenovnika za jedila in pijače ter za jiovišanje prispevka za kurjavo za tujske sobe v pogostinskih podjetjih. Ta ccnovnik je samo okvirnega pomena ter je setlaj, kakor smo izvedeli, izenačen z ljubljanskim. Mariborski mest. svet je pooblastil g. župana, podžupana, obč. svetn ka Grčarja ter mestnega obrtnega referenta dr. Sen kovica, da vprašanje [povišanega cenovnika prouče
m Dr. Lovrec Rudolf, Strossmajerjeva 8 zopet redno ordinira.
Koliko prispeva občina za policijo? Po zakonu mora mestna občina mariborska skrbeti za potrebščine policije. V tekočem proračunskem letu je v te namene določenih 573.800 din. Pri pogajanjih, ki so se vršila te dni med zastopniki policije in mestne finačne uprave, se je ugotovilo, da bodo potrebščine mestne policije tudi v prihodnjem proračunskem letu iste, kakor so v tekočem.
Gledališče
Nedelja, 15 decembra, ob 15: »Na cesaričin ukaz«. — Ob 20: »Na dnu«. Znižane cene. V korist igralskega pokojninskega fonda.
Kranj
Slovensko planinsko društvo, podružnica v Kranju vabi na sestanek vse fotoamaterje svojega okoliša dne 17. decembra t. 1. ob 20 v gimnazijo v Kranju v svrho ustanovitve fotoamaterskega odseka.
Dr. Anton Korošec na evhari stičnem kongresu v Ljubljani.
CELJE
Žalost v Celiu in Savinjski dolini
Strašna novica o nenadni smrti našega narodnega voditelja, dr. Antona Korošca, ki je prispela že ob 8 zjutraj v Celje, se je bliskovito razširila po vsem mestu in presunila vso celjsko javnost. Mnogi niti verjeti niso mogli, da je božja j>oslanka tako nenadoma vzela našemu narodu voditelja in državnika, ko bi nam bil najbolj potreben. Naprenehoma so nas spraševali, ali je resnična pretresljiva vest o nenadomestljivi izgubi velikega državnika in soustanovitelja Jugoslavije, dr. Antona Korošca.
Vest o smrti našega narodnega voditelja se je v kratkem času razširila po vsej Savinjski dolini in venomer so prihajali klici, da jim natančneje sporočamo o njegovi smrti.
Državni in samoupravni uradi lor celjski hišni posestniki so razobesili na svojih hišah žalne zastave v znak velike žalosti, ki je zajela vso javnost neglede na politično prepričanje.
Celje je novica o smrti še posebno močno zadela, saj je bilo naše mesto tako pri srcu našemu voditelju. Še pred kratkim je sprejel v Belgradu deputacijo celjske mestne občino z županom dr. Voršičetn na čelu in se z vso pozornostjo zanimal za pereča vprašanja ftašega mesta, katerega častni član je bil.
Slovensko Celje bo težko j>ogrešalo njegove obiske, ohranilo j>a bo našega narodnega voditelja v trajnem, častnem in hvaležnem spominu.
Celjanom!
Celjani!
Po volji Vsemogočnega se je oddahnil za vedno od neumornega dela za kralja, državo in slovenski narod veliki jugoslovanski državnik in voditelj slovenskega naroda, g. dr. Anton Koro^ šec. V globoki žalosti se klanjamo spominu velikega pokojnika — celjskega častnega meščana. V znak žalosti je mestna občina razobesila na svojem poslopju žalno zastavo. Vljudno vabim vse meščane, da store to isto na svojih hišah. Slava dr. Antonu Korošcu!
Celjski župan dr. Al. Voršič.
Središče ob Dravi
Občni zbor »Narodne prosvete«. Drevi ob bo v Društvenem domu občni zbor Narodne prosvete. Slišali bomo poročila o delovanju društva v preteklem poslovnem letu in predloge za načrtno delo v bodočnosti. Ker vlada za občni zbor precejšnie zanimanje in ker je tudi za vsakega člana udeležba potrebna in koristna, zato zanesljivo na svidenje I
Radio-aparati
Radione - Telefunken - Blanpunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rhein-methall in 01ypid (tudi na obroke)
RADIO -TOPLAK- CELJE
Prešernova 5/1
c Žalna seja ZFO celjske podzveze. Ob 4. po-jx>ldne je bila v prosvetnem tajništvu v Cankarjevi ulici žalna seja ZFO Celjske jKKlzveze. Udeležili so se je vsi podzvezini oodborniki. Predsednik dr. Bitenc je v lepili besedah podal življenje velikega (pokojnika, ki je bil velik j>odp»r-nik ZFO, zlasti pa Celjski podzvezi. Ob priliki okrožnih svetov bodo jutri, v nedeljo, vse celjske podzveze imele za pokojnim voditeljem slovenskega naroda žalne seje.
Otroški voziček
kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite — prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršif. Celje. Narodni dom
c Žalno sejo za pokojnim voditeljem slovenskega naroda, g. dr. Antonom Korošcem, bo Celjska mestna občina sklicala v |>onedeliek ob 5 po-jjoldne v posvetovalnici mestnega poglavarstva.
c V Leonišfu v Ljubljani je umrl 61 letni hmeljski trgovec Kaufmann Ludvik, doma iz Mannheima. Prepeljali so ga v Celje, kjer bo pogreb danes ob pol 3 na mestnem pokopališču.
c V celjski bolnišnici je umrla 47 letna dni-narica Osterc Jožefa iz Turnove pri Rogaški Slatini, in 34 letna dninarica Rat Marija iz Št. Pavla pri Preboldu.
c Lucija Šmidova — 85 letnira. V Novi vasi pri Celju je obhajala pred dnevi v krogu svojih domačih in znancev 85 letnico rojstva znana krščanska žena Lucija Šmidova. Jubilantinji iskreno čestitamo!
Pravkar irflo!
Veličastna zgodovinska epopeja Celjanov in njih usode. Wambrechtsamer Ana: Danes grofje celjski in nikdar več.
Obsega 496 strani. Cena umetniško opremljeni in v platno vezani knjigi din 120'—. Iilde 20. decembra!
Romano Guardini: Sveta znamenja. Vsako poglavje — ki jih je 26 — je opremljeno z umetniško liturgično sliko Mihe
Maleša. 120 strani. Elegantno vezano v platno din 50'—. Po svoji globoki vsebini, krasni umetniški in tiskarski opremi, je ta knjiga prelepo darilo za božič.
c Dekleta! Prve letošnje duhovne vaje KA v Celju bodo od 17,—21. dec., II. od 8,—12. jan. in III. od 15.—19. jan. 1941. Prijave na: Škof. matico KA deklet, Maribor, Betnava.
c Mestno poglavarstvo je prejelo od kr. banske uprave sledeči razpis Tvornica za dušik v Rušah jo znižala ceno apneneinu dušiku od 184 na 140.80 din za 100 kg. franko vsaka železniška jjoslaja, brez davka na poslovni promet, pakova-nje v papirnatih vrečah. Plačljivo v 30. dneh direktno tovarni brez vsakega odbitka. To znižanje pa velja samo za vagonske pošiljke in le za naročila, izvršena do 31. dec. t. 1. Gnojilo je treba naročiti preko ministrstva za kmetijstvo — Diporis. Dobro pa je, da se naročilo obenem sjioroči tudi direktno tvornici v Rušah. Sporočite to takoj vsem občinam, kmetijskim zbornicam in korporacijam ter jim priporočite, naj nemudoma naroče za spomladansko gnojenje potrebne množine apnenega dušika; tembolj, ker velja to znižanje samo do konca leta in bodo spomladi umetna gnojila dražja. Apneni dušik je treba hraniti na poj>olnoma suhem in zračnem prostoru. Vreče ne smejo ležati na goli zemlji ali na cementu, ampak na deskah, da se gnojilo ne strdi.
■ ■BBBBBBBBfrBBBBBatSBBilllBBBSBBBHBBB
Darujte za Jesrličev akademski dom!
Pošiljajte na Hranilnico dravske banovine — čekovni račun 10.680. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBISBGBPBBBB
Trbovlje
Cirilova knjigama, Trbovlje. Vabimo vas v našo trgovino. Loke 253.
Danes popoldne ob 4 bo v Društvenem domu žalno zborovanje za pok. voditeljem dr. Antonom Korošcem.
Za uravnavo h^ournikev in regulacijo potokov v trboveljski kotlini
Trbovlje, 14. decembra. Dne 5. novembra t 1. je bil komisijski ogled hudourniškega odseka banske uprave, da si na licu mesta ogledajo pritoke Trboveljščice, kateri so letos v poletju, julija in avgusta, zaradi silnih poplav povzročili veliko škodo tukajšnjemu prebivalstvu.
Ogled se je pričel ob pritoku od Gasilskega doma nad trgom in dalje visoko do izvira potoka Svinjšce in drugega pritoka izpod Knezdola. Dalje pritokov iz Rovt ter potoka Planinšca izpod Sv. Planine, potoka Bobenšca od Sv. Marka ter hudournika v Globušaku in pri Ternovicu. Komisija je ugotovila, da vsi pritoki Trboveljščice, ki pridrve v močnem deževju po stisnjenih strminah navzdol, nosijo s seboj velike množine kamenja, zemlje in peska in zasipajo glavno strugo Trboveljščice, posestnikom pa trgajo pota, povzročajo plazove in ogražajo parcele.
Hudourniški odsek bo že prihodnje leto pričel na teh pritokih z najpotrebnejšimi deli in sicer zgraditev močnih pregrad in pragov, s katerimi se bo ustavilo nadaljnje donažanje materiala. Druga potrebna dela, ki so na vseh pritokih nujno potrebna ureditve, se bodo po etapah izvršila pod strokovnim vodstvom tega odseka. Stroški za prve in najnujnejše zagradc bodo znašali okoli 300.000 dinarjev.
Dne 6. novembra se je vršil ogled komisije hidrotehničnega oddelka na glavni strugi Trboveljščice od jeza posestnika Ličarja iz trga Trbovelj vzdolž vse struge do izliva pri železniški postaji v Savo Letošnje poplave so povzročile ob strugi silno razdejanje, posebno na progi iz trga do Vod. Zaradi naplavljanja materiala se je struga dvignila ter si je voda sama utirala novo pot. Da se bo pospešil pravilen in hitrejši odtok vode, je komisija na gotovih krajih, kjer struga ne odgovarja temu namenu, začrtala potrebne spremembe, in sicer: da se zniža dno struge od bivše Toplakove hiše mimo občinskega doma, se bo moral zgraditi nov nižji jez z visoko zatvornico. Od mostu proti koloniji Dom in vrt se bo dal strugi lep in zmernejši ovinek Dalje se bo izravnavala struga med posestnikoma Barovič in Božjak. Od Njive do posestnika Mrvarja se bo z novo regulacijo dala strugi ravno smer ter bodo z to korekturo odpadli trije ostri ovinki. Omilili se bodo ovinki pri rud. konsumu pred novim otroškim zavetiščem in pri Milerju. Struga od Apenpeči navzdol se bo zravnala ter bosta odpadla dva nerodna ovinka. Pri železničarski hiši se bo obnovil zaščitni prag, da ne bo voda ogražala škarpe in hiše. Komisija je vso strugo Trboveljščice do izliva pregledala ter imela v vidiku predvsem to, da se z regulacijskimi deli. ki so predvidena v bodoče, odpravijo vsi nedostatki, ki ovirajo naraven in pravilen odtok vode, obenem bo pa lepo regulirana struga v lepotnem in zdravstvenem oziru velika pridobitev našega kraja Stroški za regulacijo Trboveljščice same so predvideni na preko tri milijone Tega velikega komisijskega ogleda, ki bo posebnega pomena za nadaljnji razvoj in ureditev Trbovelj so se poleg zastopnikov banske uprave udeleževali tudi zastopniki tukajšnjega rudnika in centrale TPD, občine in režijskega odbora. Sodelovali so tudi od vode prizadeti posestniki Pri ureditvi hudournikov bo nosila tretjino stroškov občina, glavno breme pa in regulacijo Trboveljščice bo padlo na banovino, ki bo s tem opravila veliko delo za povzdigo trboveij.

Kmetijska zbornica o cenah mleka
Z oziroin na članek inž. >Suhadolca« Ali je nova cena mleka upravičena* (»Slovenec« od dne 24. nov. 1940) in na odgovore, ki so sledili v >Slovencu« in »Sloven.u narodu«, izdaja Kmetijska zbornica sledeče službeno pojasnilo:
Članek inž. Suhadolca temelji skozi in skozi na popolnoma stvarnih podatkih in ni le teoretično pravilen, ampak je tudi v resnici stvaren. Če pa živinorejci tu ali tam ne krmijo prav tako, kot se v članku navaja, potem je nujna posledica, da je pri njih produkcija mleka manjša in proizvodni stroški za mleko še vejči .
Vsi odgovori na ta članek so hoteli izvajanje spodbijati s tem, da so opisovali težek položaj nižjih nameščencev. Jasno pa je, da ta težek položaj nižjih, ki ga ne osporavamo, prav nič ne vpliva na proizvodne stroške mleka, niti ne moro biti edino merilo pri določanju cene. Kmetijska zbornica popolnoma razume, da so danes za nameščenca težki časi. toda zavedati se moramo vsi, da so prav tako težki za malega in srednjega kmeta, ki tvorita jedro kmečkega stanu. Stanje teh komaj moremo primerjati s stanjem nekvalificiranih delavcev.
Da se je pa tudi današnji težek položaj nižjih . rameščencev dovolj močno upošteval, se vidi iz | tega, da se je cena določila na 3 din, ker sicer "
bi se z ozirom na proizvodne strcške prav gotovo določila na 3 din, ker sicer bi se z ozirom na proizvodne stroške prav gotovo določila višja cena. Drugod, kjer so isti ali ugodnejši pogoji za mlečno produkcijo (Zagreb), je oblast, ki ni predstavnica kmeta in ki dela v interesu vseh slojev, določila mleku ceno na 3.50.
Če upoštevamo splošen dvig vseh cen. potem prav gotovo ni pretirano 20 odst. povišanje. Da bo prebivalstvo vsaj za silo preskrbljeno z mlekom in mlečnimi izdelki, je v obstoječih razmerah možno doseči le z odgovarjajočo ceno. Samo na ta način bo mogoče produkcijo mleka obdržati na današnji višini, ker mleko se ne more umetno fabricirati. Če pa enkrat produkciji mleka pade iz katerga koli razloga, minejo leta, preden se krave zopet vzredijo in s tem produkcija mleka dvigne in to zopet samo tedaj, če je cena mleku primerna. Upoštevati moramo tudi, da je izostal ves uvoz masla in mleka iz Hrvatske. Nazadovanje v mlečni produkciji gre preko prerekanja svojo pot naprej. Že po tem vidimo, kaj usmerja naše kmetijstvo in kaj je vzrok, da se to ali ono v večji meri prideluje ali pridelovanje omejuje, in tako bo ostalo, dokler ne dobimo načrtneda gospodarstva. Prizadevanje Kmetijske zborrnice, da mlečna produkcija prekomerno ne pade, je prav gotovo v interesu vseh slojev.
Socialna delavnost Javne borze v Ljubljani
Javna borza dela v Ljubljani se je odločila, da bo letos poleg rednega podpiranja brezposelnih delavcev in nameščencev, ki je itak določeno z zakonitimi določili, še posebej priskočila na po-mo najbednejšim To delo se bo odražalo v treh smereh:
1.	Glavna uprava posredovanja dela v Ljubljani je dala Javni borzi dela v Liubljani iz svojega proračuna 400.000 din. Ta znesek bo Borza dela potrošila na celem svojem področju tako, da bo v delavskih središčih kreditirala izvajanje manjših javnih del in pa, da bodo najpotrebnejši dobivali lirano v javnih kuhinjah;
2.	Dalje se je Borza dela priključila akciji za podpiranje revnih obrtnih vajencev in trgovskih učencev v Ljubljani s tem, da bo s svojimi sredstvi pomagala preskrbeti vajencem dobro obutev in toplo obleko;
3.	Končno se je borza dela odločila, da bo prav tako kot druge delavce podpirala čez zimo tudi sezonsko delavstvo, ki se sme sicer podpirati le v času sezije; t. j. med 15. marcem in 15. decembrom. Borza dela bo s tem potrošila najmanj 1,000.000 več na podporah.
Posebna socialna delavnost Borze dela v letošnji zim' bo znašala toiej denarno preko 1 milijon 500.000 din. kar je lepa vsota. Delavnost ne bo omejena samo nu glavna mesta, marveč tudi na podeželska delavska središča.
Zanimivo predavanje v Ljubljani
Ljubljana, 13. decembra.
Danes zvečer je bilo v Trgovskem domu v Ljubljani zanimivo predavanje, ki ga je imel vodja oddelka nemške aelovne fronte g. Trefz v Ljubljani. Nemškemu generalnemu konzulu v Ljubljani g. dr Broschu je bila dana prilika, da pozdravi na predavanju zastopnika bana dr. Bogataja, ljubljanskega župana g. dr. Jura Adlešiča, italijanskega generalnega konzula g. Guerini-Ma-raldija in številne zastopnike oblastev, gospodarskih krogov, novinarstva in ljubljanske Nemce.
V živahnem in klenem govoru nam je g. Trefz predočil razmere v Nemčiji ob prevzemu oblasti po narodnem socijalizmu na delovnem polju. Treba je bilo napraviti nov red v gospodarstvu. Gospodarskopolitični in socialnopolitični
program narodnega socializma je zahteval nove metode dela tudi v gosiiodarstvu in zato je tudi podjetnik postal samo vodja obrata, ki je izvrševal na eni strani vodilno funkcijo pred delavstvom, na drugi strani pa mu je bila ta funkcija poverjena od političnega vodstva države, kar je imelo tudi svoje posledice za stališče podjetnika do delavstva. Ustanovljena je bila kmalu nemška delovna fronta, katere glavni cilj je bil v prvi vrsti ustvariti sožitje v obratu med delavci in podjetniki. Druga naloga nemške delovne fronte je bila izboljšati delovne pogoje nemškega delavstva, v kar je zlasti dobro služilo tekmovanje obratov, kdo bo več storil na socialnopolitičnem polju. Končna naloga pa je bila tudi omogočiti delavstvu čim boljšo izrabo prostega časa, kar je bilo v najožji zvezi z namenom pritegniti nemškega delavca v kulturno snovanje nemškega naroda, omogočiti mu pristop in razumevanje za kulturno delo. Zlasti v slednjem so bili veliki napori nemške delovne fronto deležni znatnega uspeha, ki je znan tudi našim čitateljein.
Predavatelj je končno še dejal, da mora vsak narod sam rešiti svoje socialne probleme in da golo posnemanje ne vodi do uspeha. Če pa se lahko drugi narodi kaj nauče od nemškega vzora, potem je to koristno.
Predavanje je bilo nagrajeno z dolgotrajnim aplavzom in je tudi naši javnosti pokazalo, kakšne so vodilne smernice sedanjega nemškega političnega vodstva na socialnopoliličnem polju.
Prisilni odkup pšenične in pšcnične moke v naši banovini. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je poveril preskrbovanje prebivalstva v vseh okrajih naše banovine ter na območju mestnih načelstev v Ljubljani, Mariboru, Celju in Plu-ju Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu. Zavod lahko prisilno kupuje pšenico in pšenično moko po zakonitih določilih.
Borze
Dne 14. decembra.
Denar
Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 20.198 milij. din v primeri s 14.745, 13.963, 18.618 in 28.416 milij. din v prejšnjih tednih.
Zimsko veselje v domačih krajih!
POHORJE (910-1543m)
Idealen smuški Rvet, prijetno zimsko bi-vanje; številni planinski hoteli in domovi, dobra oskrba, polni duevni penzion din 45—70'—. Nova pohorska avtocesta.
PLANINSKI DOM pri Sv. Treh kraljih na Pohorju, 1200 m. Idealna smučarska posto-janKn, razsežna smuška terišča. Prvovrstna oskrba. Izhodišče: Slov. Biatrica-mesto.
KOČA NA PESKU 13S2 m. Centralna lega na Pohorju, krasni smuški tereni; solidna oskrba. Dostopne pn>taie; Slov Konjice, Zreče, Oplotnicn, Sv.Lovrenc n/P .Mislilijn.
SV. LOVRENC NA POHORJU
vabi turiste in smučarje na svoje divne snežne poljane
HOTEL ..JELEN" (Geratič) v Sv. Lovrencu na Pohorju nudi svojim gostom tudi pozimi vse, knr si požele.
OBIŠČITE lepe zimske turistične predele v severni Sloveniji! Pohorje. Savinjske Alpe, Losarska dolina. Mozirska planina. Smre-kovec, Rimski vrelec itd SmnčHrski lečnji; dobra oskrba, polni duevni penzion din 50'— do 70'—.
DOBRNA.
je odprta ta d i po prospekte
v omejenem obsegu zimi — Zahtevajte
Zimska sezona v Rogaikl Slatini:
Vse možnosti zdravljenja v najmodernejšem hotelu
JUGOSLOVANSKI KRALJ"
Indikacije: bolezni že.odca ln jeter; bo-le/.tii v izmeni snovi (diabetes); bolezni krvnega olitnun, bolezni Itilvlo 111 raehur.it.; bolezni perifernih živcev Itd.: — Znnna strogo ritetlčna kuhinji. — Informacije naje hrezniačno zdravilišče v Hogalkl Slatini.
RATEeE-PLANICA 870-110S m
Zimsko-soortni center, obsežna smučišča, smuško šole, skakalnice.
SV. KRIŽ PLANINA lOOO m
žel. postaja Jesi niče. - Odlična smučišča. Informacije: Tujskoproinctno društvo.
JEZERSKO 900-1200m
Priznan zimsko-sportni kraj. Dober sneg. Avtobus iz Krania.
BOHINJ. Obsežna novo urejena smučišči, ilo 1500 m. Prvovrstni hoteli. — Informacije; Tujakoorometno društvo.
BOM SPD NA KOMNI 1320 m - nad Bo.
hlnjem. — 80 postelj, penzija ed Din Ki'— dalje, smuška sola. — Prospekti.
SKALAŠKI DOM NA VOOLU 1540 m
Idealna smučišča, ugoden dostop iz Bohinja. Prijetno bivanje. Penzion Din 50'—.
B 1 e d
GRAND HOTEL TOPLICE
Aranžinan
7 dui din 875'—, vse vračunano,
PARK HOTEL BLED
Ugodni aranžmani za božič in zimsko sezono.
DOLENJSKE TOPLICE
Radlo-termalno kopališče 38° C. Železniška postaja Straža-Toollce pri Novem mestu. Nizke zimske cene. Ves f omfort. Centralna kurjava v sobah hodniki Ii in oblačiliiic:- h. Izvrstni u <pehl v zdravljenju revmntbma vseh vrst tufll pozimi. Pojasnila iu prospente daje uprava.
KURESCEK S33 m — planinski dom
Najlepša smuška postojanka blizu Ljubljane. Avtobus do in dnož a Enodnevni izleti. — Večdnevno bivanje.
POLŽEVO 820 m
Udoben planinski dom sredi krasnih smučišč. — Telefon Višnjn gora I
Informacije »n oros' vitli: TuUkopromelna zveza. ,.PUTN1K"-LJUBLJANA
,,PIITNIK"-MARIBOR in vse ostale poslovalnice Putnika.
t ■
/ H V. „
ji.,.«	..V';' •■■.«..'/;' >•)?•
J* ■ ^ •
i I «* lili
Darilo
za celo življenje 1
Kol že marsikomu je bil mali pisalni slroj CONTINENTAL skozi desetletja zvesl, nikdar odpovedujoč pomočnik in je njegov napredek spremljal in zasledoval. Sedaj imamo nov. posebno lahek in ploščat stroj
CONTINENTAL 200,
odličen mali stroj z vsem pripadajočim, zgrajen z največjo preciznostjo - izdelek VVanderer - Werke
S I® O M T
p$k®jiii voditelj slovenskega naroda, sllovesiskim športnikom in telovadcem
Globoka žalost, ki je zajela vso Slovenijo, vse velike in male stanove, preproste in učene, go-sjiodarstvehike in kulturno delavce, zadružnike in društvenike, mesta in vasi — jc boleče odjeknila tudi med športniki in telovadci.
Pokojni veliki voditelj Slovencev se je kakor malokdo med nami zavedal, da mcwa narod, ki hoče bili na duhu in na telesu zdrav, skrbeti za to. da njegova mladina dozoreva in raste harmonično. »Zdrav duh v zdravem telesu« — tudi tn geslo sc je zdelo dr. Korošcu važen kažipot pri vzgoji krepkega, odločnega iu samozavestnega slovenskega naraščaja.
S kakšnim veseljem je vselej pohitel med športno mladino, s kakšnim navdušenjem je gledal plemenite tekme slovenskih fantov in deklet! Vselej jc bil pripravljen podpreti in omogočiti
Zimskošportne zanimivosti
Italijanska zimskošportna zveza je bila obveščena. da je italijanski kralj in etiopski cesar ustanovil dragoceno častno nagrado za smuško svetovno prvenstvo v Cortini d Ampezzo. Nadaljna dragocena častna darila pa so jioklonila različna italijanska ministrstva in zasebniki.
Norveška ekipa bo gotovo startala v C ortini d'Ampezzo. Norveška smuška zveza je sklenila, da bo poslala službena moštva k svetov-noprvenstvenim tekmam v Cortini d'Ampezzo in k mednarodnemu zimskošportnemu tednu v Garmischu.
Sloviti smuški dolgoprogas Lars Bcrgen-dalil se je kakor poroča »Der Wint(?V«, umaknil iz aktivnega smuškega tekmovalnega življenja- Slavni Norvežan, svetovni prvak in posestnik zlate medalje za najboljšega norveškega športnika, večkratni zmagovalec na 18 km in 50 km, je bil eden največjih norveških mojstrov na tem področju.
Nove startne metode v Nemčiji. Nemška smuška <-e/ona je bila pričeta s »finskim« dolgim tekom v Zinnwaldu. 1'ritem so uvedli novo startno formulo, in sicer na ta način, da so spuščali tekače na progo v presledkih po jO sekund. Proga je bila dolga 10 km in je zmagal Becker s časom 53 minut.	,..,.,
Nemška smuška prvenstva v nordijskih disciplinah bodo v dneh og 23 do 26 januarja v Spindelmiihle (Sudeti). Sestajale bodo i z 17 km teka (specialni in kombinacija, skokov (specialni in kombinacija) ter iz štalete 4X10 km.
Finski smuški trening: 1000 km 0eš! V Lali-ti ju, znamenitem finskem zimskošportnem središču, vlada že prava zima Debel sneg je zapadel ni konec tedna lahko vidite na smučiščih pri delu najboljše finske smučarje. 1 udi skakači so že pričel i 3 treningom in pri tem se je dozdaj najbolj izkazal nar.arjeni Lauri Valonen- Martti Lauronen, i/borni smučar iz kotke, dozdaj nn smučeh še ni utegnil prav nie trenirati Da bi pa vendarle dobil potrebno tekmovalno kondicijo. se je vadil v vztrajnostmi! tekih in dozdaj ni opravil nič več in nič manj kakor 1000 km tega treninga. S tem jc seveda v izredno pomembni višini potolkel tovrstni rekorr, Kunkkule (400 km)
Državno prvenstvo v norveških disciplinah in samostojnih skokih bo izvedla Slovenska zimsko-športna zveza v Celju v dneh 20. in 21. januarja Za s|>remcml>o kraja se je odločila zveza na posredovanje Mariborske ziinsko-šfHirtne podzveze, ker želijo združiti prireditev z zletom slovenskih smučarje* in dati tako državnemu prvenstvu velik okvir, ker leži Celje centralno.
ljudskemu zdravju in narodnemu lilagru koristno prireditev. S ponosom hrani Z KO njegove drago-ccne pokale. In s kakšno prisrčno lilagohotnnstjo je našemu akademskemu športnemu klubu ASKu — mladina .je bila sploh njegovo največje vese-Ij — omogočil različna tekmovanja. Njegov prekrasni pokal, ki ga je poklonil za trofejo ASKo-vih smiiških prireditev — bosta športnikom in telovadcem pač najlepša spominka ljubezni in odobravanja, ki ju je pokazal veliki pokojnik mladi, tekme in boja željni slovenski športni mladini.
Ob bridki izgubi tega svojega mecena, dobrotnika in pokravitelja obljublja slov. športna mladina, da bo ostala zvesta začrtani poti in idealom, ki jih jc nn postavil vsem pomembnim drobcem v sestavu dela za veličino slovenskega naroda in naše ponosne Jugoslavije,
Slava di'. Antonu Korošcu!
Slovenska zims.škošporfna zveza na Jesenicah je sklicala izredni občni zbor za 5. januarja. Dnevni red niobjavljen, je |)a sklicanje verjetno zaradi diferenc, ki so nastale pri vprašanju izrednih prispevkov, ki nuj bi jih prispevali klubi na stroške zveze.
Srbska smuška zveza je imela svoj redni občni.zbor in izvolila v glavnem staro upravo s predsednikom Limičem nn čelu pozornost vzbujajo, da v odboru nj nobenega predstavnika Sarajevske zimsko-športne podzveze, ki spada gotovo med najbolj delavne organizacije na njenem teritoriju.
Prvo tekmo v letošnji sezoni v naših krajih bo izvedel IlAšK na Sljenunu danes.
50% popusta nn železnici uživajo še vedno člani klubov ki so včlanjeni v ZSNJ in ki potujejo v skupinah po 4- Postopanje je isto kot pri planinskih organizacijah z i/.ka/.nico zveze in objavo.
Za Corfino je poslal italijanski kralj srebrn (jokal, ki ga bo dobil zmagovalec v eni izmed smiiških disciplin.
Na Madžarskem so imeli v okolici Budimpešte prvo tekmo na 12 km. Zmagal je Einedi v času 46:08
Za Ga-Pa jo določen dnevni red smiiških prireditev: 14 febr tek na 18 kiu. 15. febr. moški in ženski ženski smuk. popoldne skoki v kombinaciji; 16. febr. slalom, pojjoldne skoki; 17 febr štafeta'
Norveško državno prvenstvo je letos razpisano prvikrat kot celotedenska prireditev v času on 16. do 23. februarja v Dresnu, ki ima vse pogoje za izvedbo take prireditve.
68 smiiških letovišč nn Hrvaškem so pripravili (od 140 kolikor jih imajo), da bi pospešili obisk nemških gosiov v teli letoviščih in jih rešili pred težko krizo, v kateri se nahajajo.
Švicarsko nogometno prvenstvo
acionalni ligi
Stanje v tabeli v švicarski n je po zadnjih tekmah naslednje
1. Servette	8	6	1	1	22	13	13
2 Young Hoys	7	6	—	t	27	5	12
3, Luguno	7	5	—	2	23	10	10
4. I.a usa ne	7	5	_	2	7	5	10
5. Grenchen	8	3	4	1	17	9	10
6. Grasshnppers	8	3	3	2	14	12	9
7. Young rellows	8	3	2	3	10	8	8
8. Nordstern	8	3	t	4	17	20	7
9- Biel	8	1	3	4	10	16	5
10. Chaus-de Fds.	7	1	1	f	10	23	3
11. Luzern	8	1	1	6	8	26	3
12. St.Galen	8	1	—	1	10	27	2
Potrti naznanjamo, dn je dno H. decembra 1.1. izročil v roke Vsemogočnega svojo blago dušo. previden s tolažili svete vere, v starosti (i7 let. naš soprog, ljubi oče, fstari oče, tast, stric in brat, gospod
Franc Repič
trgovec
Pogreb dragega pokojnika je bil dne tO. decembrn 1.1. ob K) nn domače pokopališče.
Ajdovščina, dne 12. decembrn 1040.
Žalujoče rodbine: Repič, Kovač, 2 i g o n.

Globoko užaloščeni sporočamo, rla je za vedno dotrpel po
kratki mučni bolezni naš predobri soprog, oče, brat, svak, stric in tast, gospod
Franc Mihelič
zvaničnlk državnih železnic
v soboto, dne 14. decembrn, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, 16. decembra, ob 3 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu.
Bovec, Ribnica, Ljubljana, 14. decembra 1040
Jožefa, soproga: Stane, profesor, Franc, profesor. Edi, učitelj Jože, Milan, Micl, Pavla. Ivanka, otroci: Jožefa, sestra; Leopold, Maks, Jože, bratje, in ostalo sorodstvo
Ob prebridki izgubi našega ljubljenega in nenadomestljivega soproga, tutija, opapanu, tasta, brata, stricu iu svaka, gospoda
izrekamo iskreno zahvalo posebno g. dr. Edvardu Jemcu za ves n jegov trud in lajšanje bolečin pokojniku, g. kaplanu Kremžar ju za poslednjo tolažbo, in vsem, ki so dragemu pokojniku bogato okrasili krsto s prekrasnim cvetjem.
Prisrčno se zahvaljujemo ravnateljstvu, uredništvu, nameščencem, delavstvu, gasilski četi in nočnim čuvajem tobačne tovarne, ravnateljstvu in uredništvu pivovarne Union, ravnateljstvu in uredništvu Poštne hranilnice, .urad-ništvu tovarne Motvoz in platno, Grosuplje, častnemu zastopstvu Ljubljanske gasilske župe in pevskemu društvu »Grafika« za ganljivo petje ter vsem, ki so tako številno spremili pokojnika nn njegovi zadnji poti.
Maša zadušnica bo darovana dne 17. decembra 1940 ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1940.
Žalujoči ostali.
Zahvala
jel
7a vse ustne in pismene izraze sožalja. ki smo jih pre-ob nenadni izgubi našega predragega moža, sina in
brata, gospoda
Jeromen Janeza
strojevodskega pripravnika
vsem najprisrčnejša zahvala. Predvsem se zahvaljujemo za zadnje spremstvo zastopstvu direkcije državnih železnic: načelniku strojnega oddelka g. ing. Fincu Francu, jrg. svetniku Hvastiju Francu in višjima kontrolorjema /upuncu Francu in Ježovniku Ivanu, dalje šefoma kurilnice Ljubljena in Maribor, gg. inž. Lavriču Rudolfu in inž. Završniku Jožetu, godbi »Slogu« zu njene turobne žalostinke ter močnemu zastopstvu stanovskih tovarišev iz Maribora, ki so položili na rakev lepe vence. Dal je vsem stanovskim tovarišem iz Ljubljane, kakor tudi tovarišu Mnrofu iz Sevnice za v srce segajoči poslovilni govor od odprtem probtl.
Posebno dolžnost čutimo izreči zahvalo častiti duhovščini, gg. župniku Ptici ju in župniku Koširju, gasilcem iz Stožic zu častno spremstvo, cerkvenemu pevskemu zboru 7. Jezice za lepo petje, vsetn sorodnikom in znnneem ter ostalim, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Mala vas, Stožice, dne 15. decembra 1940.
Žalujoča soproga Ivanka
ter rodbini Jeromen in Sitnr.
Naročajte in širite »Slovenca« !
Rrej!
poKotinoca obvestita.
+
Umrla nam je naša dobra mati
Marija Jakša
Ne zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, 15. t, m. ob 3 popoldne z Žel iz kapele sv. Andre je k Sv. Križu. Na željo pokojnice cvetje hvaležno odklanjamo.
Ljubljane, dne 14. decembra 1940.
Aleksander, poštni inšpektor, dr. Jože, zdravnik, sinova in sorodstvo.
Posojilo
od fin do 100.000 din . Išče mlada, podjetna trgovka za povečanje obrata dobro vpeljane sezijsko trgovine. Sprejmem tudi družabnika ali družabni-eo. Ponudbe upravi »SI.« pod »Garancija 100 odtt.« St. 10013.
Kupuje - prodaja Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
40,000 din
vložim v podjetje ali posodim onemu, kdor mi prepkrbl službo. Sem trgovsko naobražen, samski, star 35 let in sprojmem vs.iko primerno delo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za denar jamstvo«, št. 19069.	(d
Ureditev dolgov
izterjavo, inkaso in odkup terjatev, sodne in tihe poravnave, dohiČka-nosno — varno naložbo kapitala^ preskrbo posojil, knjigovodstvo, bilanco. kaliiulacije. sploh vse trgovsko - obrtne zadeve vam diskretno uredi koncesioairana komercialna pisarna
ZAJC LOJZE
Muhi |nna. Gledališka 7
Posojila
različna, preskrbim hitro in brez vsakega predplačila. — Rudolf Zoro, Ljubljana, Gledališka 12. Znamko dinarjev 3.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
stalno po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
Prodam
zimske suknje, razne slovarje : angleškega, grškega in latinskega, in fotoaparat Compur optika. -Kastelic, Tržaška 48.
Zahvala
Ob pretežki in nenadomesll jivi izgubi našege iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, soproga, očka, brata, strica in svaka, gospoda
Teodorja Novotny
izrekamo tem potom našo globoko zalivalo vsem neštevilnim prijateljem in znancem, ki so okrasili krsto s prekrasnimi venci in cvetjem ter spremili pokojnika k večnemu počitku. Predvsem smo dolžni zahvalo proč. g. župniku J. Piicelju z Ježice za poslednjo tolažbo, načelniku slaščičarske zadruge gosp. Pelieonti, njegovim stanovskim tovarišem, slaščičarskim pomočnikom. Olirtnemu društvu, pevskemu društvu Slavec za prekrasne žalostinke, častitim sestram in gojenkam Lichtenthitrnovega zavoda ter vsem. ki so počastili spomin uokoj-nega. Vsem, ki so nam lajšali našo bol, naj bo dobri l?og plačnik.
Ljubljana, dne 15. deccmbra 1040.
Žalujoče rodbine: Novotny, Ecker in Zobec.

■fr
Nenadoma je danes ob 7. uri bil poklican k Bogu častni član Lavantinskega stolnega kapitlja, gospod
dr. Korošec Anton
minister prosvete, predsednik senata itd., itd.
Slovesna sv. maša zadušnica za prezaslužnega pokojnika bo na dan pogreba, v torek, dne 17. t. m. Rajnega priporočamo v pobožno molitev.
R. i. p.
V Mariboru dne 14. decembra 1940.
Lavantinski kn. šk. stolni kapitelj
Zahvala
Od vsega srca in z vso hvaležnostjo se tem potom zahvalim vsem mojim sorodnikom, prijateliem in znancem, ki so mi ob težkem udarcu — izgubi moje zlate mame
frukelj, rojene Cesenj
izrazili ustno ali pismeno toliko lepih tolažilnih besed sožalja, darovali prelepega cvetja, ki ga je moja mama tako ljubila, ter jo spremili na njeni zadnji poti.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ
Bog plačaj!
Sv. maša za pokojno mamo se bo brala v sredo dne 18. t. m. ob 7. uri zjutraj v Trnovski cerkvi.
Žalujoči sin
Jože
lastnik tvrdke »Radioval«.
4NA
Ljubljanskemu prebivalstvu!
Pretresla nas fe vest Iz Belgrada, da {e Previdnost božja davi ministra prosvete gosp. dr. Antona Korošca poklicala od dela za narod in državo.
Kot tretja prestolnica kraljevine Jugoslavije in glavno mesto Slovenije fe Ljubljana dr. Antonu Korošcu dolžna večno hvaležnost za zmagovito vodstvo slovenskega naroda v boju za svobodo, za uspešno sodelovanje pri ustanovitvi in ureditvi kraljevine Jugoslavije ter za veliko ljubezen, ki jo je našemu mestu vedno dejansko izkazoval na vseh poljih.
Ko je mestni svet ljubljanski za vse te nesmrtne zasluge imenoval dr. Antona Korošca za častnega meščana, je tako počaščeni izjavil, da se s ponosom smatra za Ljubljančana.	<*
Najglobljo žalost za velikim pokojnikom že izražajo žalne zastave na vseh mestnih poslopjih ter vabim vse prebivalstvo, naj na enak način izrazi svoje žalovanje in obesi žalne zastave na svojih drogovih.
Večna slava dr. Antonu Korošcut
V Ljubljani, dne 14. decembra 1940.
Župan mesta Ljubljane: dr. J u r o Adlešič 1. r.
Slovesna izročitev diplome častnega občanstva ljubljanskega dr. Antona Korošca.
Predavanje
v Italijanskem institutu
Ljubjlana, 14. dec.
Včeraj je v veliki dvorani Instituta italijanske kulture predaval o Michelangelu med srednjim vekom in barokom g. ravnatelj Instituta prof. dr. Evelino Gasparini.
G. profesor je proučil dve mladostni deli Buonarottija Michelangela, relief boja s Centauri in Lapiti ter njegovega Davida. Predavatelj je skužai- dokazati izvor teliela. iz sirijskih umetnostnih tradicij, starokrščanskih sarkofagov, prižnice Ivana Pisana v Pizi in Pistoji. To kar se je porodilo v renesansi, ni iz najboljših umetnikov dobe (klasike in antike) temveč je iz duha pozne helonistične umetnosti. David je bil izklesan in postavljen v izrednih okoliščinah: Michelangelo je čakal, da se pojavi določen pojav v planetih, da bi šele takrat začel delo. Gospodar firenške oblastnije je namreč predlagal, da bi se velikan postavil na mesto Donatellove Judite, ki mestu ni prinesla sreče, bodisi ker je bila postavljena v času slabe zvezdne konstelacije, bodisi ker je predstavljala umor moža, ki ga je ubila ženska. Postavitev Davida je znači lo nekak začetek nove dobe v Firenci in ne malo dokumentov nosi datum tega dneva. Jasno je po predavateljevih izjavah, da je bil David simbol svobode, pravice in skupne sreče, podobno kakor kipi Rolanda, ki so raztreseni po vsej Evropi od Hamburga do Dubrovnika.
Selo pozneje, ko je Cellini ustvaril svojega Perzeja in kipe Herkulesa in drugih mitoloških junakov v XVII stol. v mnogih mestih Evrope, je mogoče govoriti o retoriki in akademiji. David pa je še čista in živa zamisel zelo daljnih tradicij in srednjeveških vraž.
Predavanje, ki je bilo zelo obiskano, je bilo opremljeno z mnogimi skioptičnimi slikami.
Društvu za vzdrževanje otroške bolnišnice 1000 dinarjev. Odbor društva se na j topleje zahval juje gospodu darovalcu za plemenito darilo. — Predsednik dr. Jenko Ivan.
1 Še je čas, da si nabavite srečke velike gasilske loterije prostovoljnih gasilcev v Ljubljani! Cena 6rečki je samo 5 d<n! Dobitki: osebni avto, motorna kolesa, dvokolesa, radio aparata, šivalni stroj in še 432 praktičnih dobitkov. Žrebanje nepreklicno, dne 29. decembra t, L
1 Mesto venca na grob pokojnega dr. T. Jamarja je daroval profesorski zbor bežigrajske gimnazije 264 din društvu »Dom in šola« za revne dijake. Hvala! — Odbor.
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode;
Pri splošni nervozi ugodno pomirjuje Rogaška voda Tempel, pomešana s sadnim sokom
Med. univ.
dr. fl. Novoseliskij, zdraunife
se je preselil iz Kranja v Ljubljano, Zrinj-skega al. 7/1. tel. 24-38. Ordinira dnevno od 9.—11. in od 15,—18. ure; ob sobotah od 9.—11. ure Rontgen, Diathermia, Solux, Višinsko sonce, Galvano-Faradizacija, Vibrac. masaža.
1 Sestanek gg. katehetor bo 16. decembra ob pol o«nih zvečer v Rokodelskem domu. Na dnevnem redu je referat g. kateheta Ivana Pivka: »Judovske politične stranke in ločine ob Kristusovem času«.
1 Zdravniki, člani Slov. kat. akad. starešinstva,
ee vljudno in nujno vabijo na sestanek, ki bo v soboto 21. decembra t. 1. v prostorih starešinstva, Miklošičeva 5, ob pol osmih zvečer. Aktualne za. deve. — Zdravniški odsek SKOS-a.
1 »Slovenčev koledar« dobite v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ulica 6 — od torka 17. t. m. dalje*
1 Sestanek članov Vincencijevih konferenc sklican za danes dopoldne v Marijanišče, se ne vrši.
1 Vprizoritev igre »Vragova smola« je zaradi smrti gospoda ministra dr. Antona Koroš-
Ign
£
ca preloženo. Igrala se bo v soboto 18. januar-a 1941 ob 8 zvečer v frančiškanski ovorani. uipljene stopnice veljajo za 18. januar 1941. Pmlprodaja se nadaljuje v trgovini Sfiligoj.
1 Prosvetno društvo Trnovo sporoča, da se drama »Otroška tragedija« katere premijera je bila napovedana za drevi ob 20 ne uprizori.
1 Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani ho imelo XVII, redni letni občni zbor v torek, 17. t. m. ob 5 popoldne v knjižničnih prostorih Narodnega muzeia v Ljubljani (vhod z Bleiweisove ceste). Člani in prijatelji društva vabljeni.
! Gospod šef-primarij otroške bolnice, dr. Bogdan Derč, je daroval v spomin svojih nepozabnih prijateljev dr. Janeza Plečnika in dr. Pavla Krajca
1 Božične razglednice za zimsko polnoč prodajajo trgovine s papirjem in pisarniškimi potrebščinami: Ivan Bahovec v Kresiji v Stritarjevi ulici, Ivan Bonač v Šelenburgovi ulici 5, Nova založba, Kongresni trg 19, M. Tičar, Šelenburgova ulica 1 in Učiteljska knjigarna v Frančiškanski ulici, seveda jih bodo razpečavale tudi druge trgovine in trafike. Spet opozarjamo na dobrodelni namen teh razglednic, ki se jih bodo Ljubljančani gotovo poslužili, da svoja voščila znancem za božič in Novo leto združijo z dobrimi deli za zimsko poinoč mestnim revežem.
1 Vojne invalide opozarjamo, naj se obračajo zaradi zaščite in pojasnil na invalidski odsek kr. banske uprave, ki posluje v oddelku za socialno politiko in narodno zdravje, ker v področje tega odseka spadajo vsi posli, ki jih navaja § 85 uredbe o vojnih invalidih in vseh drugih žrtev svetovne vojne.
1 Za mestne reveže je podaril 2.000 din g. Viljem Nemenz, ravnatelj pivovarne Union; g. Josip Šubert, obratovodja kemične tovarne v Mostah, je pa poslal 100 din v počastitev spomina pok. g. Martina Potrča in 500 din za zavod naj-bednejših v stari cukrarni; v počastitev pok. g. Karla Lavrenčiča je pa nakazal 100 din g. Martin Oblat, kontrolor tobačne tovarne. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil
1 Dijaška kuhinja za revne učence na meščanski šoli na Viču je začela poslovati dne 3. decembra in nuai vsak dan brezplačno toplo kosilo petdesetim najrevnejšim učencem- Ravnateljstvo meščanske šole se ob tej priliki v svojem in v imenu učencev in učenk najtopleje zahvaljuje vsem dobrotnikom v mestu in na deželi, ki so dijaški kuhinji priskočili na pomoč z darovi v denarju ah blagu, kakor tudi članom učiteljskega zbora, ki so požrtvovalno sodelovali pri nabiralni akciji; nadalje se zahvaljuje damskemu odboru, v katerem so: Fa-kin Mara, ravnatelieva soproga kot predsednica, Plantan Štefka, soproga železniškega svetnika kot blagajnica, Grapar Danica, zdravnikova soproga kot tajnica, Košir Cilka, inže-nirjeva soproga in Prijatelj Roža, soproga šol. ravnatelja v p. Ta odbor požrtvovalno in z uspehom naoaljuje nabiralno akcijo ter vzorno vodi kuhinjo, ki brezhibno deluje v veliko zadovoljstvo zavoda in potrebnih dijakov(kinj). Ravnateljstvo mešč. š. na Viču.
1 Žvegelj Viktor, Cojzova 1 — slika, pleska: stanovanja, oprave, stavbe, reklame, kulise.
1 V Ljubljani umrli od 6 decembra do 12. decembra 1940 Boljka Josipina, roj. Blatnik, 52 let, žena uradnika drž. žel. v p., Kettejeva ul. 3; Opalk Alojzij, 54 let, rudar, Predovičeva ul. 34; Zanožkar Franc, 81 let, kolarski mojster in posestnik, Tržaška cesta 17; štrukelj Marija, roj. Česen, 73 let. zasebnica, Groharjeva ul. 29; Petrič Josip, 74 let, posestnik. Mivkn 3: Fefer Draga Leopolda, 8 let, hči mestnega ddavca, štepanja vas 63; Zebre Ja-
M**


Marljivi ljudje delajo pozno ▼ noi. Nič ne kvari vid bolj, kakor nezadostna razsvetljava.
Najmodernejša TUNGSRAM KRYPTON žarnica da več luči - čuva oči — in porabi znatno manj toka.
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
kob, 83 let, nadučitelj v p., Vidovdanska ce6ta 9. -r- V ljubljanski bolnici umrli: Zadraž-nik Franc, 31 let, delavec, Kolodvorska ulica 33; Pajsar Leopoldina. 48 let, delavka tobačne tovarne, Gosposka ulica 2; Hrovatin Marjeta, 40 let, žena posestnika, Dolenja vas 54, obč. Cerknica; Asoli Ana, 66 let, žena posestnika, Kočevje 233; Dvoršak Franc, 50 let, Celje, Gosposka ulica 3; Knez Jo. žefa, 48 let, žena hišarja, Radeče 10, okraj Krško; Zamarin Marija, roj. Žerčvnik, 75 le, vdova ridarja, Cesta na loko 26; Klančar Marija, 13 let, hči uslužbenca doh. urada, Apihova ul. 34; Neiger Terezija, roj. Gajšek, 53 let, žena žel. vlakovodje, Medvedova c. 25; Stalovdiy Marija, roj. Pucthcr, 64 let, vdova žel. evaničnika, Slomškova ulica 1; Kaufman Ludvik, 61 let, trgovec, Celje, Aškerčeva ulica 3.
1 Pečen puran, krvavice, hamburger žilavko — gostilna »Lovšin«.
1 Moderne pletenine Karničnik, Nebotičnik.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite ziutraj na prazen želodec en kozarec naravne »fcTtANZ-JOSEF« grenčice.
1 Javna dražba orožja. V smislu § 35 pravilnika za izvrševanje zakona o posesi in nošenju orožja (SI. 1. št. 77. od 10. VIII. 1928) razjiisuje uprava policije v Ljubljani javno dražbo orožja, zaplenjenega po čl. 40 zak. o posesti in nošenju orožja, katerega lastniki se niso posluževali pravice, ki jim jo daje čl. 22. odst. 2 cit zakona. Na dražbi, ki bo dne 30. dec. 1940 ob 12 na upravi policije, Bleivveisova c. št. 22 se bodo prodajale razne puške, samokresi itd. Licitacije za orožje se smejo udeležiti le osebe, ki so v posesti nabavnega dovoljenja za orožje in koncesionirani trgovci z orožjem in puškarji, ki se izkažejo s koncesijskimi listinami. — Na dražbi kupljeno orožje se mora v osmih dneh prijaviti obče-Opravnemu oblastvu prve stopnjo zaradi nabave orožnega lista odnosno dovolila za posest. Vsak kupec plača razen kupnine še takso po 10 din za dražbeni zapisnik in takso po tar. post. 81 zakona o taksah.
1 Poštena katoliška družina z enim otrokom, ki se earadi bolezni zakoncev z največjo težavo prebija skozi vsakodnevne tegobe življenja in je brez vsakih sredstev, prosi usmiljene dobrotnike, da bi ji priskočili na pomoč s kakršnimkoli darom. Posebno hvaležna bi bila za kako 6taro ponošeno obleko ali podporo v življenskih potrebščinah. Naslov pove tajništvo »Slovenca« (tel. 40.01).
J^mH^
Gledališče
Drama in Opera ostaneta zaradi smrti prosvetnega m<ni6tra g. dr. Antona Korošca zaprti do njegovega pogreba.
Drama:
18. dec., sreda: »Krog s kredo«. Red Sreda.
Opera:
18. decembra, sreda: »Vesele žene windsor-ske«, Premiera. Red premierski.
Radio Ljubljana
Nedelja, 15. dec-: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Komorni trio (gdč. F. Ornikova, gg. jirof. Čenda Šedlbauer, prof M. Lipovšek) — 9 Napovedi in poročila — 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (dr. V. Fajdiga) — 10 Pisani napevi (plošče) — 10.30 Prenos izseljenske akademije (vel- dvor. Uniona) — 15.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Neoeljski koncert Rad. ork. — 17 Kmet. ura: Spori v živin, trgovini (Gunde Lojze) — 17.30 Salonski orkester (vodi K. Petrič), vrne« pojo sestre Stritarjeve plesne pesmice — 19 Napovedi, poročila in objave — 19.30 Slovenska ura: Zbor Krakovo-Trnovo — 20.30 Pevski in orkestr. koncert. Sodeluje Tone Petrovčič in Rad ork. Dirig- D. M. šijanec — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Veseli zvoki (plošče).
Ponedeljek, 16. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Vsega malo (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi 13.02 Rad. salonski ork- (vodi V. Novšak) — 14 Poročila — 18 Duševno zoravstvo (dr. A. Bre-celj) — 18.20 Nekaj ruske glasbe (plošče) — 18.40 Lev N. Tolstoj: (prof. dr. N. Preobražen-ski) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura — 19.50 Hudomušnosti (Fran Lipah) — 20 Hašlerjevi napevi (plošče) — 20.10 O. Župančič: Veronika Deseniška, tragedija (člani Nar. gled. v Ljublj.) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Večerni spored Radij. ork.
Prireditve in zabave
Simfonični koncert »UJMA«, določen za ponedeljek 16. t. m., se radi smrti ministra g. dr. Antona Korošca preloži na ponedeljek, 30. decembra 1940. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Predprodaja se nadaljuje v Matični knjigarni. Sedeži od 40.— din navzdol.
Naše dijaštvo
Duhovne vaje zn akademike pred božičem. Kakor vsako leto, bodo tudi letos ouhovne vaje za akademike nred božičem (od 17, decembra zvečer do 21. decembra pjutraj). Ker je dom duh. vai v Ljubljani te dni zaseden, bodo duh. vaje spet pri Sv. Janezu v Bohinju; vodil jih
bo g. p- Preac. D. J. Udeleženci plaajo 50 din za stroške vožnje in oskrbe. Vsi akademiki prijazno vabljeni! Prijave sprejema vodstvo Doma duhovnih vaj.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo opravlja
do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr Ahčin Marjan, Korytnikova ul. 18, telefon št. 36-24.
Poizvedovanja
Dva ključa (v etuiju) sem izgubila v četrtek poln,. T «—	«ijditelja, da ju odda pri
mjuia i' eiuiju/ t
poldne. Lepo prosim na upravi »Slovenca«.
Znani „SALVAT ČAJ" proti
žolčnim knmonikoro in bole«l-uara žolčnegn mehurju s« dobiva pri prlavnem zastopnikn: Apotek* Sv. Ivana, Zagreli. Kaptol 17. Prospekte o idravijenju pošiljamo zastonj.
a r. S. br. 27870-1036 En. 8487
Nušičev »Pokojnik« v ptujskem Mestnem gledališču
Igralska družina Dramskega društva v Ptuju se nam je v letošnji sezoni drugič predstavila, tokrat z Nušičevim »Pokojnikom«. V tej duhoviti komediji Nušič razgali vso pokvarjenost družbe, kar je že delal z večjo ali manjšo burleskno primesjo tudi v drugih komedijah V »Pokojniku« je Nušič bolj udaren, ni mu toliko do burke, kolikor do tega, da razgrinja pokvarjenost in spletkarstvo. Dobro podanemu »Pokojniku« se prav za prav lahko smeje samo galerija. Tako je pojmoval svojo nalogo tudi režiser g. Babič v tem, da je zaostril dejanje in zadržal, kar bi delovalo le kot burka-
Manj srečno roko je imel Babič pri sceniji. Čeprav je njegova scenerija originalna, vendar ni prikladna za to komedijo. Z onima dvema
stenama, ki sta oblepljem s časopisi in z rc-porterskim napisom »Naši kraji in ljudje«, hotel poudariti aktualnost komedije. Nušiču
scenerije v tem smislu ni prav nič potreba, zlasti ne v »Pokojniku«, ker ni nič prizanesljiv, ker pove naravnost, tako kot se dogaja v sredini, iz katere je izšel. Scenerija je ostala men' vso predstavo ista, pri čemer je obledela, posebno še spričo naraščajočega zapleta. Babič bi bil dobro napravil, da nas je postavil pred to svojevrstno scenerijo morda šele v III. dejanju; tedaj bi bil učinek, ki ga je pričakoval, mnogo večji.
Igraska družina ni povsem diletantska skupina igralcev. Daleč prekaša vse ostale Wiluelm s svojo igro in povleče včasih za se-l>oj soigralce, da prehajajo iz okvirja svoje glume. Mojstrsko je podal grabežljivega in v dno duše pokvarjenega Blagojeviča in s tem ustvaril za potdiletantski ooer kar čudovito prepričevalen lik. Močnik se ni mogel vživeti v »pokojnika«, čeprav tudi on ni brez vsakršnega igralskega talenta. S svojo igro ni mogel doseči v svojem krogu one more, ki tlači družbo ob njegovem »oživetju«. Na koncu je prešel v tako močan patos, da je le preveč tragično izzvenelo- VVilhelmova kot gospa Rina je na nekaj mestih igrala s precejšnjo prepričeval-nostjo Mestoma pa je postajala preveč odrska, neprirodna, s prisiljenimi gestami in nervozno hojo. Samec kot Novakovič, ki je sicer nekoliko nehvaležna uloga, ni pokazal svoje prožnosti iz prejšnjih predstav. Povsem dobra sta bila Glavnik v vlogi Diuriča in Sagadin v Aljoši. Prav tako se je dobro izkazala Domajni-kova v svoji sicer kratki vlogi Vukice. Ne bi mogli reči istega za Koželja kot Djakoviča, či-^ar igra je bila monotona in ni odgovarjala sijajnemu liku zakotnega policista. Tudi Mat-lians kot Mile je bil neživfjenjski. Komična fi-
gura je le Antn, katerega je dokaj izvrstno "al Peršon, ki pa je bil nekoliko prehrupen. Končno pa, kot rečeno, je ptujsko gledali-
šče napo! oiletansko, zato so igralci lahko veseli uspeha: publika je bila zadovoljna.
Stenski soel daje
prednost našim elegantnim, lahkim, roba prostim očalam.
bjpiopKk LJUBLJANA
PASAŽA
nebotičnika
j
»
Slovencev
Izšel |e težko pričakovani in napovedani Slovenčev koledar, o katerem smo prepričani, da bo presenetil s svojo obsežnostjo in tehtno vsebino pričakovanje vseh njegovih naročnikov. Ponavadi je tako, da je tam, kjer je veliko reklame, malo vsebine, toda v tem primeru bo gotovo narobe, kajti Slovenčev koledar je knjiga, ki bo izpolnila in nadkrilila obljube, kajti za tako mal denar že ni bila nikdar v slovenski zgodovini dana javnosti publikacija, ki bi se nanaša'a samo na prednaročbo, ne pa na določen in fiksen kader stalnih članov kakega knjižnega podjetja. 256 strani v veliki osmerki, z več sto ilustracijami ter tri-barvno prilogo umetniške slike, ki bi sama zase gotovo veljala na knjižnem trgu 20 din, poleg tega pa je še toliko člankov v političnem, kulturnem, zgodovinskem, gospodarskem in tehničnem polju, zabavi posvečenih leposlovnih sestavkov, v podobi prikazanih kar največje število najpomembnejših dogodkov in osebnosti ter predmetov, ki dajo obeležje današnjemu času — vse to je vsebina Slo-venčevega koledarja, ki je izšel danes in ga dobe vsi naročniki v prvih dneh prihodnjega tedna za vsoto, ki ne odtehta niti samega papirnega materiala. Konzorcij naših listov — Slovenca, Slovenskega doma in Domoljuba — se je namreč zavedal svoje naloge, da tudi z osebnimi žrtvami nudi svojim bralcem ne samo za božič ali novo leto, temveč za V5e leto potrebno publikacijo, ki bo vedno pri rokah in ki bi naj nudila bralcem idejne hrane pa tudi najpotrebnejših vsakdanjih pomagal pri vseh poklicih. V svojem uvodnem članku pravijo uredniki, da hočejo gojiti stike s svojimi bralci s poudarjanjem idej: Bog, narod, država, oziroma določneje determinirano: Katolištvo, slovenstvo, ju-goslovanstvo, da hočejo nuditi vsakteremu poklicu, ki tvori slovensko skupnost, nekaj. Tako poudarjajo vdanost v Boga in potrebo velike in neomajne vere v narod, tople ljubezni do rodnega kraja, pa tudi trdnega zaupanja v državo, ki je jez proti viharjev jezi, vsem pa želi miru, miru v letu 1941.
Po teh smernicah je urejen Slovenčev koledar, ki so ga pripravili uredniki dr. Tine Debeljak, Janko Hafner, dr. Alojzij Kuhar, Drago Potočnik in inž. Jože Sodja. Prvih 32 strani vsebuje navadni koledarski del ter slavnostne članke, ki so bistveno povezani s koledarjem: uvod. uvodna pesem (Stanek) ter izraz vdanosti Nj. Vel. kralju Petru II. in vladarski rodbini. Koledarski del ima lepe vinje-te, ki jih je izdelal litografski oddelek Jugoslovanske tiskarne in predstavljajo v sredini za vsak mesec posebej drugo Slovenko v narodni noši, po geslu slovenske pesmi: Dokler slovenski rod biva na zemlji tod, bode slovelo slovensko deklel Že v teh simbolih je zajeta vsa etnografska Slovenija. Na desni pa je vpodobljen cerkven dogodek tistega meseca, na levi pa zgodovinski dogodek ali osebnost, s katero je v nujni notranji zvezi razvoj slovenskega naroda in njegovega duha Tu so predstavljeni Vodnik kot prvi kolednik, Prešeren, Usto-ličenje, Krst pri Savici, Majska deklaracija, Baraga, Jeglič, Zedinjena Slovenija kot geslo 6lov. taborov, Slomšek, Korošec kot predsednik Narodnega veča 1. 1918, Gregorčič kot goriški slavček ter Zedinjenje.
Na vse te dogodke in osebnosti so ▼ dolnjem desnem kotu verzi, ki so jih napisali pesniki Se-verin Šali, Jože Dular in Tine Debeljak. Na levi strani pa so verzi iz slovenskih narodnih pesmi, označujoči delo tistega letnega časa. Sicer pa nudi koledarski del pregled vseh koledarskih pomembnosti izredno bogat je pregled imen (uredil g. profesor Anton Aur), (ki pa so v ostalem dodana tudi na koncu knjige v posebnem seznamu) ter je prirejen tudi za pravoslavne. Zgodovinski dogodki so razvrščeni po dnevih. Citati iz Kreka, Slomška in Jegliča, ki poudarjajo zvestobo državi, jeziku in veri, zaključujejo ta slavnostni del. nakar otvarja pravi koledar — kot podučni zbornik in zabavni — izredno posrečena reprodukcija letošnje velike podobe Rika De-benjaka: Goriška Marija, ki bo slovenskim ljudem nad vse ugajala. Uredništvo se ni ustrašilo žrtev, da je svojim naročnikom pcklonila tudi to lepo darilo, ki je 6amo več vredno kot vsa cena za koledar. To bodo priznali gotovo vsi, ki bodo sliko videli. Koledarju samemu daje najlepši okras, tiskarni pa sloves tehnične popolnosti.
Nato sledi glavni del koledarja, ki se začne s pregledom Slovencev v Jugoslaviji ter političnimi dogodki zadnjega leta, kar je opisal urednik Franc Kremžar z jasnostjo in natančnostjo kakor jo ima tisti, ki te dogodke spremlja skozi vse leto. Urednik Drago Potočnik je podal stanje našega gospodarstva v obdelavi vprašanja Kje smo v gospodarstvu? Urednik dr. Alojzij Kuhar pa je podal v znani svoji preglednosti dogodke zunanjepolitičnih razdorov in pretresov ter razbira vsak pomembnejši dogodek 1. 1938, ko se je začela revizija do tedaj veljavnih obzemeljskih pogodb. Tu vidimo, kako se svet deli v tabore in kako je šla vojna vihra čez Evropo, kako je padla Poljska, Francija, Belgija, Norveška, Finska itd. Vse je ponazorjeno z zemljevidi (celostranskimi) ter vojaškimi operacijami, pa tudi s številnimi podobami, ki pomagajo k orientaciji današnjih zmed. Za tema uvodnima člankoma pride zgodovinski članek prof. dr. P. Blaznika o naselitvi Slovencev, ki kaže, kako smo Slovenci zasedli to zemljo, kjer smo sedaj. Tako je postavljen temelj za kulturno rast, ki jo je v najvišjih slovenskih kulturnih ustanovah pokazal urednik dr. Tine Debeljak, ki je zajel vso Slovenijo tudi v opisu Marijinih božjih poti. Sploh je v vsem koledarju poudarjena ljubezen do domovine in slovenstva v vseh njega predelih. Tako je te citate in nanovo napisane slavospeve na posamezne pokrajine otvorii Ivan Cankar s svojim slavospevom domovini, Štele Ljubljani, Krek Triglavu, Slomšek Štajerski, Jalen Gorenjski, Dular Dolenjski, Čampa Notranjski, Malešič Beli Krajini in Prekmurju, Stanek Prlekiji, Plestenjak Blego-šu, Lea Faturjeva Krasu, Preissova Koroški, Jekie-nov Reziji itd. itd. Ta slovenska nota kot rdeča
nit prepleta res koledar ter ga dela resnično slovenskega, našega v celoti etnografske Slovenije. Prav tako kaže tudi leposlovje Slovenije od različnih strani: Kunstelj France v svoji črtici na kva-terno nedeljo opisuje Vrhniko in Vijolno goro, Vinko Beličič Belo Krajino v črtici Steljniki se krčijo, Čampa Bloke z Mežetarji, Zorman Gorenjsko in Koroško s Tevžom, Dular Dolenjsko s humoresko iz gasilskega življenja v slogu kakega Milčinskega, Plestenjak Gorenjsko krog Loke s Prvim aprilom, Krivec Haloze s Klopotcem, ki je zapel, Horvat s Pozvačinoma Prekmurje, Franc Fišer pa podaja dogodek iz redakcije lista. Pesmi so napisali: uvodno Leopold Stanek, Budnice naših dni Vinko Žitnik, ki je zanimiva tako po formi kakor po ideji, kmečko dekle Anka Salmič dve pesmi slovenskega kmečkega dekleta, delavec rranc Jovan Božični sonet, rudar ŠkerjBnec večer v Trbovljah. Tone Čokan je prevedel iz španščine L. de Vegovo Marijino uspavanko, Tine Debeljak pa iz češčine Erbenovo pripovedko v verzih Vrba. Obe zadnji je ilustrirala akad slikarica Bara Remec. S tem je poudarjena kulturna in leposlovna plat koledarja.
Eden najbolj zanimivih člankov je napisal univ. prof. dr. Odar o organizaciji Cerkve, kier podaja tudi statistiko verstev in obris Vatikanske
trebi zavarovanja. Dr. Zorko pa je obdelal vprašanje davkov, ki je v današnjih časih posebno pereče in potrebno, da se vsak člavek seznani z dajatvami, ki jih od njega terja država. Ivo Kermavner je napisal pregled dela slovenske fantovske organizacije ter dekliških krožkov, C. Šoukal pa pregled športnega življenja v 1. 1941. V zadnjem delu slede nuto potrebne informacije. Tako je podan pregled slovenskih planinskih koč, pregled ministrstev v Belgradu ter banske uprave v Ljubljani, da se ve naš človek obrniti v svoji potrebi nanje. Podan je izvleček iz Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, ki je v današnjem času posebno važen, kajti on urejuje naše razmerje do vojaščine. Dodan je izvleček iz obrtnega zakona o odpovednih rokih in odpustih, pregled stanovskih zbornic, prve pomoči, gospodinjstva, domače lekarne, več nasvetov za kuhinjo itd. Inž. Repanšek je zbral podatke o izdržljivosti hranil, kar je važno vedeti sedaj, ko je treba hraniti živila. Govori se o bakteriološki vojski. Dodane so tablice kubičnega računanja, kvadrature, naše mere itd. Pregled lovopustov, časovne razpredelnice, zemljepisni podatki o Jugoslaviji in svetu, poštne pristojbine, avtomobilski znaki, od kod dobivajo časopisi poročila itd. itd. Predstavljen je Slovenski dom, ki ga gradi v 1. 1940/41 vsa slovenska katoliška pro-
Naročite Slovenčev koledar,
še le las!
Že parkrat smo omenili, da ie naklade Slovenčevega koledarja zmanjkalo tako, da zadnje čase nismo mogli sprejeti nikakih novih naročnikov več, kljub temu, da smo tiskali 39.000 izvodov. Tako ogromne naklade v prvem letu ni dosedaj gotovo dosegla še nobena knjiga.
Dobivamo pa toliko želja za naročilo koledarja, da ne moremo preko, zato smo sklenili omogočiti tudi onim, ki niso v pravem roku naročili koledarja, da ga še dobe.
Koledar bomo ponatisnili.
Prepričani smo, da se bo oglasilo še veliko število naročnikov, saj obsega koledar 256 strani, to je 64 več, kakor smo prvotno mislili. Sedaj ko je koledar izšel, ga mnogi ne morejo prehvaliti. lz kritike, ki je tudi v današnji številki Slovenca boste razvideli vsebino pa tudi kvaliteto koledarja.
Ne moremo dovolj priporočati, da naj si koledar vsak omisli. Želimo, da bi res vsaka slovenska družina ta koledar naročila.. Je to velik dokument današnjih dni, zraven pa slovenski, da spada v roke vsakega Slovenca, ne glede na stan in izobrazbo.
Ta knjiga bi morala stati najmanj 60 Din in še ne bi bila to pretirana cena. Prepričani smo, da smo s tem svojim naročnikom pripravili najlepši novoletni dar in da ga bodo
po 13 Din
naročili vsi, ki ga ie n;majo do novega leta. Prednaročila Komo sprejemali do 1. januarja 1941. Da pa bomo 'mogli pravočasno ponatisniti koledar pa prosimo, da se Oni, kt koledarja Še nimajo, nanj naroče že pred novim letom, tako, da bi s tiskom lahko Čimpreje začeli. Naj ne bo nikogar, ki bi koledarja ne naročil.
Vse zastopnike naših časopisov pa pozivamo, da takoj stopijo na delo in zberejo nove naročnike. Koledar, ki ga boste v glavnem že do božiča po vseh krajih prejeli, bo prekrasna reklama, tako, da Vam bo delo za nove naročnike gotovo najlepše uspelo.
Slovenčev Koledar ie izSel. Knjiga je tako obsežna, da ne prenese nobenih stroškov več. Zato smo primorani prositi vse ljubljanske naročnike, da ga pridejo sami iskat v upravo naših časopisov Kopitarjeva ulica. Koledar bomo začeli izdajati ljubljansk m naročnikom v torek 17. decembra t. L Isto velja tudi za podružnice naših časopisov v Mariboru, Celju, Kranju, na Jesenicah in v N<^v,em mestu ter v Ptuju.
V vse ostale kra;e ga bomo poslali po železnici za več župnij skupaj, kar bomo sproti naznanili v Slovencu na čelu dnevnih vesti. Naročniki koledarja pazite na ta obvestila. Ne moremo pa tako ogromne količine razposlati v enem dnevu, zato bo treba nekoliko potrpežljivosti.
»Slovenčev koledar«, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
države. Frst. kliče po umetnosti v naših cerkvah. V. N. podaja slovenske ženitovanjske običaje, prof. Kuret pa kliče Postavljajmo jaslice v članku, ki skuša najti slovensko obliko jaslic. Inž. Jože Sodja je opisal vpliv — tudi kvaren vpliv — tiska, ravnatelj Ivan Dolenc pa se je spomnil 75 letnice dr. Krekovega rojstva Zanimivo reportažo, bogato ilustrirano, je napisal uredik Janko Hafner o Ljubljanici in njenih podzemskih lepotah. Križna jama bo po teh odkritjih postala naša nova Postojnska jama. Nadvse nazoren in potreben gospodarski članek je napisal Ivo Lah, ko je podal Socialno strukturo Slovenije z natančnimi razpredelnicami, slikami in statističnimi podatki. Članek je gotovo med najbolj tehtnimi v vsem koledarju. Dr. Alojzij Kuhar se je spomnil slovenskih izseljencev ter opisal njihov problem v članku Dokler slovenski rod biva, po zemlji hod... Tu je prišla do uveljavitve Slovenija, ki je preko naših meja, pa ima svoje mesto v naši krvi in naši ljubezni. Drago Potočnik podaja Gospodarske osnove naše države, kar bodo z zanimanjem brali vsi naši gospodarstveniki. Hvaležni moramo biti inž, Murlju za njegove članke o slovenski zemlji, o slovenskem kmetijstvu ter razpredelbi časov ln letnih opravkov na kmetiji. Rudoli Smersu je napisal članek o po-
s polnilcem na bat, ki ne poceja črnila.
STAEDTLER
sveta. Nauk o fotografiranju, o obročkanju ptic, o turizmu v Jugoslaviji ter o Debenjakovi sliki na koncu koledarja, ki ga zaključuje nad vse zanimiva in razgibana reportaža Janka Hafnerja o vojski v 1. 19-10, kjer podaja kratko abeccdnik o sedanji vojski, to je pregled v besedi in sliki današnjega vojnega orožja. Tako je leto 1940 zaključeno z vojsko, in z vojsko stopamo v novo leto, v katerem pa uredništvo želi svojim bralcem miru, miru!
Tak je torej Slovenčev koledar, ki mu bo v doslej še nevezanih izvodih dodan — po žalostni usodi slovenskega naroda v najtežjih dneh — po izgubi našega voditelja dr. Korošca — še nekrolog
Darujte za staroioški »Dem slepih«
zavod za odrasle slepel Čekovni račun St. 14 672 — »Dom slepih«. Ljubljana
temu velikemu državniku in stražarju miru v Jugoslaviji in v svetu. Tako se ga bodo lahko spominjali njegovi zvesti podaniki vse leto kot enega največjih sinov slovenske matere.
Pa to še ni ves koledar. Prešteti bi morali vse slike, ki jih je v njem mnogo nad sto in zbrati zabavno čtivo, smešnice in križanke itd itd., da bi dobili celotno podobo tega edinstvenega slovenskega podjetja, ki je tako v prvi izdaji samo na prvo objavo doseglo 30.000 prednaročnikov. Prepričani pa smo, da bo koledar moral iziti tudi v drugi izdaji, kajti vsak, ki ga bo dobil v roke, bi ga rad ohranil ali kupil za svojce. Uprava se je odločila, da ga ponatisne, če se bo oglasilo dovolj novih naročnikov (za naročnike naših listov bo veljal samo 18 din, za nenaročnike 28 din).
Danes naznanjamo njegov izid s prepričanjem, da nas ta velika knjiga, ki bo prišla v roke bralcem, ne bo postavila na laž, trdeč, da ne bo gotovo nikijmur žal, nasprotno, da bo vsak presenečen, ko do dobil toliko za malenkostno naročnino kot še nikdar. Vse to pa je omogočila samo slovenska skupnost, ki je danes — po smrti našega voditelja— take zelo, zelo potrebna kot v naših najhujših časih. Želimo, da bi s Slovenčevim koledarjem v roki prebrodili vse težave ter prišli v srečno bodočnost.
Slovcnci! Pohitite z naročanjem .Slovenčevega koledarja«! Naročila sprejemamo le do novega let*'
Čas je, da iz spanja vstanemo!
Tako nas drami sv. Pavel na začetku advenla. Zdaj se mu pridružuje še Janez Krstnik, ki nam z vso resnobo in strogostjo kliče: »Storite vreden sad pokore! Sekira je že na drevesa nastavljena. Vsako drevo, ki ne rodi sadu, bo posekano in v ogenj vrženo.«
Če naj ti klici in opomini svetih mož komu veljajo, potem veljajo gotovo nam z ozirom na pijančevanje.
Ali naj nas Pavel drami zastonj? Ali naj bodo besede Krstnikove spet le »glas vpijočega v puščavi«7 Ali se bomo spet zadovoljili z golimi lepimi besedami — ne da bi se zganili in res kaj storili?!
Neki ameriški škof je rekel: »Hujše In po-gubnejše kakor alkoholizem sam je čudovito nc-umevanje in brezbrižnost nasproti tolikemu zlu.«
Da, neumljivo je, kako mi alkoholu njegove neštete zločine milostno odpuščamo. Svet je slep in gluh za vse gorje, ki ga napravlja alkoholizem. Niti kri v pijanosti ubitih in zaklanih, ki vpije do neba, nas ne predrami in ne spravi iz naše letar-gije.
Da v tem oziru res spimo, temu je živ dokaz tole: Že spomladi so bila v »Slovencu« pozvana vsa društva in v jeseni je bil ta poziv že večkrat ponovljen, naj se priglase Društvu treznosti za predavanja o alkoholizmu. Od nedelje do nedelje naj bi šla po dva predavatelja od župnije do župnije in od šole do šole, da se tako v tem oziru
Bremisijonira vsa dežela. Na ta poziv je prejelo 'ružtvo treznosti v teku tri četrt leta vsega skupaj samo osem vabil! Predavanja so imeli: St. Vid pri Stični, Zagorje, Devica Marija v Polju, Vodice, Višnja gora in Ihan. Priglasile so se še: Kresnice, Zelena jama v Ljubljani in Kamnica pri Mariboru. Šola se ni priglasila nobena.
Kaj vendar delajo društva, če takega predavanja ne sprejmejo?! Ali zakaj čakajo? Mar ni še dosti ubojev v pijanosti? Pred kratkim "so bili spet trije. Ali vas kri teh umorjenih še ne bo vzdra-mila? Kaka naj je prosveta, če v to temo ne posveti?
Zares: glas vpijočega v puščavi je naž glas. A vedite: Ta glas vpijočega ne bo več utihnil, dokler se ne predramite iz tega spanjal
Ponavljamo, kar je bilo že rečeno: Streznenie naroda ni stvar enega človeka ali nekaterih ljudi. Vsa dežela mora sodelovatil Vsi k temu poklicani činitelji. Zato:
Pozivamo In prosimo kr. bansko upravo, naj stori za streznenje naroda, kar je v njenem območju Trejznost bo narodu ne samo v moralno, marveč tudi v materialno korist Kaj morejo za streznenje storiti posamezni oddelki banske uprave, ki pridejo pri tem vpoŠtev — to so: prosvetni, socialni, kmetijski, upravni (policijski) in obrtni — o tem bomo še posebej govorili.
Pozivamo in prosimo ccrkvena predstojništva v obeh slovenskih škofijah, naj vzgajajo ljudstvo k treznosti. To je sveta dolžnost cerkve. Trejba pa je v ta namen organizacije. Po vseh župnijah naj se vpelje Družba treznostil Lepe sprejemnice so ravnokar dotiskane.
Pozivamo in prosimo vse iole, naj vzgajajo mladino k treznosti. Prav mladi rod je treba vzgojiti v tem oziru vse drugače, kakor je bil vzgojen dosedanji rod. Natančnejša navodila bodo šole dobile, upamo, uradnim potom. Vse pa je seveda odvisno od osebe učiteljeve, s kakim srcem to delo vrši.
Pozivamo in prosimo vsa prosvetna društva, naj vzamejo delo za treznost v svoj program. In sicer kot eno glavnih točk svojega delovanja! Natančnejša navodila že pridejo. Zgled in spodbuda naj bo vsem vodstvo Fantovskih odsekov, ki je stvar zagrabilo resno, kakor je treba!
Pozivamo in prosimo liste vseh strank, naj odprejo svoje predale ideji treznosti: politične, vzgojne, stanovske, posebno mladinske. Kakor se je uredništvo »Slovenca« izreklo, da -je pripravljeno podpirati delo za treznost po svoji najboljši moči, tako prosimo tudi ostale liste, naj delajo enako. Listi v tem lahko posebno veliko store in vrše pravo apostolsko delo. Prosimo, da sprejmejo tozadevne prispevke, ki se jim dopošljejo, ali pa naj sami poskrbe zanje.
Pozivamo in prosimo tudi radio, da prireja redna mesečna predavanja o treznosti in dostojnosti.
Stoletja že gnjavi in davi alkoholizem naš narod. Tisoče in tisoče slovenskih fantov in mož je že poklal. Da ne govorimo o vsem drugem razdejanju, ki ga ima na vesti! Ali bomo to vedno mirno in brezbrižno gledali? Zoper takega okrut-neža je treba mobilizirati vse silel
Bratje, čas je, da že enkrat iz spanja vstanemol
Železna Kapla na Koroškem
V petek, 6. dcc. jo doma pri svoji materi podlegel zavratni bolezni v najlepši dobi življenja g. Franc Grubelnik, meščanskošolski učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano. Še pred neka jleti je ves navdušen in srečen govoril o svoji bodočnosti in se pripravljal na svoj poklic z vso temeljitostjo izredno nadarjenega in ambicioznega mladega človeka. Ljubil je knjige, študij, delo. Jc-tika, ki se je med študijem zagrizla v njegovo telo in s katero se je potem dan za dnem boril za trohico življenja, mu je neusmiljeno prekrižala vse načrte. Samo oni, ki je sodoživljal ž njim vse kratkotrajne podvige, izvirajoče iz tistih majhnih, komaj zaznavnih in vedno varlijvih nad na ozdravljenje in vse strahote obupa, ki se ga je polaščal ob vsakokratnem S|x>znanju, da zanj ni nobene rešitve več, bi mogel povedati, kaj jo v teh zadnjih letih prestal in pretrpel. — Zdaj je njegova življenjska pot končana. Ob njegovem preranem grobu, ob katerem poleg sorodnikov in Slovencev iz kapelške okolice žalujeta predvsem njegova bridko prizadeta mati in sestra edinka, se pač slehernemu, ki ga je poznal, vriva edino tolažilna misel, da je bil pokojni za ta svet predober in prepošten. — Še zadnjo noč pred smrtjo se je zopeet spomnil svojil učencev, tovarišev in tovarišic na šoli v Št. Vidu ter naročil materi, naj se jim prav gotovo zahvali, kor so bili tako ljubi z njim in obzirni in naj jih vse še zadnjikrat pozdravi.	s
Vsevedni in pravični Bog naj mu bogato poplača njegovo težko, mučeniško življenje. Materi in sestri naše iskreno sožalje.
Jesenice
Hud ndarcc je zadel družino Vindišarjevo. Po nesrečnem naključju je padol v soboto v škaf vrelega luga, ki je Lii pripravljen za ribanje, dveletni Janezek Odtrali so ga v bolnišnico Bra-tovske skladnice, kjer jo kljub vsej zdravniški skrbi, da bi ga ohranili pri življenju, umrl. Hudo prizadetim staršem naše iskreno sožalje!
Vse za faslice in božično drevcsce dobite v papirnici Krekovega dom-


'(KtHOHi^

fMM
Zgodba o zavednem delavcu, ki je postal minister
Angleški državljan John Doe po imenu po poklicu pa tovarnar za perilo v mestecu Roshdale, torej bogat in ugleden človek, ima tovarno in daje kruha 500 delavcem in je v mestu ter v vsej okolici človek, ki nekaj velja. Tega mistra Doe jo lepega dne oDiskal gospod iz »Count Counci-lac, državni uradnik iz grofije, mi bi rekli morda iz okrajnega glavarstva. Ta gospod mu je z resnimi in kratkimi besedami sporočil, da bo moral svoje podjetje takoj in temeljito spremeniti: Anglija sedaj ne potrebuje njegovih srajc, ker za obrambo domovitu 6rajce nikakor niso neobhodno potrebne, pač pa krvavo potrebujejo padala za letalce... In 500 delavcev v tovarni gospoda Johna Doe bo takoj začelo izdelovati padala... Mister Doe je protestiral, saj je vendar še on gospodar v hiši m bo tovarna izdelovala to, kar bo on hotel. Sicer pa sta tudi njegov ded in oče prav tako izdelovala perilo.
Ugledni gost je zmajal z glavo. Iz žepa je potegnil nek papir in rekel: Mister Bevin hoče tako.< Vznemirjeni tovarnar se je takoj pomiril in odvrnil zelo vljudno: »Ja, seveda, če je to zapoved gospoda Bevina, potem je — samo po sebi umevno — zadeva popolnoma druga; odslej bom izdeloval padala, takoj bom začel, to se razume.«
Ta zgodba se v današnji Angliji stokrat ponavlja. V neštetih podjetjih se naenkrat pojavi zastopnik oblasti, povsod preusmerjajo tovarne na zapoved skrivnostnega, res skoro vsemogočnega gospoda Bevina dosedanjo proizvodnjo v proizvodnjo nujno potrebnih predmetov za voj-
rč^TEHNl KA
Avtomatične sklopke pri železniških vozovih
Železniški vozovi, ki jih imamo pri nas, 60 sklenjeni med seboj na dobro poznan načtn. Železna zanka enega voza se obesi na odgovarjajočo kljuko na drugem vozu. Potem se pritegne še vijak, ki skrajša razdaljo med dvema vozovoma, tako da 6e vagoni naslonijo z odbijači drug na drugega.
Opisani način zveze voz se je udomačil po vsej Evropi. Vse evropske železnice so pač od Angležev prevzele njihov način sklapanja voz že takoj ob svojem začetku. Proge, ki nastajajo na novo pa 6e morajo prilagoditi že ohstoječim razmeram, nasprotno pa je šel razvoj drugod po svetu drugo pot. V tem pogledu prvačijo Združene države sev. Amerike.
V Ameriki so že ob koncu preteklega stoletja začeli uporabljati sklopko, ki je vezala vozove tako, da se niso odmaknili drug od drugega, prevzela pa je tudi delo, ki ga pri nas opravljajo odbijači. Najbolj preprosto obliko take sklopke imajo pri nas tramvaji. Izdelana je tako da pride prizmatičen kos železa v odgovarjajočo lijakasto odprtino sosednjega voza, kjer se železo s sosednjim vozom zveze s pomočjo 6vornika, Tudi prve ameriške »klopke so bile takšne, da je moral železničar v sklopko vstaviti primeren evornik, da sta bila oba voza zvezana med 6eboj. Vendar ie je v začetku pokazalo, da je tak način vezave železniškemu osebju pri premikanju zelo nevarne — vsaj najbolj preproste vrste sklopk. Število ponesrečencev zaradi premikanja je bilo zelo visoko. Zato so v Ameriki leta 1893. izdali zakon, ki prepoveduje rabo takih sklopk in uvaja na ameriških železnicah samo popolnoma samodelujoče sklopke. Vendar je celo v Ameriki trajalo celih deset let, preden so povsod prišli na avtomatično sklopko v sredini, brez odbi-bijačev. Ta sklopka je tako izdelana, da ee vozovi sklenejo sami od sebe med seboj kakor hitro n. pr. pri premikanju zadenejo skupaj. Nove konstrukcije sklenejo obenem še vse druge vode. tako za paro, za zrak, vode ki vodijo do zavor i, t. d. Če pa hočemo dva voza razkleniti zadošča, da premakne železničar za vzvod ob strani voza in sklopka 6e razklene
Nekoliko drugačna j« bila zgodovina vpeljave avtomatične sklopke na Japonskem. V letih po svetovni vojni eo na Japonskem vse svoje vozove opremili s samodelujočimi sklopkami. V letu 1925. so izbrali poseben dan, ko je ves železniški promet počival. Tega dne so demontirali stare sklopke in dokončno uredik nove, že pripravljene avtomatične sklopke.
Razen Amerike ia Japonske uporabljajo avtomatične sklopke za spenjanje železniških voz še Avstralija, Južna Afrika in deloma Kitajska in Rusija. V Evropi sami pa ni še nobene večje želez, niče, ki bi imela vse vozove opremljene g samodelujočimi sklopkami.
Kakor so pokazale izkušnje na Japonskem, je treba za prehod od enega načina sklopke do drugega precej časa. Za upeljavo samodelujoče sklopke bi morali V6e vozove opremiti najprej z nekako prehodno avtomatično sklopljanje, ki bi dopuščala še vedno tudi dosedanje sklopljanje voz. Ko bi bili vsi vozovi pripravljeni, bi se v enem dnevu demontirale dosedanje sklopke in bi se začele uporabljati avtomatične. Da bi opremili V6e vozove z prehodnimi avtomatičnimi sklopkami bi trajalo kake tri leta. Prehodna sklopka deluje še vedno s pomočjo odbijačev. Šele novi vozovi, ki bi jih izdelovali bi bili opremljeni s končnoveljavno avtomatično sklopko. Toda tudi ti vozovi bi imeli odbijače še tako dolgo, dokler ne bi bilo v prometu še kaj voz 9 prehodnimi avtomatičnimi sklopkami. Če računamo, da traja življenska doba voza kakih trideset let, vidimo da bi preteklo precej ča6a, preden bi nadomestili sedanji način sklapljanja voz. Mednarodna železniška zveza je preiskala tudi denarno stran tega vprašanja. Za najdaljšo prehodno dobo 30 let so bili preračunani stroški za vse evropske železnice na 60 milijard dinarjev. Če bi hoteli predelavo pospešiti, bi ta svota še bolj narasla. Prištednja pri hitrejšem premikanju manjših rentah za zavarovance in pri mezdah za osebje i. t. d. bi znašali v treh letih 7 in pol milijarde din. Pa tudi pozneje bi bili stroški za izdelavo in vzdrževanje avtomatičnih sklopk še vedno večji kakor so pri dosedanjih sklopkah.
sko in vojaštvo. Mnogim tovarnam za vojne izdelke, ki od izbruha vojne vročično in napeto delajo noč in dan, so se na povelje Ernesta Bevina pridružile še neštete druge, ki sedaj naglo izdelujejo orožje, strelivo in vojne predmete vseh vrst. Toda, kdo je ta mogočni, skrivnostni, neznani gospod Bevin?
Leta in leta si ga lahko videl v revni delavski mestni četrti Londona, ki se imenuje White-chapel. Tam je stanoval v skromnem trisobnem stanovanju, se vozil z avtobusom v mesto v urad. Bil je nameščen pri osrednjem vodstvu delavskih sindikatov. Vsak dan je kujx>val na trgu zelenjavo in meso za gospodinjstvo, zvečer pa je navadno šel z gospo v majhen delavski kino za nizko vstopnino, v sobotah popoldne pa je rad zahajal na nogometne tekme. Ernest Bevin je niajhen, okrogel, dostojno oblečen in preprost mož, prijazno pomeži kujoče oči mu gledajo izjx>d očal z najcenejšim okvirjem. To je Ernest Bevin, sin poljedelskega delavca, ki ie bil tudi 6nrn nekaj časa delavec na polju, pastir, ovčar in vrtnar. Leta 1922,, ko je bilo mlademu, brihtnemu vrtnarju 33 let, je bil že glavni tajnik angleške delavske zveze in nekaj let pozneje je bil že predsednik »Trade Union«, mogočne angleške delavske organizacije.
Bevin se ni rad kazal v javnosti. Ce je le mogel, je ostal v ozadju. Javnost je zato tudi do zadnjega bolj poznala Citrina, glavnega tajnika angleške delavske zveze, kakor pa njenega predsednika. Kdor pa je bil posvečen tudi v tisto, kar se dogaja v ozadju za kulisami, ta je vedel, kako vpliven je Bevin. koliko stvari je na Angleškem odvisnih od njegovega da ali ne, ta je vedel, kako ga ie upoštevala vsaka vlada in da je bil sprejet večkrat tudi na dvoru ter da angleška industrija in celotno angleško narodno gospodarstvo ne poznata mogočnejšega gospoda kakor je on. Zaradi položaja, ki ga je zavzemal, je vstopil večkrat tudi v politično areno. Zelo pogosto je zašel v nasprotstva in prepire zlasti z enim angleškim politikom in ta se piše Win-ston Churchill. L. 1920 se je boril Bevin proti vojaški intervenciji Anglije, oziroma angleškega vojnega ministra Churchilla v Rusiji, 1. 1926. je bil Bevin v osrednjem štrajkovnem vodstvu velikanskega generalnega štrajka in v najhujšem nasprotstvu s takratnim finančnim ministrom Churchillom Oba huda petelina, Bevin in Churchill, sta imela v zbornici večkrat vroče govorniške dvoboje in polemike.
Maja 1. 1940., ko je bila sila na vrhuncu in ko vlada ni smela več poznati strank, temveč le v borbi združene Angleže, takrat je bil Winston Churchill tisti, ki je prevzel vlado za Chamber-
Vladna Mrt v Londona, ki so jo nemška letala posebno močno bombardirala.
lainom in je poklical v viado tudi svojega starega nasprotnika Bevina in mu zaupal morda najvažnejše ministrstvo, delavsko ministrstvo Tako je postal nekdanji delavec delavski minister. Bevin je postal minister pod pogojem, da mu prepuste svoix>dne roke v vodstvu vojnega gospodarstva. Ta njegov pogoj je Churchill z veseljem sprejel, saj je v vojnem času več kot potrebna stroga, diktatorska organizacija vsega gospodarstva in industrije. Tega pa ni znal nihče bolj kot novi delovni minister, ki ima trdo roko in ve, kaj dela. Tako je bili prvo njegovo delo zakon, ki predvideva nadzorstvo ministrstva nad celotno angleško industrijo in predvideva preusmeritev vse industrije v vojno industrijo. Podjetniki so spočetka malo ugovarjali in godrnjali, nazadnje pa so le priznali, da ima minister prav. In od takrat gre vse gladko v zadovoljnost vseh ...
Možje, kakor mister John Doe, tovarnar perila v Roshdalu, ki so se nekaj časa upirali, so se kmalu podredili zapovedi »od zgoraj«, kakor hitro so slišali, da jih je podpisala trda roka majhnega poljedelskega delavca in nameščenca v delavski zvezi, ki je hotela, da tudi njihovo podjetje dela za vojne potrebe.
Angleži prepeljavajo vojne njetnnike v koncentracijsko taborišče.
V	Nemčiji so odprli šolo za novo policijo
Vodja nemške policije Himmler je izdal odlok, da se takoj osnuje posebna šola za policijske uradnike in policaje vseh vrst. Policaji se bodo v tej šoli naučili najnujnejše besede, ki jih bodo rabili v kolonijah, kamor bodo poslani, predavali jim bodo dobri poznavalci ta-mošnjin ljudi, gospodarstva in krajev. Policijski uradniki se bodo poleg tega seznanili še z izkušnjami italijanske policije in bodo šli na štiritedensko šolanje v Rim. Teoretično znanje si bodo potem izpopolnjevali v italijanskih afriških kolonijah.
Kaj bodo z letošnjim kavinim pridelkom
V	Braziliji je letošnja letina kave že pospravljena, v Kolumbiji, ki pridela največ kave za Brazilijo, pa je v polnem teku. Ker je izvoz kave v Evropo skoro popolnoma prenehal, ne vedo, kaj početi z letošnjo letino, ki je povrh še zelo izdatna. Do lanskega leta so izvozili v Evropo okoli 13 milijonov vreč kave, to je skoro polovico vsega pridelka. Letos je padlo že več predlogov, kaj naj počno s preobilico kave. Najzanimivejši med njimi so da zmečejo kratkomalo vso odvišno kavo v morje, da delajo iz kave ba-kelit, da bi izdelovali iz nje umetni gumij in gnoj. Društvo lastnikov kavinih nasadov se še ni odločilo za noben predlog. Verjetno je, da bodo preostalo kavo v različnih krajih različno uporabili.
Mesec češke knjige
Angleška pomoina križnrka »Carnarvon Castle«. Bila je ▼ boju i neko nemško pomožno križarko poškodovana v južnem Atlantika in so jo potem ta silo popravili v Montevideu.
Mesec december so na Češkem in Moravskem posvetili propagandi za dobro češko knjigo in so ga nazvali »mesec češke knjige«. V tem mesecu hočejo izvesti sledeče: 1. širi naj se dobra češka knjiga; 2. občinske in javne knjižnice naj se izpopolnijo z novo zabavno in poučno literaturo; 8. pobija naj se plaža in slaba knjiga; 4. razvije naj se propaganda za glavna dela češke književnosti in 5. naj se nudi pomoč grafičnemu delavstvu. Da bi vse te cilje cim bolj uresničili, prirejajo po mestih Češke in Moravske razstave češke knjige, literarne večere, razgovore s književniki, gledališke in filmske predstave, koncerte za nakup knjig po javnih knjižnicah in podobno.
Davek na mačke bi radi plačevali
Angleži imajo zelo radi mačke. Toda mačko imajo tudi drugod po svetu in torej to še ni prav nič posebnega. Nekaj nenavadnega je, da so na Angleškem ljudje, ki zahtevajo, da morajo tisti, ki imajo mačke, plačati j>osebni davek na mačke. Preko 400 000 ljudi je podpisalo spomenico na finančnega ministra t zahtevo, naj se predpiše na mačke poseben državni davek. Predlagajo tudi, kakšen znesek bi bil primeren na leto v ta namen. Predlagali so se odločiti za pet šilingov na leto. Ker je na Angleškem preko 6 milijonov mačk, bi dobila država od tega davka nad pol-drug milijon funtov šterlingov ali preko 300 milijonov dinarjev v našem denarju. Ljubitelji mačk končujejo to spomenico z ugotovitvij, da bi ljudje mnogo lepše skrbeli za domače živali, če bi morali vsako leto nekaj žrtvovati za davek nanje. Predlagatelji še niso dobili odgovora na svojo spomenico.
Zakaj kače sikajo z jezikom
V	monakovskem zoološkem institutu so pojasnili vprašanje, zakaj kače sikajo z jezikom. Kačo so dali v stekleno cev, nato pa so spuščali iz več posod različne dišave in so pri tem spoznali, da kače zaznavajo vonj z jezikom, kar so pravi z drugimi besedami, da je pri kači sedež vonja v jeziku in ne v nosu.
Tudi konzervne škatlje imajo svojo vrednost
V	Rimu ne smejo trgovci nikomur prodati konzerv, kdor jim ne prinese v zameno lepo umite konzervne škatljice, seveda prazne. Skatljica mora biti dobro očiščena in posušena.
Svojevrstno čiščenje v Bukarešti
Bukareška policija se je neke noči pred dnevi podala na lov po raznih nočnih zabaviščih. Najsumljivejše ženske in moške so zaprli. Plen je bil bogat Prejeli so nad 200 žensk in preko 40 zvodnikov. Tudi nekaj drugih sumljivih ljudi so spravili na varno. Pri tej priliki so izšli v romunskih listih članki, ki zahtevajo, naj f>ožlje-jo na prisilno delo vse tiste, ki so že, ali pa še bodo ujeti.
Novi šel italijanskega generalnega Štaba armadni general Ugo Cavallen*.
Položaj pravoslavne cerkve v nekdanji Poljski
Na Slovaškem izhajajoči pravoslavni list »Pravoslavnaja Rus« je objavil članek o položaju pravoslavne cerkve v neknanji Poljski.
Najprej govori o novih cerkvenih razmerah v tistem delu Poljske, ki je prišel pod Sovjetsko Rusijo, nato pa o razmerah med tistimi pravo-slavci, ki so v Generalni gubemiji pod Nemčijo. V vzhodni Poljski, ki je pod Sovjetsko Rusijo, so škofje začasno ostali na svojih mestih. Vzdržuje jih prostovoljno duhovščina, ki jim prostovoljno odstopa nekaj od tega, kar sama zasluži ali kje dobi. Rusi so uvedli za duhovnike nov davek, glavnino, ki znaša od 1000 do 10.000 rubljev za enega ouhovnika z ozirom na število vernikov v njegovi občini. Poleg tega mora plačati vsaka cerkvena občina posebni aavek, ki znaša mesečno 300 do 3000 rubljev Mnogo primerov je, da so posamezni pravoslavni duhovniki odpadli in so jih sedaj sovjetske oblasti nastavile kot Ijudskošolske učitelje ali pisarje po uradih. Tisti duhovniki, ki ne morejo plačati odmerjenih davkov, so odstavljeni. Cerkvenih zvonov še niso konfisci-rali, pač pa so prepovedali vse procesije. Tudi verski pouk v šolan je izključen- Po kmečkih hišah še svete pocobe — ikone — niso odstranjene, pač pa povsod na javnih prostorih Pravoslavna cerkev v Vzhodni Poljski je zopet stopila v stik z metropolitom Sergijem v Moskvi. Vrhovni predstojnik pravo«lavja v Sovjetski Rusiji je posvaril poljsko pravoslavno
duhovščino, naj se zaveda svojega poslanstva. Težave bodo sicer velike, toda z božjo pomočjo si bo tudi v Sovjetski Rusiji pravoslavna cerkev opomogla.
Med pravoslavnimi v varšavskem generalnem guberniju je nastalo trenje med ukrajinskim in ruskim elementom. Ukrajinci so zahtevali odstavitev pravoslavnih škofov, ki jih ie postavila poljska vlada. Konec novembra leta J939. je prevzel škof Serafim v Berlinu po naročilu »binode rusko pravoslavne cerkve izven Rusije« v Jugoslaviji vlado nad pravoslav-ci v Generalnem guberniju. Novim razmeram se ie ponolnoma prilagodil tuni škof Dionizij VValedinskv, ki je bil vrhovna glava »Avtoke-falne pravoslavne cerkve na Poljskem«. Ta je 24. septembra slovesno obljubil pred nemškim upraviteljem dr Frankom svojo zvestobo in vdano podložnost. Dr- frank je odgovoril, da
sprejema v imenu vodje rajha vdanost pravoslavne cerkve v Guberniju in je izrazil upanje, da bo ta cerkev odslej služila stvari Adolfa
Hitlerja. Ukrajinci so dosegli, da je prišel na izpraznjeno škofovsko mesto v Chelmu Ukrajinec Ohijenko. V Varšavi jc pravoslavno bogoslužje v slovanskem jeziku in samo z ukrajinskimi pridigami. Ruske prioige so v kripti pod katedralo. Novemu ukrajinskemu škofu je dal dr. Frank škofovski križec kot znsk, da ga država priznava kot ukrajinskega škofa
1	ii		4	5	6	1	8		10	ll	U	13	14	15	TS—		TT™	13-
19						20					21					22 1		
23				24					25					27			id	
29		30						31	152					33	34			35
36						38	39	40	41			42			44		44	
45	4o	4^			4Š	49							56			51	52	
53				54			5b					57				58		
	59				60			61				62			>5		ot	
65			00		67				t>3	69	70	71	72	<5		l-t		75
76						77											73	
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. Ogn jeniški izmeček. 5. Orientalska beseda za sodnika. 11. Snop, griva las. 14. Puccinijeva opera. 19. Tanka, prozorna tkanina. 20. Hrib pri Beogradu, na katerem je grob Neznanega junaka. 21. Deblo, hlod: moško ime. 22 Manjka dar govora. 23. Tuja beseda, ki pomeni jigovor, odklonitev. 24. Javni uradnik. 25. Tak, ki ima brke. 27. Domače žensk oime. 29. Veznik. 30. Skupen, samosvojski. 31. Mesto v Hrvatskem Zagorju. 34. Prvi trpin. 36. Majhna sobica. 38. Kratica pri podpisovanju, ki potrdi verodostojnost podpisa. 40. Razvoj, miren preobrat (tujka). 44. Izraz pri kartanju. 45. Zračno prometno sredstvo. 49. Sibirska reka. 50. Oblika kopne zemlje. 52. Prvak, favorit. 53. Tekoča voda, slovensko mesto. 54. Tla, temelj. 56. Isker, čil, krepak, zdrav, brhek. 57. Slovenski dramatik mlajše generacije (Lilncoln, Grohar, Stari Rimljan). 53. Romunska reka. 59. Kraški morski zaliv. 60. Gorovje na Notranjskem. 62. Visok glas. 63. Vzpetina; znan gradič na Gorenjskem. 65. Najvišja točka obzorja zemljepisni izraz. 67. Svetnik (rimski mučenec). 72. Iste snovi, enoten. 76. Najvišja gora Armenskega višavja. 77. Tolstojev romna. 78. Skrajni konček kopnine.
Navpično: 1. Ena izmed obeh rok. 2. Balkanska prestolica. 8. Stara dolžinska mera. 4. Neprijeten, dušeč plin. 5. Razmeroma ceneno in moderno zabavišče. 6. Ločina, skupnost, samostojen oddelek. 7. Sočen, južen sad. 8. Moško krstno ime. 9. Štedljiv. 10. Otok v južnem delu Ligurskega morja. 11. Mikavnost. 12. Predlog s 6. sklon. 13. Ne narobe, temveč ... 14. Človek, ki mu manjka eden izmed čutov. 15. Žensko ime (god. 26. julija). 16. Človeški ud. 17. Nikalnica. 18. Vsebuje, poseduje. 22. Up. 26. Nalezljiva, epidemična bolezen.
28.	Izraz pri tehtanju. 32. Vrsta kineškega poklica. 33. Narek (tujka). 35. Večja naselbina. 37. Domače obuva.o. 39. Vrsta besedne uganke v 6likah. 41. Uradno znamenjo na listinah, ki pomeni »pre-gledanaU 42. Udruženje jugoslovanskih muzikal-nih avtorjev. 43. Zunanji izraz žalosti. 46. Slovenski znanstvenik - filozof. 47. Ruska sveta podoba. 48. Del prsta. 50. Izletniški kraj pri Ljubljani. 51. Kraj v cerkvi. 53. Zareza, obrez na trdem predmetu. 55. Kurivo. 61. Srsko-hrvaška vprašal-nica. 63. Plačilno sredstvo, nakazila 6-1. Hiter tek, jeza. 66. Označki za kemično prvino. 68. Stara oblika vezni ka. 69. Vzklik pri smehu. 70. Kot 68 vodoravno. 71. Tretja oseba pom. glag. biti 73. Nikalnica 74. Predpredzadnja in prva črka v abecedi. 75. Dva enaka soglasnika.
a
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Sarajevo. — 3. Milina. — 6. Vodenica. — 9. Sova. — 10. Veža. — 11. Moledovati. — 13. Kaja. — 15. Papa. — 17 Leha.
—	18. Moda. — 19. Reka. — 20. Navada. — 22. Sapa. — 24. Kali. — 26. Karo. — 28. Kača. —
29.	Pojava. — 31. Korana. — 33. Hoja 35. Lina.
—	36. Baza. — 37. Kabala. — 39. Golota. 41. Dama. — 43. Gora. — 45. Samojedi. — 48 Panama.
—	50. Batina. 52. Ležarina. — 55. Jata. — 57. Kabina. — 60. Kapuca. — 62. Buba. — 64. Doba.
—	66. Raha. — 68. Pire. — 70. Pokora. — 72. Vera. — 73. Šola. — 74. Kosa. — 75. Lado. — 77. Tajo. — 79. Kolobocija. — 81. Raja. — 82. Želo.
—	83. Limonada. — 84. — Nadeja. — 85. Sama-rija.
Navpično: 1. Sava. — 2. Ježa. — 3. Milena. — 4. Lido. — 5. Navada. — 7. Deka. — 8. Capa. — 9. Soha. — 10. Veda. — 11. Moka. — 12. Tisa. — 14. Jaka. — 16. Paka. — 17. Leva. 18. Moča. — 19. Reja. — 21. Naja. — 23. Para. — 25. Liho. — 27. Roka. — 28. Kana. — 29. Poza.
—	30. Vaba. 31. Kolo. — 32. Nada. — 34 Jago. — 35. Lisa. — Baje,- — 37. Kapa. — Goba. — 40. Tana. — 42. Maža. — 44. Rana. — 46. Maja. — 47. Dika, — 49. Nana. — 51. Lika. — 52. Leča.
53. Riba. — 54. Vedd. — 56. Tara. — 58. Bi-pi.
—	59. Kako. — 61. Pura. — 62. Bula. — 63. Masa. — 65. Bala. — 67. Bata. — 69. Reko. — 70. Polona. — 71. Racija. — 72. Veja. — 73. Šoja. — 74. Kolo. _ 76. Doli. — 78. Jona. — 80. Bode.
—	81. Rama. 82. Žeja
Zlogovnica:
Sestavi iz zlogov: a, at, bin, be, či, go, i, ja, ja, ko, las, 11, me, o, o, pel, ra, rov, ru, rab, stri, ta, tar, te, ti, ti, ti, ved, zi besede sledečega pomena: gorovje v Severni Afriki —, prositi, izvoliti — druga beseda za kravo — pomožni glagol — kraj pri Ljubljani — znamka avtomobilov — gorovje v Srbiji — zemeljska celina — slovenski pisatelj in pesnik — boginja gledališke umetnosti — drag kamen — obljube.
Prve črte dobljenih besed ti povedo albansko mesto, ki so ga zasedli Grki, zadnje črke pa severno afriško trdnjavo, ki 60 jo zavzeli Angleži.
Rešitev nedeljske zlogovnice:
Širok — Metal — Adijo — Rob — Namenoma Atlas — Gobi — Orač — Rezija — Amper. Prve črke dajo: Šmarna gora, zadnje Klobasičar.
Obmejni uradni sestanek v Vel. Dolenjcih
Sobota, 13. decembra. Po § 18. trgovske pogodbe med našo državo in Madžarsko se vsake 3 mesece sestanejo obmejni organi, da uredijo obmejni promet in uredijo druge malenkostne zadeve, ki bi se utegnile pojaviti v teku tega razdobja. Zadnji sestanek za Prek-murje je bil pred 3 meseci v Gornjem Siniku onstran meje, v torek pa je bil spet tak sestanek, in sicer v obmejnih Velikih Dolenjcih. Z naše strani so se ga udeležili okrajni načelnik iz Sobote dr. Franc Bratina, orožniški major Friderik Leman, grančiarski kapetan Drago Božovič, poverjenik glavnega oddelka finančne kontrole iz Sobote Alojz Vrtačnik in vodja carinskega oddelka na Hodošu Velizar Novakovič.
Madžarski gostje so se pripeljali t avtomobili čez mejo pri Vel. Dolenjcih. V njihovi komisiji so bili okrajni glavar iz St. Gotharda dr. Olajoš, njegov namestnik dr. Kiš, graničarski major Hiller, orožniški major Madacsay in carinik Karol Vesei iz Davidhaze.
Člani obeh komisij so se prisrčno pozdravili, nato pa so v prijateljskem duhu, ki preveva obe sosedni državi, pretresali razna vprašanja malega obmejnega prometa med obema državama na prekmurskem delu naše državne meje.
Po uradovanju so bili člani komisije gostje po izredni gostoljubnosti župnika Franca Horvata. Prihodnji sestanek bo spet v marcu v Gornjem Siniku.
Medi]a-lzlak«
Ptuj
Osebna vest. Profesorski Izpit je napravil z odličnim uspehom g. Jakhel Franjo, suplent ptujske gimnazije. Čestitamo!
Šahovski klub. V majhnem mestu kaj rada zaspi marsikatera društvena delavnost. Tako tudi Šahovski klub v Ptuju že nekaj časa drema. Vendar so prav šahovski klubi po nekaterih manjših mestih zelo delavni. To je spodbudilo nekaj članov ptujskega Šahovskega kluba, da so sklenili poživiti zanimanje za šah. To akcijo je treba pozdraviti z upanjem, da bo kraljevska igra vsaj malo nadomestila »mlačvo prazne slame« po ptujskih lokalih.
Dne 16. t. m. bo srečal Abrahama častiti gosp. župni eks-
Sozit Torkar Anton.
omaj pet let je med nami, pa je že postal popolnoma naš. Ze takoj ob svojem nastopu pri nas si je osvojil srca vseh du-hovljanov. Na našem zadružnem polju je takoj z vso vnemo prijel za delo. Zaoral je globoke brazde, ki bodo še poznim rodovom pričale, da je delal tu pravi zadrugar, ki mu je bila blaginja duhovljanov in njihovih gospodarskih organizacij tako pri srcu, da se zaradi njih ni ustrašil nobenega trpljenja. Vseh pet let je gospod jubilant tajnik tukajšnje Hranilnice in posojilnice, predsednik Nabavne in prodajne zadruge, predsednik nadzorstva Mlekarske zadruge in predsednik Prosvetnega društva. Vse organizacije in vsi duhovljani mu k njegovi 50 letnici naj-iskreneje čestitamo! Prosimo Boga, naj ga še dolgo let ohrani med nami zdravega, za poštenje in pravico neupogljivega borca kot gorenjske planine, pod katerimi se je rodil. Bog ga živil
Izpod Ptujske gore
0(1 Sv. Lovrenca na Drav. polju. Prihodnji Četrtek ob pol 7 zvečer bo »II. prosvetni farni večere, kjer bo g. D. 1'etančič nadaljeval zadnje predavanje. Govoril bo o spiritizmu in novi veri spiritualnih molilcev. — Podražitev petroleja nas je tem hujše zadela, ker še vedno nimamo elek-trine razsvetljave, čeravno bi jo že lahko imeli, ko bi se bolj pobrigali zanjo. Spomladi jo moramo imeti 1 — Naši fantje že pridno smučajo po vrhovih gore ter trenirajo za tekme. Vsem kmečkim fantom širom Slovenije pošiljajo smučarski pozdrav »Smuki«
Iz Majšperga. Člani ZZD 6e pritožujejo, da svojega lista »Slov. delavec« ne dobivajo vsak teden sproti saj so oni teden mnogi dobili kar tri številke skupaj. Delavci morajo sami hoditi po njega, ker jim ga pošta ne dostavlja na dom. Prosiinb poštno ravnateljstvo, da napravi red, ki ga določa zakon tudi za nas! — Danes po jutranjem opravilu se vrši sestanek ZZD. Ker ga ne moremo več imeti v občinsko-prosvetni dvorani, se bo vršil v gostilni švaršnik. Na sporedu je važen razgovor, o volitvah zakonitih delavskih zaupnikov, ki bodo v začetku novega leta. Vsil
Sv. Peter pri Mariboru
Praznik Brezmadežne je zelo lepo obhajala naša mladina, ki je zjutraj prisostvovala 6V. maši in pristopila k sv. obhajilu. Pridigoval je ta dan g. gvardijan p. Gabrijel Planinšek. Popoldne in zvečer pa je priredil Dekliški krožek igro »Dve mtaeri«, ki je dobro uspela in pokazala izvežba-nost naših igralk. Samostojno je nastopil tudi dekliški pevski zbor. Prvi javni nastop je ob tej priliki kaj dobro prestal tamburaški zbor Prosv. društva, ki nam je krajšal odmore.
Občni zbor Prosvetnega društva bo v nedeljo, dne 22 t. m popoldne po večernicah v običajnih prostorih. Na sporedu je predavanje ravnatelja g. Richterja iz Maribora.
Požar je upepelil v Mali Zimlcl prošlo nedeljo okrog 21 hlev in skedenj posestniku Krajncu Antona, bivajočega v Sp. Dupleku. V nevarnosti so bile sosedne hiše, ki so jih ubranili gasilci iz Sv. Barbare. Škode je okrog 20.000 din.
V prid svoji revni deci pripravljata obe tuk. Soli igri, dekliška šola bo prikazala na Štefanovo same božične prizore, deška šola pa pripravlja Ingoličevo igro »Sirote«.
Gornja Radgona
Tukajšnja šola je organizirala dijaško kuhinjo, ki je bila prav občutna potreba. Večina mladine je iz siromašnih slojev, mnogo pa iz, od šole zelo oddaljenih krajev (Apače, Kapela, Slatina Radenci, Ščavnica). — Naša obmejna javnost je pokazala zelo veliko razumevanje. S prispevki so podprli dijaško kuhinjo: Prehranjevalni odbor občine Gornja Radgona (na pobudo g .J. Hraste-lja) s 60 kg moke mesečno, veleposestvo Meinl v Apačah s 1000 din, veleposestvo Kune j v Gor. Radgoni z 2 litri mleka dnevno in 50 din, trgovca J. Hrastelj in Cajnkar z 10 kg sladkorja; v denarju so še prispevali: Občinska podjetja 200 din, notar dr. Požun 200 din, vinska klet Clotar Bouvier 200 din. trgovec Sušeč 100 din, dr. Boe-zio 100 din, gostilničarji Koler 100 din, Hibler 50 din, Klemenčič 50 din, posojilnica 50 din, Župnik Gaberc 50 c:in, kaplan Vahčič 50 din, posamezniki z manjšimi prispevki v Gor. Radgoni skupno 162 din, v Apačah 150 din. — V imenu številnih dijakov se šola najlepše zahvaljuje vsem darovalcem.
V	Srbski šahovski zvezi je tekmovanje klubov za zvezino prvenstvo v tekočem letu tik pred koncem. Nepričakovano si je priboril najboljše izgleoe za osvojitev prvenstva Zemun-ski šahovski klub, dočim je sicer močnejši Beo-gradski šah. klub odpadel- V Zemunskem šah. klubu igra tudi šahovski mojster Lešnik, ki obenem z mojstrom Matvejevim in s Šubaričem zelo dviga moč klubu na prvih deskah. Klub ja zadnjo nedeljo odigral tekmo s Somborskim šah. klubom in dosegel neodločen rezultat z boljšim uspehom na prvih ploščah, tako da se je kvalificiral za nadaljnje tekmovanje. Igrati mora še s šah. klubom iz Niša, tako da bo letošnji prvak Srbske šah. zveze j>o vsem pričakovanju Zemunski šah. klub. Kot prvak svoje zveze bo nastopil v finalni meoklubski^ tekmi za državno prvenstvo, za katero sta se že kvalificirala Ljubljanski šah. klub in Amaterski šah. klub iz Zagreba.
*
V	Mariboru se je pričel zanimiv božični turnir, katerega se udeležujejo najboljši mariborski šahisti. Brez dvoma bo ta turnir šahovsko življenje v Mariboru razgibal in pridobil za šahovsko igro novih moči. Podoben turnir bi bil brez dvoma izvedljiv tudi v Ljubljani, kjer so preizkušeni igralci in mlade moči že nestrpni, kdaj bodo mogli spet nastopiti in uveljaviti svoje sile-
•
Češki šahisti pridno šahirajo in so imeli letos že več lepih prireditev. Trenutno je v teku Kautskyjev spominski turnir, katerega se udeležuje več znanih praških mojstrov. Na tem turnirju je bila odigrana Današnja partija, katero je igral znani češki mojster Kari Opočen-sky zelo precizno,
Opočensk^ — Rnnza
1 d2—d4, Sg8—f6 2. c2—c4, e7-e6 3. Sgl— f3, b?—b6 4. g2—g3, Lc8—b7 (zanimiv je na tem mestu poskus, z Lc8—a6 ovirati belega pri razvoju.) 5. Lfl—g2, d7—db (boljše bo na tem mestu Lli4+ ali Le7, ker si s tem črni ne jemlje izbire, igrati d6 ali o5.) 6. Sbl—c3, Sb8—d7 (s tem črni že dovoli belemu premoč v središču in sprejme pasivno igro. Boljše je Sf6—e4-) 7. Ddl—c2l, Lf8—e7 8. 0—0, 0—0 9. e2—e4, e6— e5 10. Tfl—dl, Dd8—dl, Dd8—b8 (na ta način črni grožji d4Xe5 in skuša držati točko e5.) 11, b2—b3, c7—c5 12. d4Xe5, d6Xe5 13. Lcl^b2, Tf8—e8 14. Sc3—q5, Sf6Xd5 15- e4Xd5 (beli je dosegel krasno pozicijo z močnim prostim kmetom.) Le7—d6 16. Tdl—el, g7—g6 17. Tel— e2 (beli izvaja pritisk na e liniji.) f7—f5 18. Tal el, e3—e4 (z akcijo na kraljevem krilu je črni sicer zaostril igro, toda tudi občutno oslabil svoje kraljevo krilo, tako da je zanj obramba vedno težja ) 19. Sf3—g5, Ldo—e5 (ta jjoskus, z zamenjavo se rešiti strašnega belega damskega lovca, Opočensky na lep način ovrže.) 20. Lg2 Xe4I, f5Xe4 (na LXb2 bi prišlo LXf5! TXe2, DXe2 in črni mora dati nazaj figuro, ker je beli napad presilen.) 21. TelXe4, b6—b5 (črni se še ne zanimiv način skuša rešiti iz nerodne pozicije.) 22- Sg2—f3. b5Xc4 23. b3Xc4, Lb7Xd5 (v obupanem položaju se odloči črni za žrtev kvalitet, ker dobljene figure ne more obrVržati.) 24 c4Xd5, Db8Xb2 25. Dc2Xb2, Lc5 Xb2 26. Te4Xe8+, Ta8Xe8 28. TelXe8+, Kg8 —f7 28. Te8—e6 (s kmetom in kvaliteto več je partija belega seveda brez težav dobljena Edina nada črnega je še prosti »c« kmet.) h7—h6 29. Te6—c6, a7—a5 30. Sf3—d2, Lb2—c3 31- Sd2— e4, Lc3—b4 32. f2-f4, Lb4-a3 33. Kgl-f2, La3 —b2 34. Kf2-e2, Lb2—d4 35. Tc6— a6, c5—c4 (črni kmetov ne more več držati in bi bilo najbolje, da bi odnehal.) 36 Se4-d6+, Kf7-f6 37. Sq6—e4+, Kf6—f5 (na ta način je partije hitro konec, ker je črni kralj zašel v matno pozicijo.) 38. Ke2—f3, h6—h5 39. h2-h3, Sd7—f6 40. Sc4—d6 mat. Opčensky je partijo igral vseskozi mojstrsko-
Domžale
Šolska kuhinja je pri nas že začela r>oslovati. Okrog 50 najrevnejših otrok iz našega šolskega okoliša dobiva vsak dan dopoldne, oziroma popoldne, toplo malico. Vsa čast in zahvala gre človekoljubnim darovalcem, pa tudi gospodičnam učiteljicam in gospodom uiteljem, ki so se za to prekoristno stvar zavzeli. Starši podpiranih otrok kar ne morejo prehvalitl te dobrote, saj zdaj vsaj vedo, da njihov otrok ne bo ostal ves dan brez zajtrka, ko pa v šoli za njega skrbijo.
Ribnica
Ribniški župan g. Davorin Onič je za nacionalne in kulturne zasluge v kraju odlikovan z redom sv. Save IV. 6topnje. K temu priznanju od strani najvišje oblasti tudi občani čestitamo, ker je s tem tudi naša občina počaščena.
menekuva Neška ma tud beseda
Oh, kasne skrbi ma člouk dondons na svet, Ke se eneh utrese, prideja pa druge. Še kašenga putresa je treba, pa noma fertik. Jest s kar več na vem pu-ningat. Če tku naredim, ni prou, če dr-gač, je pa glih tku use narobe. Poseben moj mož m dela zdej zadne čase prglauce, Usak dan je bi na-taknen. Tku je pa siten ratu, de ga ni več za prenašat. Sccr sem jest ena hetlu putrpcžliva ženska. Use susedouke sc kar čud-ja, de morem bit tku putrpcžliva. Nahtere sa m še clu svetvale, de nej se pestim ločet-Sovede, jest pa kej tacga na bom nekol naredila. Mož je le mož, nej bo tak al pa tak.
Veste, sej mož ni glih napčen. Čist dober sva se zmeri zastupila. Ce je glih kerkat začeu sitnast predajat, sem jih začela pa še jest, pa sva bla k v i t. Zdej en čas je začeu pa kar mula držat, koker ne b bla jest uržah, če mu gre kej narobe. Sej men tud ni z rožcam pustlan, pa holt mal putrnim, pa začnem na stare čase miselt, ke je blu še lu.šten. Moj mož s pa usaka figa tku h srce žene, de sa mu začele lase kar sive ratvat. Jest sem mu /e svetvnla, de s jih nej pesti blajhat, pa na bo nubeden vedu, de je že tku u leteh. On me
pa neče ubugat. Ampak jest mu jih morem usak večer tiste ven pupult, ke sa mu čez dan sive ratale. Tu pa nč na pumaga. Zdej sem mu z negaveh ta siveh las že en poušter naredila, tulk sem mu jih pupulila, pa je še zmeri siu, pu vrh pa še plešast,
Ke sive lase čluvek punavad ud sameh skrbi ratujeja. Ke sem ga pa enkat prašula, če ma kašne skrbi, de tku siu ratuje, me je tku grelu pugledu, de b se ga kmal bala
»Kua me pa tu sprašuješ?« me je nahrultt. »Člouk ma ja zmeri skrbi, Če že ne take, ma pa take.c
»Kašne skrbi pa maš ti? Jest t prou gvišen na delam skrbi,« sem mu jest nazaj uduguva-rila, ke me je jezil.
»Kdu pa prau, de m ti delaš skrbi?« se je začeu upravievat. »Al nis brala u časupise, ke peki prosja, de nej Ide pupir s saba prnesja, ce čja, de jim boja peki kruh vajna zavijal, ke je pupir zdej predrag, de b jim peki še pupir puvrh rjajal, ke že pr kruh skori nč na za-služja- Žemel in pa štruc pa tu na smeja še majnše delat, koker sa jim ublast predpisale.«
»Prava reč je tu. če peki kruh u pupir za-vijaja al pa ne. Zavle tega «e t ni treba glave belt, «sem ga jest začela tulažet.
»Zavle kruiia s jest prou gvišen na belem glave. Mene sam skrbi, če boja vavle pupirjn. ko ga za cigarete nucnja, tud še cigarete bi pudrn/ci, koker sa jih že enkat, Al bo mogu pa usak, kdur bo to« cigarete kadit, puperčke s saba prnest. I u l>o pa hedu naroden, fcej člouk že zdej klimi shaja s plača. Tu m gre ntič in dan pu glau. Cigaret se ja eden še teži udvad, koker pa kruha. .Viš Neška, tu mene
skrbi. Zatu pa tud Čezdali bi siu ratujem. Al še nis zamerkala, kuku jest usak c.an bi dol jemlem? Sam mestafe sa me še, pa mal kusti in pa kože. Ke sem učeri zjutri pršou u kance-larija, me še šef ni več piiznou- Namest de b m uzdravu, ke sem ga puzdravu, me je pa pra-šu, ku koga sem pršou. Pa tud drug kulegi se niša nč zame zmenil. Kar zjal sa me, ket bk nove urata. Ta skrb za cigarete me je strašen zdelala. Jest se kar čud.em, de me tud ti nis s kašenmu drugmu zamenjala. Te salabolske cigarete m kar na greja iz glave.«
»Pejdnopejd, prsmoda! Kua te boja cigarete skrbele? Če se pudražeja, boš pa fajfa začeu kadit. Cigatere sa ja zcirauje škodlive, koker pranja tist, ke jih na kadeja. Moj foter je tud fajfa kadiu, pa b še dons živu, če b pred na umeru. Te skrbi s kar iz buče izbi. Viš, mene pa sam tu skrbi, če boma tku deleč pršli, de jim bo začel tud za bankuce puperja zmankvat. Tu bo pa res naroden. Sej veš. de jim jx)l druzga na l>o kazal, kakor de vam boja mogel ta peruga Še mal mn bankucit ud štet, kakor vam jih zdej udštevaja. Kuku boma poi živel, pa na vem- Druzga nama na bo kazal, koker de bova pučakala saj du puletja, do ta-kat se bo že kej zasukal.«
Moj mož se je mal uddehnou, pol me je pa prašu, če sem tud jest že kej slišala, de nam i)oja zdej kar šest postneh dni na teden predpisal. »Sam ub nedelali in pa ta velkeh prazen-keli iHima še žiher jedel, če boma kej mel«
»Slišala ud teh postneh oni scer še nisem, ampak tega jest na verjamem Tu sem pa slišala, de pisem iz tisteli poštneh kostelčKu pu mest na bo pošta več pubirala, ke jim je bencina zmankal. Ce boš kermu kej pisu, boš mogu pisem kar sam tistmu nest, kermu s ga namenu Priftrogarjem boja tud usem udpuvedal, k tu je prevelik luksus Jvene, z a tist bog di-
narček, ke s ga dau za marka, t more nest pisem not dol u Udmat. Sej sam čeulu več strga, ket za enga kuvača. Tak luksus se more ves udpraut, ke sa tku teški časi. Sej ta pisarejne je tku prenaumen Lepu te prosem, zakua mama pa telefon? Telefon ja nimama sam zavle lepšga. Č kermu kej važenga pišeš, moreš kar par dni na udgovor čakat. Tu je pa večkat hedu naroden. Puseben za zalublena mladina. Če telefuniraš, se pa lohka kar prec pumenta, kar se mata za pument.«
»Maš čist prou, Neška. Jest sem tud tojeh misel. Tud železenca b žiher kar udpraul. Ke-ne, kdur ma tulk gnarja, de se lohka z železenca ukul voz. ma tku soj autumubil, pa se lohka pele z nim, kamer se mu pulub. Se pred usaka štarija se lohka ustau, de se gre mal ptikrcp-čat. Železenca mu pa sam gvišne štacijone. Ce s greš na takmu štacjone kam duša prvezat, t ja pa lohka vlak še pred nusam pupiha. Pol s pa pumagi, če s moreš. Gespoda prou nč'že-lezence na nuca. Reveži se pa tku na morja z železenca ukul vozet, k nimnja gnarja Sej veste, za'tojn se pa še mačke na raufaja. Ker sa pa š bi z gnarjam pudkuvan, maja pa še clu eroplane na razpulagajne Z eropianam s pa kar prec lohka tle al pa tam Še na un svet prideš lohka pred. koker prčakuješ. Z eropianam gre use ekspres, koker u »Rio« kufe«
»Veš kaj, lub moj mnžiček, tku pamclen guvort te pa še nkol nisem slišala, koker oons guvariš. Kar čudein se, de te nisa zvulil u ti^t kuruzen udbor, ke bo zde| uredil trguvinn s kuruza,« sem ga pnhvalila On s pa še glihe ni sturu z moje puhvnle. Se clu namrdnil se ie, koker se namrdne punavad. če mu jest al pa ker drug da kera pud nus. Ke je sprevidu, de sva z najna pulitka za enkat fertik, je pa šou. Še adija m ni reku.«	K. N.
Žanetka
(Zgodba dveh oslov.)
Če se usedeš v tramvaj, ki te popelje na jug in vozi vzdolž alžirske obale ob zalivu, se čez uro vožnje pripelješ v mestece Maison Caree. Tu, v Maisouu Carceju, so živinski sejmi. In tako sem stal na tem živinskem sejmišču, ki je obraslo z nizkimi palmami, in sem držal bčnega osliča za povodec. Kupil sem ga bil, in sicer od Arabca, ki ni mogel najti dovolj primernih besed, da bi bil mogel z njimi zadostno opisati vse tiste lepe lastnosti in čudovite čeanosti, ki so dičile tega osliča. Jaz sem prav pobožno gledal na svojega osliča, zakaj čeprav bi bil prebredel vso Alžirsko, bi ne bil mogel nikjer najti kakega bolj izvrstnega osla, — sodeč po besedah Arabca.
S skrbjo v srcu sem nato prepustil Žanetko nekemu bitju s fesom na glavi. Ta človek je bil poglavar neke tako zvane karavanzerije, kar pomeni toliko kot slabo gostišče. Nato sem se odpeljal nazaj v Alžir, da bi pripravil vse potrebno za čudovito ekspedicijo.
Že zgodaj zjutraj sem bil spet v Maison Carčejn; bil sem preskrbljen z odejo in s toplim oblačilom, s skicirko in slikarskimi potrebščinami in z brašnom.
Nato sem odvedel Žanetko, fo je svojo oslico, z dvorišča gostišča, pogrnil sem ji odejo r>o hrbtu, obesil sem dve vreči, po eno na vsako stran, kjer so bile vse potrebščine, in sem dejal svojemu osličku: »Tako. Žaneta, zdaj se bova pa oba, ti in jaz, podala na prekrasno potovanje. Najine oči bodo videle vse najlepše, najine noge naju bodo ponesle čez visoke, gole hribe in po mračnih dolinah, kjer rastejo zelene oljke, palme in lijane. Prepotovala bova vinske gorice in oranžne gaje in žejna ljova v samotnih puščavskih pokrajinah. Ko se bo pa zr.očilo, bova spala pod zvezdami, medtem ko bodo črički prepevali svoje večne ljubezenske pesmi.
Če ti bo pa za tvoje ugodje kaj primanjkovalo in tega ne bom ko j vedel, pa mi boš oprostila. Zakaj, lepo bom ravnal s teboj, ne bom te ne pretepaval in ne s kaktejami zba-dal, kar si nemara vajena doživljati pri Arabcih. Ves ta čas bova dobra tovariša in prijatelja.«
Nato pa sem zajahal Žanetko in sem jo dobrohotno plosknil z dlanjo in zares se je premaknila. To je bilo čudovito. Uravnaval sem jo tako, da sem jo vlekel za levi uhelj, če je morala kreniti na levo, in za desni uhelj, če je morala iti na desno. Zares, čudovito!
In tako sem jezdil na svojem osliču po ulicah mesteca Maison Careeja.
Ali si more kak avtomobilist želeti kaj lepšega, ko ravno, popolnoma ravno, široko dobro tlakovano cesto, ki se niti malo ne vzpenja, ne pada in nima nič ovinkov? In ki je obsen-čena z gostim drevoredom topolov in platan? Ali je še kaj, česar bi si bolj želel kot vprav takšno cesto? Zlasti še, če je taka dvajset kilometrov daleč?
Toda, ali je kaj bolj nezaželienega za pešca, kot je ravnaj povsem ravna, dobro tlakovana cesta, brez ovinkov, brez hribčka in doline? Ali je še kaj, kar bi mu bilo bolj zoprno kot taka pot? In še posebno tedaj, če se razteza dvajset kilometrov daleč preti njim? To je torej — za dan hoje na daleč?
In nn tako pot sva prišla midva z Žanetko kar koj, ko sva pustila Maison Carče za seboj. Ta cesta je vodila na jug in na obeh straneh te peklenske poti se je na daleč okoli raztezala ravnina s samimi vinogradi. Tu in tam je kaka koča ali hišica, ki je obdana z mare-ličnimi ali drugimi sadnimi drevesi in z visokimi palmami, ki se odražajo z neba.
Žnnetkn se je pogasi motovilila ob robu ceste. Avtomobili so brzeli mimo; tu ni nikogar, ki bi prepovedal takšno brzino. A potem se je Žanetki zahotelo, da je obstala. Postavila ?e je počez na rfvsto in je stala. Prijazno sem jo potrepljal po lakotnicah Ni se zganila. Raz-> jahal sem in sem jo vlekel nekoliko časa na-
prej in ji pri tem vzpodbujajoče prišepetaval. A to ni nič zaleglo.
»Tako tako,« sem dejal, »utrujena si in ta cesta ti ni všeč, Kaj nemara misliš, da se meni zdi lepa? Brez dvoma bo te ceste kmalu konec. Na vsak način pa bova malo počivala.«
Potegnil sem Žanetko s ceste in začela se je okoriščati z redko travico. ki je ondi rasla. Sam sem se usedel na rob ceste, zrl sem po rdeči in rumeni vinogradniški pokrajini, ki se je svetila v soncu, vzel sem kruh iz torbe in pa čutaro vina in sem začel jesti in piti, saj sem bil v najbolj srečni nevednosti tega, kar me je še čakalo. Ko sem se nasitil in si prižgal cigareto — tukajšnji tobak je zelo dober, — sem vstal, prijel Žanetko za povodec in sem hotel nadaljevati potovanje. Veselo sem žvižgal, ko sem se usedel na hrbet živali in sem se ji začel dobrikati. Zares ie prav čedno in nedolžno cepetljala kakih deset metrov dalje, a nato se je spet ustavila.
»lako tako.« sem rekel, »nikar mi spet ne nagajaj! Veš, jaz znam biti tudi hud!«
Pa sem jo s pestjo lopnil po lakotnicah. Šla je dva metra naprej.
»Kakšne traparijc pa so to! Ali te bo treba zares občutljivo opozoriti na tvoje dolžnosti? Torej — kakor ti drago...«
Spet se je postavila počez. Razjahal sera. Avto je šinil mimo, in Žanetka- me je s sanja-vimi očmi pogledala. Tako je bila ljubka in tako nedolžna je bila videti, ko da se ne bi bilo prav nič zgodilo.
»Saj saj,« sem si mislil, a glasno »i tega nisem upal izreči, »žensko bitje si, pa človek nikoli ne ve, kaj se skriva za tvojo prijazno vnanjo«tjo!«
In srce sem si obdal s hrapavo skorjo, prijel sem jo za uhelj in jo potegnil dalje.
Pa slednjič človek le ne mor« vleči osla kdo ve kako dolgo za seboj! Pa sem se spet usedel na njen hrbet. »Nemara boš vendar že shodila,« sem si mislil v svoji lahkoverni tuši.
Pa ne! Kar stala jel
Tedajci sem podivjal. S peklensko režečim se obrazom sem šel na rob ceste, odlomil kak-
tejev trn, spet sera se usedel na Žanetko, dvignil sem ji rep in sem jo zbodel. To pa je zaleglo!
Tekla je po dolgi, enakomerni cesti, ki se je dozdevalo, da je ne bo nikoli konec. A čim sem nehal oslico zbadati, pa se je ustavila. To je bilo res strašno, ln prav neprijetno je bilo tako sedeti, da sem imel ves čas roko nazaj iztegnjeno in sem moral pri tem še obdržati ravnovesje. Zatorej sem zdaj pa zdaj razjahal in sem svoj kaktejev trn uporabljal še oalje. Srečal sem druge i>opotnike z osli in brez njih, pa se mi ni nihče začudil, saj sem počenjal isto kot vsakdo, ki je imel osla Zanetkine vrste.
Zn slehernim avtomobilom sem tako srdito gledal, kolikor sem le mogel. Kakor rečeno, bilo je strašno.
Ko se je sonce že nagibalo k zatonu, sva prispela do konca tega cestnega pekla. Ondi ob vznožju hriba pa je drugo mestece, ki se imenuje L'Arba.
Ustavil sem se pred neko kavarno, Žanetko sem nesramno pustil na cesti, in sem šel noter. Pristopil sem k prvemu Arabcu, ki sem ga zagledal, in mu dejal: »Zunaj imam osliča; ali vas kaj mika, da bi ga kupili?«
Pogledal me je, rekoč: »Najprej si ga moram ogledati.«
Širokoustno sem hvalisal odlično čednosti Žnnetke, zlasti še njeno zanesljivost in marljivost — toda kmalu sem umolknil, zakaj, toliko napak, kot jih ima Žanetka, ni imel še nikoli noben osel. Arabec kar ni mogel do sape, tako mi je hitel naštevati njene velikanske napake. Zdaj je imela prav toliko napak, kakor je imela odličnih lastnosti takrat, ko sem jo bil kupil. In ta zagovedni Arabec ji je še vzdignil rep in dejal: »Preveč je lena, da bi sploh hodila.« Zakaj — videl je stare in nove brazgotine,..
Prodal sem Žanetko natančno za petino mani. kot sem bil jaz dal zanjo.
In ko sem potem sedel na strehi blazno drvečega avtobusa, sem si dejal, vračajoč se v Alžir. da ne bom nikdar več kupil osla, ne da bi mu prej ne pogledal poo rep.
(Švedsko: Tito CollianderJ.
Božji služabnik
Trije grobovi drug poleg drugega. Na nobenem še ni pognala trava. Nesrečna Milica se plazi od enega do drugega pa poljublja tisto črno zemljo in tarna, da bi se človeku srce ustavilo.
»SinoviI... Otroci materinil... Torej to je doživela nesrečna mati!... Ali sem vas zato redila in hranila, da vas pred mojimi očmi zakrije črna zemlja in ne vidijo več belega dneva!...«
Onemeli smo pri takih bolečinah. Ni šala: trije grobovi v enem tednu, in sicer trije junaki, trije oženjeni sinoviI... Nismo se upali zaradi hude žalosti pogledati Milico, Ljubisava pa od strahu, kajtt onemel je kakor soha. Nikdar ne bom pozabil te strašne slike, ki jo je nudili... Sonce na zatonu ga je obsijalo z zadnjimi žarki, *»n pa kakor kamenit spomenik, gologlav, oči ima široko razprte, pa gleda v grobove, na katerih še ni zrasla ruša in se še niti zemlja ni posušila... Veterček mu kuštra sive lase, meče mu jih v oči in na obraz, on pa £e ne gane ...
Molčimo, gledamo in poslušamo.
»Bog!... Zločinec 1... Krvniki..., kriči obupano Milica.
»Tiho bodi... pop grel...«
»Naj grel... Bog krvniki... Krvnik si... krvnik... brezsrčnikl... Hočem kričati! Hočem zmerjatil... Nič mi ne more I ... Ne bojim se ga!.. .<
Po ozki stezici je prihajal stari pop Jovo. Poklicali so ga, da bo pokadil grobove. Šel je počasi, ker so stare noge klecale pod devetdeset-letnim bremenom... A'starec je vendar šel dalje opirajoč se na palico, svojo staro tovarišico...
»Bog vam daj dobro!« nas pozdravi.
»Bog daj tudi tebi!... Blagoslovi, oče!«
In začeli smo mu poljubljati roko.
Zabode palico v zemljo in natakne_ nanjo svojo duhovniško kapo. Iz torbe, ki jo je imel obešeno čez ramo, vzame obrednik, ki je bil zavit v štolo, razvije štolo, jo prekliža, prekriža se še sam, in si jo dene okoli vratu.
»Kadilnico!« zakliče.
Dado mu kadilnico in kadilo. Spusti na žerjavico dva ali tri zrna kadila in začne moliti za-dušnico...
Milica je ves čas ležala na srednjem grobu in objemala krajna dva z rokama.
Zadušnica je bila končana. Vsi smo se prekrižali in rekli:
»Bog jim daj večni miri«
Pop pristopi k Milici.
»Milica!« jo pokliče.
Ona molči.
»Milica!... Vstani!«
>0h, Bog, zločinecl Oh, sovražniki«
»Bog ni niti zločinec, niti sovražnik,« reče on z nekim čudnim glasom, takšnim, ki ni trpel ugovora, a vseeno nekam blago ...
»Da, popi... Ti ne veš, kaj je hudo! Tebe ni nikdar tako bolelo, ker nisi imel nikogar, s komer bi trpel.. .c
Ustrašili smo se. Pop je zelo mlad ovdovel in ni imel otrok.
»Res je to, Milica, a tudi jaz sem mučenec!... 'Jaz sem večji nesrečnež kakor til«
Milica dvigne glavo in mu pogleda naravnost v oči. Vsi smo videli, da je že odprla usta in mu
hotela reči kako debelo. Ko pa mu pogleda v oči,
obmolkne...
Prime jo za roko in sede poleg nje.
»Nikdar ne govori, da si najsrečnejša, pa tudi ne najnesrečnejša!... Je še večje gorje od tvojega, a tudi večja sreča kakor je tvoja!...«
»Toda, pop!... Trije grobovi v enem tednnt Tri srca sem dala, pop, črni zemlji!...<
»Imela si, in si dala... Bog je dal ploda tvoji moči, in zdaj imaš, da mu lahko vrneš in da ob-držiš tudi zašel... Dala si sinove, imaš pa vnuke. In imaš še eno nezlomljeno krilo, — glej, Dragu-tina, kakor kaplja rose ti je, rdeč kakor roža in zdrav kakor jelen z gorel... Ali je mar to majhen dar od Boga?... Ali ti je morda premalo, kar imaš? ...«
Njen trmasti pogled začne popuščati. Hotela je govoriti, a ni rekla ničesar.
»Glej,« je nadaljeval pop, »poznam te že od otroških nog. Tale roka je v imenu božjem združila tvojo roko z Ljubisavovo. Jaz sem ti krstil vse otroke in jih poročil, bil sem zraven pri tvojem veselju, no, in zdaj tudi v tvoji žalosti! ... In glej, kakor sem ti rekel takrat v veseli družbi, da moii k Bogu, — tako ti pravim tudi danes I...«
»Toda, pop .. .<
»Nikar ne žaluj t Ti nisi nesrečna ženska! Odplačala si svoj dolg Bogu in ljudem 1... Bilo je, da se je dalo vzeti in pustiti. Ovij roke okoli ostanka io čakaj, kdaj te pokliče Bogi... To, kar je zadelo tebe — hudo je res, a so še hujše stvari! Rekel sem že in še pravim: jaz sem večji nesrečnik. Zastonj sem živel devetdeset let. Niti ene stvari ni na tem svetu, za katero bi mogel reči: moja jet Ne vem, kaj je veselje in bolečina star-ševl Tujo lastnino kradem in si jo prisvajam. Devetdeset let sem si želel samo enega trenutka: da bi lahko pobožal plave otroške laske in rekel: hvala Bogu, to je moje t... A Gospod mi ni dali Zdaj čakam smrti, sam kakor panj in prepričan, da ne bo nihče potoSil solze za menoj... Ali mar nisem jaz večji nesrečnik kakor ti?«
Strašno je bilo pogledati to trhlo telo, kako se je treslo. Kolikor nas je bilo, smo začeli jokati. Ljubisav stopi k njemu, prime ga za roko in mu jo poljubi.
Za jaslice pripravlja.
»Hvala, pop!« reče in se raz j oče.
»Bog ti daj zdravje, Ljubisav, in reci: hvala Bogu, da imam tol... Ne stokaj za vsako bolečino!... Na svetu so še hujše rane!... Glej, Še enkrat pravim: Naj bo Bogu hvala!«
»Naj bo Bogu hvala!« reče tudi Milica. »Bog, odpusti mil... Ohrani mi, Gospod, to, kar ai mi pustili... Oh, grešnica sem!...«
»Moli k Bogu ...«
In starica se dvigne... Sonce je zašlo, a njegovo rdečilo je bilo nad obzorjem kakor zarja. Šel je počasi pred nami kakor kak svetnik... Vsi smo molčali. Samo Milico sem slišal, ko je po-tihem rekla Ljubisavu:
»To je božji mož!.. .<
(Janko Veselinovič.)
Huda noč
»So psi, ld so bol1]' pametni kot njihovi gospodarji.«
,»To je res. Tudi jaz imam takega psa.«
Dne i. avgusta je bilo ustreljenih 14 zarotnikov na vzhodnem dvorišču palače Tento. Cesarica je, stoječ pri visokem oknu, gledala za srebrnobelim oblakom smodnikovega dima, ki se je počasi dvigal iz strmega, mrtvega dvoriščnega rova v jutranje nebo.	_
Fernando je stal pri cesarici in je molče strmel navzdol na dvorišče, ki se je vse bledo motalo v dan. Ko so se vrata za njim zaprla, je bilo cesarici tako puščobno, začutila je, ko da bi jo bil kdo pahnil v brezno samote in mrzlote Bodi, da je bil tako ali tako, zdaj je spet spoznala v njem vse tiste skrivnostne, temne in nepričakovane nagone. Pripadal je tistim reakim ljudem, ki so prav rojeni za to; da živijo vedno v nekakšni zunanji napetosti kot vladarji ali pa zločinci. Bil je človek njene vrste, kakršnih ni baš veliko na tem svetu in jih zlasti ni bilo v Cartageru, v deželi gladkih, zvijačnik kabnljerov.
Pozno popoldne je cesarica sedela v naslanjaču in brala. Nenadoma je zaslišala za seboj korake, ki bi jih povsod na svetu in ob vsaki uri takoj spoznala. Začutila je pritisk njegove roke na rami.
»Torej v redu,« je dejal, »nocoj ob treh.«
»Prosim — nikari. Doktor Mezzatini mi je zadnjič povedal, oa umrje največ ljudi med tretjo in četrto uro ponoči. To je huda ura in zmeraj bi morala na to misliti.«
V njegovih očeh se je nekaj spremenilo,
Nasmehnil se Je.
»Torej te prosim,« je povzela ona, »opolnoči.«
»Kakor ukaže Vaše Veličanstvo.«
Njegove besede in njegov pokloo so bili porogljivi in majice spogledljivi; to je bi'la mešanica, ki je je bil zmožen samo on.
Ko ga pa opolnoči ni bilo, si je morala cesarica priznati, da je prav za prav pričakovala, da ga ne bo. Saj je bil tak človek, da se je navidezno vdal, a je hkrati trmoglavo storil po svoje, ko da bi njegovo življenje zaviselo od tega. Da bi se cesarica raztresla, je bila namenjena iti v knjižnico po kako knjigo. Stara knjižnica pa je bila v tistem delu palače, kjer zdaj ni nihče bival. Ko se je cesarici, hodeč po ozkem vnanjem stopnišču proti dvorani, zazdelo, da sliši neke glasove, si je mislila, da se moti. Toda potem je videla vse. Kjer je visel zlati lestenec, so bile zamrežene odprtine. Če se je na kolenih sklonila naprej, je videla spodaj viseti lestenec in skozi blesteče se kristalno steklo je spoznala v globini dvorane luč navadnih latern. Zaslišala je tudi glasove, ki so gromko odmevali po praznini visoke, raz-sežne dvorane. Sama sebi se je čudila, da je bila tako mirna in da je začela četo šteti osebe, Ena in dvajset jih je bilo s Fernandora vred In skonca mize je sedel Vincente Zamora sam, ki ga je lovdo več polkov vojakov in na
stotine detektivov po vsem CarTage.ru, a zdaj je sedel kar notri v sami palači Tento!
Fernando se je zleknil nazaj v naslanjaču in je prikimal.
»Ali je to častihlepje, kar ga navdaja?« je cesarica samo sebe vprašala. Častihlepje — ta beseda ji je bila mahoma kot ključ za vse. V strašnem, nad vsemi prepadi visečem in kakor grom donečera trenutku, ki so postale v njem vse stvori prosojne in se je dozdevalo, ko da je razkrita vsa njena notrunjost, je cesarica v duhu zagledala samo sebe, kako sedi za tisto mizo tik Fernaada in je na strani Zamore...
Njen sklop je bil storjen. Izvedla ga je s hitro natančnostjo, kakršna ji je bila v stiski zmeraj v pomoč. Spomnila se je lutke, ki je bila skoraj tako velika kot ona, in s katero se je v otroških letih igrala. Če jo je položila postrani, so bili vidni samo njeni lasje, vse drugo je bilo pokrito z rjuho. Spričo brleče nočne lučke je bila ta prevara popolna. Cesarica sama pa se je skrila za težko, do tal se-gajočo zaveso pri oknu. Dolgo je čakala. Vrata so se odprla — ne veliko, saj je bil Fernando jako vitek. Nalahno sklonjen naprej se je bližal postelji. Z naglo kretnjo je odrinil zaveso. Cesarica je videla njegov ozki hrbet kakor skozi tenčiče, in nato, kako se je sklonil, kako je iztegnil desnico, ki je v njej držal lesketajoče se bodalce. Cesarica je planila kar v sredo temnega, rdeče žarečega pekla; njena stara, s srebrom okovana pištola je storila svojo dolžnost. »Sprejmi tale poljub od mene,« je mirno spregovorila.
še tisto noč so bili na povelje cosarice obsojeni Zamora in devetnajst drugih zarotnikov nR smrt. Ko so bili ob sončnem vzhodu na dvorišču palače Tento ustreljeni, je cesarica, stoječ nepremično pri oknu, gledala izvršitev obsodbe.	(C. Conrud.)
MEATbl SLOVENEC
Zgodba o poštenem tatu
Abdulab se ie zvečer vračal iz vasi na svojo pristavo, ki je ležala daleč zunaj v stepi na nekem griču Brezskrbno žvižgajoč je krenil mimo nje. Tedaj mu je pogled obvisel na veliki luknji, ki je bila izdolbena v zid.
Nekdo je vlomili mu je šinilo v glavo. Luknja v zidu je bila tolikšna, da bi lahko zlezel skoznjo 6rednje debel človek.
Abdulah je bil pogumen človek. Ni se dolgo obotavljal. Bogve ali se ni potepuh potuhnil v kašči, ko je zaslišal moje korake? je pomislil.
Previdno je odklenil vrata in hrupno vdrl v kaščo. V roki je vihtel debelo gorjačo, da bi predrznega tatu pošteno naklestil. Toda kašča je bila prazna. Vlomilca ni bilo nikjer. In kar je bilo najbolj čudno: manjkalo ni prav ničesar.
>Le kako je to mogoče?« se je čudil Abdulah.
Pod luknjo v zidu sta ležali dve vreči. V večji je bila moka, v manjši sol. Obe vreči je moral nekdo treščiti tja, ker sta bili raztrgani, moka in sol pa razsuti po tleh.
»In vendar je moral biti tat tukaj,« je ugibal Abdulah. >Ne more biti daleč!«
Planil j« iz kašče, si opasal bridki meč, za-jahal konja, ki se je mirno pasel na dvorišču, in na vso sapo zdirjal za tatom.
Spotoma je premišljeval: »Čudno, da potepuh ni odpeljal konja z dvorišča. Zajahal bi ga bil — in nihče ga ne bi mogel ujeti!«
Uolgo je zasledoval neznanega vlomilca. Kmalu bi bil obupal. Toda sreča ga ni zapustila. Daleč pred sedoj je v svitu mesečine zagledal človeka, ki s-i je pehal in boril s peščeno stepo in puščavskim prahom.
Abdulah je pognal konja in kmalu dohitel samotnega popotnika.
»Zdaj te pa imam!« je zakričal. »Mislil si, potepuh, da mi boš ušel, pa si se zmotil! Kar priznaj. da si vlomil v mojo kaščo!«
Tujec se je prestrašeno umaknil in ves zbegan strmel v bridki meč, ki ga je bil Abdulah zavihtel nad njegovo glavo.
»Še nikoli v življenju nisem lagal, pa tudi zdaj ne bom,« je rekel in začel na vso moč tajiti.
Abdulah pa je bil prepričan, da ima krivca pred seboj. Odvlekel ga je s seboj v vas pred sodnikovo hišo. Prebudil je sodnika, čeprav je bilo že pozno.
Sodnik je vstal in stopil na prag. Ko je zagledal Abdulaha, se je začudil:
»Kaj bi pa ti rad ob tej pozni uri?«
»Ne zameri, da sem te zbudil,« se je opravičil Abdulah. »Ujel sem potepuha, ki ni vreden, da živi. »Povedal je sodniku vse po pravici in resnici.
Sodnik je začel razsojati.
»Praviš, da je vlomil v tvojo kaščo, ukradel pa ti ni ničesar?« je vprašal Abdulaha.
»Tako je,« je pritrdil Abdulah. »Gotovo me je opazil, ko sem se vračal in zbežal.«
Sodnik se je obrnil k tatu in ga vprašal:
»Slišiš, zakaj pa nisi zajahal Abdulahovega konja, ki se je pasel na dvorišču? Lahko bi bil pobegnil na njem, potem te Abdulah pač ne bi mogel dohiteti «
»Modri sodnik, res je, hotel sem krasti,« je skesano priznal tat, ves tresoč se od strahu. »Povedal ti bom vse — potem me sodi po zakonu! Ko sem izdolbel luknjo in hotel zlesti v kaščo, sem padel na dve vreči, iz katerih se je vsulo nekaj drobnega. Padel sem tako, da so se mi ustnice dotaknile kruha in soli. Zaradi tega nisem hotel krasti. In zaradi tega tudi nisem zajahal konja, s katerim bi bil lahko pobegnil. Nikoli ne bi mogel okrasti človeka, čigar kruh in sol sem jedel. Gostoljubje te dežele je tudi meni sveto! Čeprav sem tat, sem vendarle pošten«
Ko je modri sodnik to slišal, je tatu, ki je ves skrušen zdrknil pred njim na kolena, slovesno rekel:
»Vstani in pojdi svojo pot, ker spoštuješ gostoljubje boli kot svoje življenje! Jaz te ne bom sodil.«
Prve snežinke
Nebo so prepredli sivi oblaki, ki so se zgostili v en sam umuzau prt, tako da je bilo že v zgodnjih popoldanskih urah temno kakor v mraku. Gledal sem skozi okno in nestrpno čakal, kdaj bo začelo snežiti. Ni mi bilo trebu dolgo čakati. V zraku je završal divji ples in gosti kosmiči so padali na zemljo, na drevesa, travnike, njive. Kmalu je bilo vse pobeljeno. Zdelo se mi je, kakor da bi Bog stresal na zemljo polne vreče sladkorne sipe.
Nisem strpel v sobi. Vzel sem sanke in pohitel ven. Ko sem drčal po strmini navzdol, mi ie padla na roko snežinka. Menda je bila bolj klepetave sorte, kajti kar na lepem mi je začela pripovedovati zgodbo. Takole je pripovedovala:
»Dragi moj, ti najbrž misliš, da smo snežinke samo zato, da se lahko sankaš po mili volji. Pa ni takol Snežinke smo tudi koristne. Da boš bolje razumel, ti bom povedala naše dogodivščine. S sestricami smo bile zaprte v velikem oblaku. Hrepenele smo po prostosti, toda nismo inogle ven. Slednjič se nas je usmilil sveti Peter. Prišel je k nam in nam povedal, da nas bo izpustil iz ječe. Zletele bomo lahko, kamor bomo hotele, toda v zahvalo za svobodo bomo morale marsikaj koristnega napraviti. Odprl nam je vrata in nam dal dobre nauke na pot. Od radosti smo se prekopicevale, plesale in frčale navzdol, dokler nismo priletele na zemljo. Pokrile smo gozdove, travnike in njive s svojim mehkim plaščem, da ne bi zmrznile. Tudi jaz bi morala na zemljo, toda pot si mi prekrižal ti in morala sem sesti na tvojo roko, namesto da bi grela zemljo.«
Pihnil sem v snežinko, da je zletela na zemljo. Zahvalila se je in pripovedovala dalje:
»S sestricami bomo pokrivale polja do pomladi, potem bomo kot vodne kapljice pro-niknile v zemljo, da bodo lahko rastle in se razvijale cvetlice, truva in žito. — Hej, poglej! Vidiš na nebu oblak? V obluku je še vse polno mojih sestric. Če bodo prosile sv. Petra, jih.bo gotovo spustil na svobodo. Mogoče bo med njimi kakšna moja sestrica, ki ti bo povedala še kaj več, ker jaz nimam več časa.«
Komaj je snežinka dokončala, je pričelo znova snežiti. Čakal sem snežinke, ki bi mi se več povedala. In res: že je priletela. Sedla je na konec mojega nosu in pričela pripovedovati:
»Ko prirohni starka zima iz svojega ledenega gradu, gre teta burja v svojo spalnico, kjer prespi skoraj vse poletje. S svoje postelje pobere vzglavnike, kjer ležimo snežinke, lepo druga poleg druge, in nas strese v velike oblačne zaboje. Tam smo zaprte, dokler ne pride sveti Peter in nam usmiljeno odpre vrata.«
Kakšna škoda: ni še snežinka dobro skon-čala, že se je stopila na mojem nosu v vodno kapljo in padla na zemljo. Čakal sem dolgo, da bi spet kakšna priletela in mi pripovedovala dogodivščine svojih sestric do konca, toda nobene ni bilo več. Sneg je polagoma nehal nale-tavati in moral sera domov, ker je bilo že pozno. Doma sem sedel za peč in pripovedoval materi, kaj sem doživel. Mati je rekla, naj vse to popišem vam, otroci, ki boste gotovo z veseljem brali, kaj doživijo snežinke v svojem življenju.
Kako pravimo...
„Na konju telovadi"..."
Telovadno orodje, ki ga imenujemo »konj«, gotovo vsi poznate, In tudi to veste, da ta »konj« ni pravi, živi konj, ampak narejen iz lesa, usnja in žime. Če ta ali oni telovadec na tem orodju kaže svojo telesno spretnost, pravimo, dana konju telovadi. Kako bi bilo, če bi po telovaotiih dvoranah imeli res pravšne, žive konje za telovadbo, nam kaže prizorček, ki ga je narisal Jože Močnik, dijak IV. razr. mešč- šole v Tržiču.
Koline
Stankova mati je krmila prašiče. Stanko se je tako dolgo motovilil okoli korita, da ga je eden izmed prašičev šavsnil po reki. Kri je tekla v curkih. Stanko je jokal, da je sklical skupaj pol vasi. Oče ga je vzel na kolena, mu obvezal rano in prijazno prigovarjal:
»Stanko, kar tiho bodi! Čakaj, jutri bomo prašiča hudo kaznovali! Zaklali ga bomo, pa bo imel. Ti boš zraven stal in njegovo kri mešal.«
Stanko se je ob teh besedah takoj potolažil. Na vso moč se je veselil prihodnjega dne, ko bo prašič kaznovan — in bodo jedli koline...
Drugi dan je oče navsezgodaj poklical Stanka k sebi. V roke mu je dal skledo in kuhalnico ter mu velel, naj gre z njim Na dvorišču sta bila že oba soseda in stric iz sosedne vasi. Mati je potiskala tolstega prašiča iz svinjaka. H<p nato so ga možje vrgli na tla. Prašič je na vso moč zakrulil. Starko se je tako prestrašil, da je kar odrevenel. Oče je zamam vpil nad njim, naj pristavi skledo. Stanko 6e je kar na lepem spustil v jok:
»Pustite prašiča! Nisem več hud nanj. Prst me nič več ne boli. . . pustite ga, pustite!«
Oče mu je iztrgal skledo iz rok in ga nagnal v hišo, Stanku se je prašič strašno smilil, Uboiecl Gotovo ga strašno boli .. . Dolgo se ni mogel pomiriti. Šele čez nekaj časa ga je radovednost prignala v kuhinjo. Stanko je videl, da je materi v napoto, pa se je vrnil na dvorišče. Stopil je k stricu in ga povprašal:
»Stric, ali zdaj prašiča nič več ne boli?«
»Nič več,« je odgovoril stric,
»Kaj pa zdaj delate?«
»Narazen ga dajem. Vidiš, tukaj je želodec, tukaj pljuča, tukaj srce. Kmalu bomo začeli delati klobase!«
»Klobase!« Ta beseda je imela v sebi takšno čudovito moč, da je Stanko pn priči pozabil, koliko je moral ubogi pujs pretrpeti, predem so mu upihnili luč življenja...
Stanko je hodil ves dan sem in tja. Povsod je našel kakšno zanimivost, vsak čas je dobil kaj dobrega za pod zobe. ZvečeT pa je bila prava pojedina. Na mizi so se vrstile vse mogoče jedi. Nobeni jedi se Stanko ni mogel odreči. Mat: ga je svarila, naj ne bo tako požrešen, s»cer mu bo počil trebušček. Toda Stanko je ni ubogal. Vse mu je šlo v posebno slast.	•
Preden je bila pojedina končana, je Stanku postalo slabo. Kar prebledel ie in kurja polt ga je oblivala. Mati se je na vso moč prestrašila. Odnesla ga je v posteljo Skrbno ga je pokrila in mu prinesla kamilčnega čaja. Trebušček se je čez nekaj časa umiril. Stanku je odleglo. Oče se je poredno sklonil k njemu in se ponorčeval:
»Stanko, tebi pa še mrtvi prašič nagajal O, te presnete koline!«
MLADA NJIVA
»Posekal ga ie..."
Če dva telovadca tekmujeta med seboj, kdo izmed njiju zna bolje telovaditi, tedaj, pravimo, da je boljši telovadec drugega posekal, t. j. prekosil Kako strašno bi bilo, če bi telovadec res svojega tekmeca posekal, vidite na sliki, ki jo je napravil Jože Močnik, nijak IV. razr. mešč. šole v Tržiču. Hvala Bogu, na tak način pri nas doslej še nihče ni svojega nasprotnika »posekal«. Po drugih državah pa se nasprotniki kar na debelo »sekajo« med seboj•..
Čudovito darilo
Mlada smučarja.
To bi bilo nekaj za vas, kajne, otroci, če bi Miklavž vsaj dvakrat na leto nosil! Morda mi ne boste verjeli, kar vam bom zdajle po-vedal.
Onega leta je Miklavž na vso moč obdaroval Frančakovi deklici. Anici je prinesel tako zvrhan pehar, da ga še ovigniti ni mogla, Francki, ki je bila manjša od Anice, pa je prinesel nekoliko manj. Deklici sta se tri dni veselili ob peharju, dokler nista do zadnjega vse pospravili Četrtega dne sta bili obe žalostni.
»Oh, ko bi vsaj kmalu spet nosil sveti Miklavž!« sta vzdihovali.
Frančakova mati je dobro vedela, kje ju čevelj žuli. Pobožala je obe in rekla:
»Žalostni sta, kajne, ker ni več Miklavževih darov? Čakajta, vama bom nekaj važnega povedala. Potem se vama bo odvalil kamen s srca Samo še nekaj imam v kuhinji opraviti, potem se takoj vrnem.«
Ruska pripovedka
Trgovec Marko je bil velik skopuh. Nekega dne je šel na sprehod. Prišel je do berača, ki je sedel na kamnu ob cesti. Starec ga je zaprosil:
»Dajte mi vbogajme, dobri gospod!« Trgovec Marko pa je šel mimo. Takoj za njim je prišel reven mužik (kmet). Zasmilil se mu je ubogi berač in dal mu je kopejko. Bogatina je bilo sram Obstal je in rekel kmetu:
»Prijatelj, posodi mi kopejko. Rad bi r.al beraču vbogajme, pa nimam drobiža.«
Mužik mu je dal kopejko in vprašal: »Kdaj naj se oglasim, da mi jo vrneš?« T »Pridi jutri!« je rekel trgovec in šel dalje.
Drugega dne je šel mužik k bogatinu po kopejko.
Bogatin ga je zavrnil:
»Prijatelj, pridi pozneje, zdaj nimam drobiža.«
Mužik se je priklonil in rekel: »Dobro, pridem jutri« Drugega dne je bogatin spet rekel: »Nimam orobiža Če hočeš, mi menjaj sto-tak. Če ne. pa pridi čez dva tedna.«
Dva tedna sta minila in mužik se je spet /glasil pri bogatinu. Ko ga je ta zagledal skozi okno, ie rekel ženi:
»Slekel se bom in legel pod svete podobe, ti pa me pokrij s platnom, sedi in jokaj, kakor da sem mrfev. Ko pride mužik, mu reci, da sem danes umrl«
Žena je storila, kar ji je mož velel. Sedla je in bridko jokala Ko je prišel mužilf v gornjo sobo, ga je vprašala: »Kaj iščeš toa?«
»Po kopejko sem prišel, ki mi jo dolguje bogatin Marko,« je odgovoril.
»Ne bo nič, prijatelj,« je rekla žena. »Moj mož je umrl.«
»Bog mu odpusti grehe!« je vzdihnil mužik in se namuznil: »Dovoli, da mu postrežem za svojo zadnjo kopejko in mu umijem grešno telo.«
Ko je to izrekel, je pograbil lonec vrele vode in začel polivati bogatina Marka. Marko se je začel kreražiti in brcati.
Mužik pa se ni menil za to. Umil ga je in oblekel, potem pa rekel:
»No žena, kupi krsto in ukaži, naj ponesejo Marka v cerkev. Pel mu bom bilje.«
Bogatina Marka so položili v krsto in odnesli v cerkev Mužik mu je pel bilje.
Znočilo se je- Nenadoma se je odprlo okno in v cerkev so se priplazili razliojniki. Mužik se je skril za oltar, tatovi pa so si začeli deliti plen. Vse so si razdelili, samo zlata sablja je še ostala Vsak jo je hotel imeti. Tedaj je mužik planil izza oltarja in zaklical:
»Zakaj se prepirate? Kdor ooseka mrliču glavo, od tega naj bo sablja!«
Bogatin Marko je ves prestrašen planil na noge Razbojniki so se prestrašili in zbežali.
»No, prijatelj, pridi da si razdeliva denar!« je rekel bogatin Marko mužiku.
Razdelila sta si plen.
»Kaj pa je s kopejko?« je vprašal mužik.
»Eh[ prijatelj, saj vidiš, da nimam drobiža!« se ie odrezal bogatin Marko.
"In tako se je zgodilo, da bogatin Marko nikoli ni vrnil kopejke...

IliliMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlIlmlllllMIlllllllMII
»Oh. kar zdaj povejte!« sta zaprosili Anica
in Francka-	..
»Poglejta, na onile oreh je nas oce obesil ptičji hlevček. V njem se boco stiskali ptički, iadar bo posebno mraz Revčkom pa pozimi m samo mraz, mnogo jih tudi od gladu pogine.« Anica in Francka sta kar planili pokonci
in rekli:	. .
»Kar zdajle bova ptičkom natrosili zrnja!«
»Počakajte, da vama povem do konca, Če bosta prav vsak dan natrosili zrnja v ptičnico, potem se vama bodo ptički spomladi lepo zavalili. Na dan sv. Gregorja, ko ptički prestanejo najhujšo zimo in se jim obetajo lepši dnevi, vama bodo pustili v ptičnici vse polno dobrot, moroa celo več, kakor vama je prinesel sv. Miklavž.«
Deklici sta ob mislih na darove pn priči sklenili, da se bosta ravnali po materinem nasvetu ...
Mati je nadaljevala:
»En dan naj Anica postreže ptičkom, drugi dan pa Francka. Toda glejta, da ne bosta preveč Škode naredili- Žito je drago. Koliko drobtin pade z mize, koliko stvari oopade v kuhinji, katere bi ubogi ptički radi pozobali, če bi le dobili.«	. .
Deklici sta res povsod našli kaj za uboge ptičke. Vsako jutro sta jih z veseljem obdarovali. Ptički so se ju tako privadili, da se ju niso več bali.	, . ...
Počasi je minila zima Dobrotnim ubogih ptičkov sta se že na vso moč veselili sv. Gregorja Vsak dan sta gledali v koleoar, koliko dni je še do takrat
Dan sv. Gregorja je bil jasen in sončen. Deklici sta vstali navsezgodaj. Pohiteli sta k ptičnici in se na vso moč čuoili: v ptičnici je bilo veliko gnezdo, v gnezdu pa prej>olno dobrot . • Toliko niti od Miklavža še nikoli nista dobili. Kar strmeli sta in strmeli Šele čez ne-kaj časa sta vzeli gnezdo iz ptičnice in hoteli vse skuj>aj odnesti. Pa se je že mati oglasila: »Dobrote, ki so vama jih poklonili ptički, odnesita, gnezdo pa pustita! V gnezdu bodo ptički valili jajčka in iz njih se bodo zvalili
m,Q Deklici sta ubogali Gnezdo sta položili nazaj, oarove pa odnesli. Vsa vas se je čudila, kje so ptički vzeli toliko darov...
Toda veselja še ni bilo konec. Deklici sta vsak dan kradoma pokukaki v ptičnico. Nekega dne sta zagledali v gnezdu drobno jajčece-Mati jima je rekla:
»Nikar ne hodita več gledat, da se ne bodo ptički zbegali!«
Šele čez nekaj tednov sta smeli spet k ptičnici. Takrat pa sta se še bolj zavzeli: šest lačnih mladičev juna je oopiralo kljunčke na-I sproti. Tako srčitani so bili, da bi jih aekiici najraje priželi na srce..-
Nazaj
O planine v luči sanji Duša mi za vami joče, v prsih grehe, kljuje vroče tisoč žalostnih vprašanj.
Rad zasanjal v senci skal sredi tihe bi skrivnosti — proč od tuje učenosti, ves zamaknjen v sinjo dalj.
Peter Leveč, dijak.
Mladini v spominsko knjigo
Šopek spominčic poklanjam ti v dar, z njimi pa to naročilo: kakor te rožice bele vskdar tvoje srce naj bi bilo!
Pomni, največje bogastvo je to — (srečen, kdor z njim se ponaša); srce nedolžno, kristalno čisto — vsako bogastvo prekaša!
Jožef Mihclčič, Dobrava pri Kropi-
Sreča
Gospod Martin gre na sprehod. Zamišljeno hlača po beli cesti v mestni log in gleda, gleda v tla.
Železna podkev tam leži — gospod Martin, poglej I Gospod Martin pobere jo, veselo gre naprej.
Ob cesti slepec star sedi. Martin brž podkev — smuk! namesto cvenka vrže mu v nastavljeni klobuk.
Kaj slepi siromak stori? Naočnike navzgor pomakne, jezno zarenči: »Mar misliš, da sem nor?!«
In vrže podkev na vso moč Martinu v glavo rdečo... Pa naj še kdo poreče zdaj, da podkev nosi srečo I
Vinska bratca
Polh kosmati, polž rogati
skupaj sta beračit šla.
Polh je prosil, polž je noeil v vreči velik kup zlata.
Vsa vesela odhitela
sta čez leto dni domov.
V krčmi pila, veselila
6ta bogatih se darov.
A ob zori
tam na gori
našli so ju brez vsegi:
vse zeiedla, vse tapila
grda vinska bratca sta.
Premislil se re ...
Droben piščanček je bil hudo žejen. Vode ni bilo duleč naokrog. Ves obupan je zatarnal: »Glavo bi dal za kapljico vode!« Skaklja, skakljd — in pride do vode. Napije se je do mile volje. Pri vsakem požirku pogleoa v nel>o, kakor da bi se hotel zahvaliti Bogu, ker je dal zemlji tako dobro pijačo, tedaj se spomni svoje obljube. Glasno se zasmeje in začivka:
»Nak, glave pn že ne dura! Kako bom pa brez gluve — vodo pil!?«
»Ali se je Janezek že vrnil iz šole?« »Gotovo se je že vrnil. Nisem ga sicer še Videla, a mačka se je žo skrila pod poslelio.«
Jaslice nekdaj - in zdaj
Za praznike pišeta.
V	teh dneh bodo po mnogih družinah poiskali stare jaslice, jih z novimi dodatki spo-polnili ali pa mogoče kupili ali naredili povsem nove. To je jako stara šega in mogoče bo koga zanimalo, če spregovorimo nekaj besed o zgodovini jaslic- Pri tem je treba seči precej daleč nazaj, tja v četrto stoletie. Že iz tedanje dobe sta v katakombah dve sliki jaslic dokazani. Za zgodovino jaslic je važno leta 354. Tega leta so namreč prvikrat obhajali božič dne 25- decembra, medtem ko so dotlej praznovali božič na dan 6 januarja s praznikom Razglašenja Gospodovega ali sv. Treh kraljev vreo. Leta 354 so v Rimu, v cerkvi S. Maria Maggiore postavili jaslice, ki je pri njih bral sv. mašo papež Liberij. V 7. stoletju se je ta šefa še bolj razvila, ko ie papež Teodor _ I-dal prenesti jaslice iz Betlehema v Rim, kjer 90 jih kasneje v dragoceni skrinji spravili v cerkvi Marije Praesaepe in so zdaj med pol-nočnioo še zmeraj razstavljene za vernike.
Med narod pa je čeačenje jaslic prišlo mnogo kasneje. Bilo je pozimi leta 1223 v gozdu pri Greccio, ko je sv. Frančišek Asiški postavil jaslice, da je pred njimi obhajal skriv-
Nekai o rokavicah
V	mrzlih dneh so tud irokavice prav važen del našega oblačila. Zatorej je jjotrebno, da jih s primerno pažnjo ohranimo čim delj. Predvsem je potrebno, da so ti rokavice zares prav, ko jih kupuješ, kar je posebno važno pri zimskih rokavicah. Zgodi se, da si kupiš par resnično toplih, mehkih rokavic, pa te v prste
tako zbe, da ti kar otrpnejo. Vzrok za to je skoraj zmeraj ta, da so rokavice premajhne. Zlasti usnjate rokavice, ki se dajo prati, morajo biti čim bolj ohlapne, ker se pri pranju skrčijo.
K negi rokavic spada to, da si pletene in iz blaga narejene rokavice večkrat operemo, zakaj, če se tkivo zgosti od prahu in potenja in umazanije, tedaj nič več ne greje. Take rokavice opereš v mlačni vodi z milom.
Drugače ravnamo z usnjatimi rokavicami. Če so rokavice iz usnja za pranje, jih operimo v hladni milnici, in sicer si jih oblecimo, da obdržijo obliko. Potem jih še enkrat' operimo v čisti milnici; izprati jih ne smemo nič, ampak jih še vse milnate obesimo, oziroma pripnimo na vrv. Prej še huknemo v rokavičine prste, da se ne sprimejo. Ko so rokavice popolnoma suhe, jih močno zdrgnimo, da se usnje spet zmehča.
Barvaste irhaste rokavice je treba od časa do časa z radirko obdrgniti in pri tem jih imej na rokah. Nato jih je treba previdno obdrgniti s smirkovim papirjem, pri čemer postane usnje na obdrgnjenih krajih spet hrapavo. Za vse usnjate rokavice je to najbolj važno, da niso nikdar zmečkane, ampak da jih lepo nategnemo, ko si jih slečemo, in nategnjene tudi spravimo.
nosi božiča. Te jaslice so prvikrat vsebovale tudi vse postranske osebe in like. Kmalu so se uvedle jaslice čez Švico tudi v severnejše oe-žele. Zlasti v Nemčiji in Avstriji so se jaslice razmahnile v pravo pravcato ljudsko umetnost. Nekoliko so sicer zatonile v dobi cesarja Jožefa II., ki je jaslice prepovedal.
Najlepše in najbogatejše jaslice so nare-jali v Italiji, posebno v neresančni dobi. Plemenite patricijske družine so tekmovale,druga z drugo, katera bo imela najlepše in največje
jaslice. Večkrat so vsel>ovale te jaslice na sto-... . .. f^ .
tine oseb in krasne jx>krajine Celo na dvoru so se ukvarjali z jaslicami. Kralj Karel III. ne-ajKiljski, ki je jako pospeševal umetnost, je dal v svoji tvornici porcelana narediti kraljica je z dvornimi damami šivala
Debeli konec.
dal v svoji tvornici porcelana narediti kipe, n kraljica je z dvornimi damami šivala o bloke zanje. Takrat je bila tudi navada, da so o božiču bojevali gostje drug k drugemu gledat jaslice. Umetnost za narejanje jaslic je bila v Italiji v prejšnjem stoletju močno zanemarjena, zdaj pa je spet na višku.
Drugače je bilo z jaslicami jx> drugih deželah, tako na primer na Tirolskem in Bavarskem in pri nas. Na Tirolskem so izrezovali kipe iz lesa in to delajo še dandanes. Tirolske jaslice imajo po sto in več likov, neke najslavnejše tirolske jaslice, ki so zdaj razstavljene na Dunaju, vsebujejo 400 človeških in živalskih likov in 25 stavb. — Pri nas se je udomačila navada, da izrezavamo jaslice iz papirja, prilepimo podobice na palčice in jih zatikamo v mah. Hlevček je posebno lep in v njem gori lučka. Jaslice so tudi pri nas izrezovali iz lesa, in so pri nekaterih družinah prava umetnija. Prisrčni so dnevi pred božičem, ko gredo otroci po mah v gozdove in se potem mlado in staro ukvarja z jaslicami- Ponekod imajo pri nas zdaj že storjene, kupilne jaslice, ki so mogoče lepše, a so brez tistega lepega božičnega čara, ki jih vsebujejo jaslice, katere otroci sami nareoijo in postavijo.
V	poslednjih HO letih je zgodovina jaslic sploh obubožala Tako zvana doba prosvitljen-stva ni hotela nič vedeti o jaslicah in o narodni umetnosti sploh. Hvala Bogu so sedanja desetletja spet našla pot do poživitve starih šeg in tako so tudi jaslice prišle do svoje besede. Upajmo, da letos ne lx> slovenske družine, ki bi ne imela svojih jaslic.
Kemične nevarnosti
v omarah za obleko
Zdaj je tu tisti čas, ko vzame človek ]>o-zimske suknje in plašče iz omare, pa obesi vanjo gumijaste površnike in slične zaščitnike zoper dež, da ondi počakajo spomladanskih dni. Zatorej bo zanimiv pričujoči članek iz švic. lista »Farmacevtska < srednja posvetovalnica«, ki objavlja tozadevna dolgoletna opazovanja in preizkuse Omenjeno glasilo društva švic. lekarnarjev pa hkrati dostavlja, da podobni članki niso še nikjer izšli:
Molje in njih zalego preganjamo z ozračjem, ki je prenasifeno s strupi zoper molje, tako z naftalinom, s klorovo kafro, s samo kafro itd. Zaželeni učinek je tem izdatnejši čim večkrat obnovimo ta sredstva, tako oa imamo v omarah in predalih zmeraj ozračje, ki je močno prenasičeno s temi strupi.
V	omarah pa imamo razen oblačil iz blaga, tudi takšna iz gumija. Dognano j>a je zdaj, da vsa sredstva zoper mnlie, pa bodi v trdni ali tekoči obliki, škodujejo gumiju, ga razta-liio, ker ga gumij vsrkava in ga nič več ne odda od sebe Pri tem je pn vseeno, ali je oblačilo povsem iz gumija, ali je gumij v sredi in je preoblečen z blagom. Vsa ta oblačila postanejo po strupih zoper molje lepljiva, in ko človek obleče takšno pokvarjeno gumijasto oblačilo, se pri nošnji zlepi gumij z blagom in se prilepi tudi na telo. Pri oblačenju se odtrgajo gumijaste mrenice, blago obleke pod gumijastim plaščem spremeni barvo, koža na vratu ali roki se uinaže, gumijasta prevloka dežnega plašča se tu in tam ootrga, ponekod se pokvari in se stanjša in razpoka Taki plašči pač ne držijo dežja nič več in tudi niso več uj>orabni. Zatorej ne =memo de.xnih plaščev nikoli obesiti v omare, kjer imamo sredstva zoper molje!_
»Moja žena postane zmeraj tako historična, kadar pridem prepozno domov«.
»Misliš reči histerična!«
»Ne, ne — historična —, to sc r*"^ A začne očitati vso mojo preteklost.«
Nedeljski listi
»Veselite se... veselite se 1"
(Fil. 4, 4,)
Kdo Sc ve, kaj je to — veselje? Ze beseda »vesolje«, če jo izgovoriš, ima nekak žalosten naglas. Pa v ničemer si niso ljudje tako edini kakor v iskanju veselja. Le kako najti to veselje? Poti gredo navzkriž.
Iz lastne skušnje more človek sam spoznati, kaj da veselje ni. Veselje ni: čast, bogastvo in užitek; zakaj najplemenitojše duše bi bile potem brez veselja. Kristus in z njim njegovi najboljši učenci niso iskali na svetu: bogastva, časti in užitkov. A niso bili brez veselja.
Veselje ni: izobrazba, znanost in umetnost. »Naposled vse moje življenje ni bilo drugega ko trud in napor; pač smem reči, da v 75. svojih letih nisem iinel niti za štiri tedne pravega veselja.« (Goethe.) Žalostno izpričevalo visoko izobraženega in nadarjenega moža.
Veselja nc daje v polni, aH v vsaj vedno zadovoljivi meri: niti mirna-dobra vest, niti krepost, niti ljubezen katerih koli ljudi. Kdo bi se mogel veseliti svoje kreposti, ne da bi ga mogel zadeti Gospodov očitek: »Ako va^a pravičnost ne bo obilnejša...?« Kar pa za-
! Brez fešav
deluje Oarmot. K temu prijetnost
ina
ri uporabi: nobenega kuhanja Ca« ev.niti požiranja krogljic In ne gren« <ih soli. Darmol le okusen kakor Čokolada No poskušajte 2 nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo 1 dobrim odvajalnim sredstvom
30 LETI
(vJMcuv oni n 1 (tat uurau
dene ljubezen, kolikokrat preide v prevaro, se izpremeni v sovraštvo.
Vesolja naposled nc najdeš tudi nc v svojem delu. Najmodrejši ljudje spoznavajo in priznavajo pomanjkljivost vseh svojih del-Veselja ni tudi ne v delu za javni blagor,
čeprav tako delo Človeka dviguje. Ker torej malokdo najde veselje, zatorej najdemo lo malokdaj človeka z veselim mirom v njegovem obrazu in izrazu Zal, da je tuko.
Seveda, danes življenje za nikogur ni lahko. Vendar neka možnost za veselje mora biti dana vsakomur, ker sv. Pavel tako vneto opominja: »Veselite sc vsak fas v Gospodu!« Tu je ključ do veselja.
Veselje v Gospodu! Kaj nam more dati to veselje? Veliko, zelo veliko! Zaupanje, pogum, potrpljenje, ravnodušnost, vdanost in veliko varnost v slehernem težkem položaju. Bog vodi vse; Gospod bo dal vsem težavam in preizkušnjam srečen izid. Kdor to veruje in zaupa, ta se more zares vsak čas veseliti v Gospodu. Zaupno in hvuložno se prepusti božji previdnosti! To jo smisel Pavlovega opomina k veselju.
Na marsikaj
i'e treba zdaj misliti, ko se bliža božič. Na vse ;raje, naj bi dajali in žrtvovali, in ne moremo reči, da Slovenke ni^o darežljive- Pri vsem tem pa še ne pozabimo ptičkov, ki zdaj v mrzlih dneh z nami vred trpijo oh pomanjkanju živil. Tu in tam bo zmeraj lahko odpadlu kuka drobtinica s človeških mizi
Kako pravilno solim
Jedi, ki se delj časa kuhajo, luliko manj solimo, kakor tiste, ki se hitro skuhujo. Več soli je treba za mastno ali miudo meso (tele-tino, ribo) kot pa za govedino ali divjačino.
Jetra vsake vrste solimo šele potem, ko so že poj>olnoma opražeua, pečena ali dušena. Če bi jih solili prej, bi postale trde. Meso za pečenko ne sme biti več ur prej soijeno, Ker mu sol vzame mnogo dragocenega mesnega soka Perutnino solimo samo znotraj, zunaj šele čez četrt ure nato, ko se že peče. Sol bolje prodira v vroče meso. Stročnice solimo, ko so že napol skuhane, če solimo prej, se ne zmehčajo Meso domačega kunca pa potrebuje več soli kot vsakršno drugo meso.
Danes tako in jutri tako
Dandanašnji je veliko pisanja o tem, kako je časnikarsko ivoročnnje omahljivo. Že pred sto leti, ko je ni! Nnj>oleon pobegnil na otok lili«), je moral francoski list »Moniteur« vsak dan |>oročati z drugačnimi naslovi. Pričujoči naslovi so dokaz, da omahljivost in nestanovitnost nista sad samo teh dni Takole je tu list poročal o NajX)leonovem begu z hibe:
»Ljudožrc je zapustil svoj brlog«. — »Kr-
voses s Korzike je pristal v zalivu Juan«. — »Tiger je prispel v Gap« — : čila v Grenoblu« — »Despot je bil videti ne-
»Pošnst je preno-
dnleč od prestolnice«. — »Bonaparte se naglo bliža, a v Pariz ne bo mogel nikoli priti«. — »Napoleon bo jutri prispe! no našega obzidja«-— »Cesar je prišel v Fontainebleau«. — »Nje-govo Veličunstvo je včeraj s svojimi zvestimi četami slovesno prišel v Tuilerije«.
Tri metre pred božičem
f*" / Vil
To in to In še to so darila v veselje.
Čas pred božičem je kakor koral, ki zmeraj bolj narašča .. Spočetka so prazniki še v ozračju, nato so v izložbah, v željah otrok, v pogledih na razstavljene igrače in slednjič so pri jaslicah, pod drevcem, pri polnočnici.
Ozračje hrstlja kakor smrekova vejica na žerjavici: dozdeva se ko da se sleherni hip zasvetlika z neba svetlobni napis: ». .. Božič... božič.- božič. .« Hiše, kjer so izložbe z božičnimi predmeti, stopajo človeku tako rekoč na noge, se ti obešajo na roke in te spominjajo daril
»Kaj podarim temu, kaj onemu?« To je tudi v naših slovenskih mislih, čeprav ni slo-
'M
1
venska navada, da bi nam bil božič večer obdarovanj. A te iz tujih krajev k nam zanesene navade se že ne moremo več otresti. Trgovine trdovratno ponujajo božična darila prav tako, kot so ponujale Miklavževa. Tudi mi preudarjamo, sp>očetka s pametjo, nato s srcem, a srce zdvaja Tri ure pred svetim večerom se še mnrsikdo »ubija« z mislimi »Kaj bi, ali bi, kako bi...«
In na trgu. kjer prodajajo jaslice, pa mah, teloh. omelo! Kjer tako lepo Hiši jx> mahu. po brinju Pa daije na trgu, kjer prodajajo drevesca in se ti zazdi, oa si v gozdu sredi mesta! Navzlic beli megli, ali mogoče prav zato? živijo ta drevesca s posebnim dihom in te prikličejo v liožič, pa čeprav so ti misli še tako oddaljene od njega in ti je še tako pusto pri srcu.
Zdaj je mesto podobno slikam na škatlah s sladkarijami. Povsod božič — po stopnicah gor in po stopnicah dol- Tramvaii so privzeli v svoje zvončkljanje zvonjene steklenih zvončkov na drevescih Ceste so polne zavojev 111 zavojčkov Saj že kar ni vic.eti nobenih rokavov več, samo papir in papir.
Tri metre pred božičem! Ves svet se je spremenil v en s<»m odmev božičnih dni navzlic novicam z boinih poljan Po otroških sanjah >e prevaža Božiček « smučmi, se pelje Miklavž z vlakom... lz kuhinj diši po pecivu. Vse govori o božiču Dnevi postajajo kakor grozdne jagode, ki jih trgaš z grozda, še malo časa — pa se bono zasvetile jaslice in smrečica in se lx> oglasila božična pesem.
A. D. P. p. K.: Od jeseni imate srbečico. Porabili ste že več loncev mazila, pa se vam čez nekaj dni zopet obnovi.
Ni dovolj, da se sami temeljito in skrbno namažete. Potrebno je, da razkužite tudi obleko in posteljnino. Po navadi so bolni vsi družinski člani, ker se drug od drugega nalezejo. Zato je posebno važno, na se zdravi hkrati vsa družina. Le tako morete doseči, da se bolezen vedno znova ne pojavlja.
A- D. Sv. J. p. L.: 5+ let ste stari, po poklicu šivilja. V mladosti ste bili vedno bolehni. Rekli so vam, da ste slabokrvni. Petkrat ste bili operirani. Dvakrat ste si i/pahnili koleno, ki vam vedno oteka. Letošnje leto od maja ste začeli hujšati. Neprestano vas žeja. Vedno vas bol i glava, utrujeni ste. Postaja vum slalio. Či-ščo ste izgubili s 45 letom.
Po znakih, ki jih navajate, sklepam, da imate sladkorno. Zato se obrnite na zdravnika zaradi točnega dognanja. Treba bo preiskati tuni vodo. Brez dvorna prispeva k nevšečnostim še inena svoj delež- Tudi kolena ne smete puščati v nemar. Verjetno je. da so po večkratnih poškodbah nastale v sklepu bolezenske spremembe. Te spremembe so lahko zelo resne in težke. Pustite kolesarjenje. Koleno si dajte rentgensko pregledati.
I. M. Lj.: 4-2 let ste stari. Včasih, zadnje čase vedno bolj pogosto, težko dihate. To vas ovira celo pri govorjenju. Dalje časa ste imeli bronhialni katar. Vrašujete, če je to naduha? — 15 let starega sina imate, ki je bolj šibek in zastal v rasti v primeri s svojimi sovrstniki.
Iz tega, kar ste napisali, ne morem trditi, oa je to naduha- Težko dihanje opažamo med drugim zlasti pri boleznih pljuč in srca. Potrebna je zdravniška preiskava. — Fantu dajte čez zimo ribjega olja. Poskrbite, da bo dovolj na soncu in zraku. Hrana naj bo tečna. Bavi naj se s primernim športom ali telovadbo, pa bo kmalu krepak.
L. F. K.: Zaradi vaših nevšečnosti si ne_ belite glave. Nekaj kilogramov, ki jih pogrešate, boste lahko brez vseh praškov dosegli. Če imate zdravo, tečno in dovoljno hrano, ne rabite ničesar. Vaša rast tudi še ni končana. I.ahko še pridobite nkaj centimetrov na višini- Da bi pa morali biti veliki kakor vaš oče, ni niti nujno, niti potrebno. Zaradi kratkovidnosti se obrnite na strokovnjaka za oči. Ta vam bo dognal, ali so naočniki potrebni ali ne.
A. K. K.: Zakaj vam zvečer otrpnejo roke, vam ne morem povdati Ta edini znak, ki ga navajate, je premalo, da bi mogel sklepati na kakšno določeno bolezen. Vsaj to bi še pripisali, koliko ste stari.
S. B. Zagreb: Znaki, ki ste jih navedli, so samo verjetnostni, niso pa zanesljivi. Dogaja se. da se še po spočetju pojavijo krvavitve, celo do trikrat. Značilno za te krvavitve je, da so slabe in kratkotrajne- Teh ne moremo smatrati za bolezenski pojav. Ločiti jih pa od krvavitev v nosečnosti, ki so bolezenski po-
javi. Čas poroda izračunate na ta način, da od dneva zadnje čišče odštejete 3 mesece in pri-štejete še 7 oni. Če pa točno veste za datum spočetja, pa odštejete od tega samo 3 mesece, la drugi način je bolj zanesljiv. Bljuvanje je navadno reden pojuv. Sčasoma se uravna in preneha samo po sebi. Če pa se vedno bolj stopnjuje in žena močno slabi, je potrebna strokovna zdravniška pomoč in zdravljenje.
Zmaga: Pojdite k zdravniku, da vas pregleda. Nevarnega ni trenutno ničesar. Prav pa je, da ste čuječi.
I. L., služkinja: Za svojega sina prosite-17 let je star. Kostno jetiko ima. Zdravniki so
mu priporočili zdravljenje na morju, preovsem pa dobro in tečno hrano. Vi pa ste služkinja. Ne morete mu dati ne enega, ne drugega. Bo-
jite se dneva, ko bi vam očital, da mu niste dali tega, kar bi morali. Prosite me, če bi vam mogel jaz kako pomagati.
Verujte mi. da gorje takih revežev, ki jih je cele procesije, sam prav dobro občutim. Saj me spremljajo iz dneva v dan. Dvakrat hudo je, ker ne morete pomagati, kakor bi radi. Brez moči gledate, ker ni sredstev. Krive pa so razmere, v katerih živimo- »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe,« te zapoveui ne poznamo več. Mnogo jih ie, ki bi lahko lajšali gorje, ki bi mogli in morali pomagati sočlove<u. l'a zapirajo svoja srca, gluhi in slepi so za vse, kar se okrog njih dogaja. Prosite pri okrožnem uradu, če ste članica. Potrkajte na banovino. Če vam ne odprejo, potrkajte znova. Poskusil bom tudi sam, Storil bom, kar je v moji moči.
»Operacija«; Ne morem trditi, da bi bile
nevšečnosti v neposredni zvezi z operacijo golše. V letih ste. Morda so to znaki nastopajoče mene. Svetujem vam, da se obrnete na operaterja, ki vas je operiral.
A- P., Lj.: Hčerko imate, ki hodi v šesti gimnazijski razred Slabotna je in ji čišča iz-ostaja. Mnogo se uči Bojite se jetike.
Poskrbite, da se hčerka okrepi, Ne pre-oblagajte jo z učenjem Dobro in tečno hrano, sonce, zrak vam priporočam. V zimskih mesecih naj pije ribje olje. — Po opisu sklepam, da imate lišaj. Od kod, pa ne morem dognati. Pazite na snago. Kopljite se večkrat. Morda so zajedalci, ki vam povzročajo nevšečnosti. Mislite tudi na sladkorno-
F. J., Lj.: Mislim, da je samo navada, ki naj vam ne dela skrbi. Nič nezdravega ne vidim v tem. Ne pijte popoldne in zvečer preveč tekočin. Zadovoljite se s suho hrano. Ponoči pa se toplo od en i te.
V. J. d. Lj.: Le kar verujte zdravniku. Čisto točno je povedal, kaj vam je- Vnetje debelega črevesa imate. Gotovo vam je dal tudi navodila. Teh se vestno držite. Jaz bi vam priporočal še podvodne črevesne kopeli, to je izpiranje debelega črevesa s posebno pripravo v kopelL
ri&TV&frS
Vdova preglednika finančne kontrole. J. M.
Ker je bil vaš mož upokojen leta 1921, vaša hčerka ne bo dobila rodbinske pokojnine. Pač pa lahko prosi za podporo po čl. 7 uredbe o spremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev. Prošnjo bi bilo vlo-šiti pri finančni direkciji v Ljubljani; rešil jo bo pa finančni minister. — Glede premestitve sina najprej poizvedite, če je v vašem mestu kakšno mesto prosto, potem pa prosite za premestitev.
Dedna taksa. P. P. Koliko dednih pristojbin bsote plačevali, bi vam mogli izračunati le, če bi poznali zapuščinske spise po vašem očetu. Dedna taksa se odmeri vsakomur, ki kaj podeduje po čisti vrednosti pripadle imovine in po razmerju sorodstva med zapustnikom in dedičem. V vašem primeru se bodo odbili le s pravnimi listinami dokazani dolgovi. Če ste vi podedovali posestvo in prevzeli v obvezo volila ali doto iz posestva, so sicer volilojemniki dolžn plačati delne pristojbine, vendar vi po zakonu jamčite za plačilo teh pristojbin. Zato jih boste pa smeli odračunati, ko boste izplačali volilo. Pri navedeni vrednosti posestva boste plačali državne takse do 4% od vrednosti, banovinske pa 1%, če ste kmetovalec, drugače pa 2%. Če vam bodo pa vse dolgove priznali za odbitek, bo pa odstotek državne takse nižji.
Uradnik VI. 3. Zdi se nam, da bo imelo prosvetno ministrstvo prav, ko vam je na vašo prošnjo za pomaknitev v V. skupino odgovorilo, da predpis § 62 točka 24 finančnega zakona za leto 1932, velja le za prevedbo uradnikov s 15. leti državne službe v VI. skupino, in da se ne morete uspešno sklicevati v prošnji za V. skupino Da boste pa pomirjeni, izposlujte odločbo državnega sveta na ta način, da zaprosite za foimalno rešitev prosvetnega ministra, proti kateri vložite tožbo na državni svet. V tožbi zastopajte svoje stališče glede izpopolnitve pogojev za V. skupino. Kako bo državni svet razsodil, vam ne moremo povedati, ker n;.m ni znana še nobena njegova rešitev takega ali podobnega vprašanja. Če tožbo zgubite, boste morali plačati takso 400 din.
»Kanal« 20. Vprašanje zavarovanja ali prestavitve potoka, bi se dalo rešUi v sporazumu z občino in prizadetimi lastniki zemljišč. Zato se poskušajte s prizadetimi dogovoriti. Seveda ni vaša dolžnost, da bi vi sami potok utrjevali ali, da bi zgradili kanal, če n. mogoč sporazum vseh prizadetih. V vašo korist pa bo, ako hišo s primerno izolacijo zavarujete proti vodi. Vsa ta vprašanja se lahko rešijo z malo dobre volje doma.
Posvojitev tujega otroka, š. M. Lj. - O takem vprašanju smo pisali 29, sept. in 3 nov. t. ). Po našem občem državljanskem zakoniku, vi ne boste mogli tujega otroka posvojiti, ker imate lastne zakonske otroke. Tak predpis velja tudi po hrvaškem državljanskem pravu. Drugače je pa po pravu, ki velja nn ozemliu novosadskega apelacijskega sodišča in na območju veljavnosti srbskega državljanskega zakonika. Po teh dveh pa lastni zakoniti otroci niso zapreka za posvojitev tujega otroka. O pristojnosti sodišča za odobritev posvojitvene pogodbe smo tudi pisali 3. nov. Iz navedenega
iiiiiiiiiiniiiiiminiitiiiiiiimi......... ODREZITE mu.....mm........mirnim..........
odgovarja samo na vprašanja, kali terim je priložen tale odrezek. |
1 .Slovenec415. decembra 1940 |
........................................................................................................
izhaja, da je za otroka, ki bi ga vi radi posvojili, pristojno sodišče v Slovniji, ki pa iz omenjenega razloga take pogodbe ne bi moglo oaobriti.
Ponovno vprašanje. F. C. S. - Na prvo vprašanje smo vam odgovorili v nedeljo 10. novembra t, 1 Stroški pri prevzemu posesvta so odvisni od vrednosti posestva. Ker niste povedali, koliko je posestvo vredno, je točen odgovor glede stroškov in taks nemogoč.
Plače rezervnih podčastnikov. A. O. - Odgovor pod prednjim naslovom, ki smo ga objavili 24. novembra t. L, pojasnjujemo tako, da ( 53. uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice le do-pojnjuje čl. 292 tega zakona, ki se nanaša le na brezplačno zdravljenje častnikov, vojaških uradinovk po.dčastnikov itd. Po novem predpisu pripadajo pravice, o kateri govori čl, 292 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, po istih pogojih tudi rezervnim častnikom, vojaškim uradnikom in podčastnikom, kakor tudi obveznikom, dokler so na vojaški dolžnosti. Na plače se pa ta predpis ne nanaša in je ostal v veljavi tudi za podčastnike člen 270 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, po katerem rd-zervni podčastniki, kaplarji, mornarji in obvezniki ne dobivajo plače ob času orožnih vaj.
Čin štirirazredne Ijndske šole za državno službo. P. M. - Ne bo vam mogoče doseči s spričevalom med vojno dovršene štirirazred. osnov, šole, ki je imela še tri oddelke ter je trajalo šolanje sedem let, kvalifikacije za uradniško službo, ki se zanjo zahteva mala matura srednje ali mešč. šole. Po odločbi prosvetnega ministra odgovarja celo osem razredno šolanje na enorazrednicah, dvorazrednicah in štirirazred-nicah v Sloveniji dovršeno do 31. oktobra 1924-, dovršeni ljudski šoli in ne daje šolke kvalifikacije po zakonu o uraonikih. Po isti odločbi ustreza izobrazbi dovršene nepopolne srednje šole osemletno šolanje z VIII. razr. na ljudski šoli v osemrazrednici ali s VII. razredom na ljudski šoli sedncmrazrednici v Sloveniji, dovršenima do 31. okt. 1924, če so imele te šole čin štirirazredne, ozir. trirazredne mešč. šole.
Veselje do letalstva. T. I S. - Obrnite se na aeroklub v Ljubljani, kjer vam bodo gotovo radi postregli s potrebnimi informacijami o tem. kako bi prišli do zaželjenega cilja, in v kolikem časti. Z dovršeno meščansko šolo boste pri vojakih lahko dosegli čin rezervnega podčastnika, seveda, če boste opravili predpisani izpit.
Poprava občinske poti II. reda. B. V Zakon o samoupravnih cestah pozna le občinske ceste I. in II. reda, ne pa tudi III. reda, za kakršno cesto vi vprašujete. Gotovo je cesta, ki jo ima te v mislih, občinska cesta ti. reda. Take ceste s grade in vzdržujejo s prispevki davčnih zavezancev v onih krajih, ki so jim te ceste po-
lavitno namenjene. Porazdelitev teh prispev-ov določa občinski odbor po neposrednem davku zavezancev. Iz tega vidite, da se glede
glavi kov
ureditev službenega razmerja. To bi vam mogli povedati le, če bi vpogledali sinovo službeno pogodijo ali morebitni odlok, s katerim je bil prejet v službo.
Rok za vložitev prošnje za podporo osebam .ojaških vpokliconcev. C. R. - Po najnovejših navodilih za izvrševanje uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo, morajo osebe, ki jim je do podpore (žena, potomci, slarši, če iih ni, pa vsakdo, ki ga hranilec vzdržuje) vložiti svojo prošnjo pri občini kraja, kjer nivaio, najkasneje v oveh mesecih po hranilčevi odpustitvi iz vojaške službe, ali odpustitvi na nedoločen dopust. — Prošnjo sme viožiti tudi vojaški obveznik sam po vojaškem poveljništvu, kjer služi,
»Alimenti«. M. S. L. - Najprej se morate pobrigati, da bo nezakonski oče res od sodišča spoznan za nezakonskega očeta. Zato morate pri domačem varstvenem sodišču povedati, kje on zdaj živi in bo sooiišče uradoma poskrbelo za zaslišanje dozdnevnega nezak. očeta. Če bo očetovstvo priznal, l>o varstveno sodišče v ne-sj>ornem postopku določilo višino mesečne vzdr-ževalnine, ki se bo določila z ozirom na očetove dohodke in njegov j»oložaj nekako med 300 in 400 din. Če pa oče ne bo priznal očetovstva, ga boste pač morali tožiti. V to svrho j>redlagajte pri domačem sodišču, da se otroku postavi primeren varuh, ki bo po navodilih varstvenega sodišča ukrenil vse, kar bo potrebno.
Sporne meje. G. J- Z. T. - Vaše ravnanje ni pravno utemeljeno. Prvoten dogovor, da se držite mupnih meja, bi bil izvršljiv, če bi se vi in mejaš pismeno sjKirazumela, da bo meje odmeril zomljemerec. Ker takega pismenega sporazuma ni, morate vi in mejaš upoštevati dejanske meje Če niste s temi mejami zadovoljni, potem imate pravico, da zahtevate, naj te meje, v kolikor so sporne, sodišče aoloči. So-
oprave omenjene ceste ni treba obračati na no beno drugo oblastvo, kakor na domači občinski odbor.
Najvišja starost zn sprejem v državno službo. R. D. - Po uradniškem zakonu se prosilec lahko sprejme v državno službo (enako tudi v banovinsko), dokler ni dovršil 60 let starosti, razen v primerih, za katere imajo jx>-sebni zakoni drugačne predpise. Fmak predpis ima tudi zakon o državnem prometnem osebju Zato še niste prestari za državno službo.
Izplačilo zadržanih sinovih prejemkov. M. E. Obrnite se ponovno na oblastvo, pri katerem ie bil sin v službi. Iz vašega vprašanja ni mogoče ugotoviti, kateri predpisi so veljali za
^^^^ Posebno parite, ka] bolnik pljel
Pijača ni le la sdravega človeka telo važna, temveč tudi sa bolnika mno-^^r	gokrat važnejša od hrane I
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna.
ono z rdečimi srci!
Prospekte ln vsa potrebna navodila za domače zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCg
dišče bo meje določilo po zadnjem mirnem uživanju. Če se pa to ne bo dalo ugotoviti, bo sporno ploskev razpolovilo. Dokler ni meja urejena, ne morete tožiti mejaša zaraoi posekanih smrek. Šele po dokončni ureditvi meje bo moglo sodišče rešiti spor zaradi pokošenega sena, odnosno posekanih smrek na spornih mejah.
Zapuščena žena. A. K- L. - Preživnino, ki jo je sodišče vara prisodilo, je do-lžan mož redno plačevati Ker se mož kljub temu izmika plačevanju, mu morate njegove redne dohodke z izvršbo zarubiti Pri tem navedite sodišču vse moževe dohoc.ke, kajti od celokupnih dohodkov mu mora ostati najmanj 250 din prostih na mesec.
Razširitev banovinske ceste- S. F. - Če so za
razširitev banovinske ceste odkopali vaš sadovnjak, imate pravico zahtevati odškodnino za odstopljeno zemljišče. Obrnite se na pristojni cestni odbor.
Zarubitev orožja. T. O. - Izgovor, da rabite orožje za osebno varnost, vam pri rubežu ne bo pomagal. Izvršilni organ vam bo zato pištolo lahko zarubil.
Davčni nasveti
S. F., Litija 342 — Taksna utaja: Prekupčevalec z nepremičninami je pred 4 leti kupil v vašem kraju del nepremičnine in je sporazumno s prodajalcem vstavil v kupno pogodbo za 20.000 manjšo kupnino, nego je bila dejanski dogovorjena in plačana. Vprašujete, kdaj" zastara tako dejanje, dalje, če je ovaditelj zaščiten po uradni tajnosti in če mu pripada kaka nagrada" ter koliko?
Gre za utajo na prenosni taksi. V smislu tar. jxist. 12, pripombe 1 zakona o taksah znaša kazen trikratni znesek utajene rodne takse, če se ugotovi, oa se je označila v pogodbi manjša vrednost nepremičnine, nego je bila dejanski dogovorjena in plačana- Po čl. hO tega zaiiona zastara taksno kaznivo dejanje v petih letih od dne, ko je bilo storjeno. Za taksna kazniva dejanja, storjena po privatnih listinah, pa teče zastaranje po čl. 33 tega zakona. Ta len pa določa, da zastareva pravica do izterjave taks v petih letih in da začne teči zastaranje pri listinah z dnem, ko se je listina, zavezana taksi, prvič ujjorabila pred cblastvom ali z dnem, ko je oblastvo brez tega zvedelo za tako listino. Gornji prestopek torej še ni zastaran in še najmanj leto oni ne bo zastaral. — Ovaditelj je zaščiten po uradni tajnosti in ovadbe ne sme oblastvo nikomur priobčiti. Seveda pa nastane pri tem vprašanje, kako bo iristojno oblastvo taksno utajo dokazalo, če osta pogodbenika to utajo tajila, a ovaditelj hoče ostati ob strani — Po čl. 38 »akona o taksah ima ovaditelj pravico do nagrade, in sicer dobi polovico jiobrane kazenske taikse, če jo je zahteval. Ovaditelj pa ne sme biti drž. ali samoupravni uslužbenec, razen organov fin. kontrole, ki imajo pravico do četrtine pobrane kazni kot nagrado. Pri utaji prenosne takse za 20.000 oin bi znašala redna prenosna teksa 1200 din, trikratna kazen 3600 din, nagrada ovaditelj u pa polovico kazni, t. j. 1800 din. — Po
našem mišljenju imajo upokojeni državni ali samoupravni uslužbenci pravico do nagrade, ker je izjema pri pravici do ovaditeljskih nagrad logična le za aktivne državne in samoupravne uslužbence, nikakor pa ne za upokojence.
Občina C. — Sodne takse: Občina ima mejni spor pri posestvu z nekim posestnikom, ki je sosed občinskega posestva. Vprašujete, če mora občina res plačevati soone takse pri tem sporu in če res občina kot samoupravno telo ni oproščena vseh taks?
Sodišče ima prav, ko zahteva od občine, da mora plačevati sodne takse. Občina ne >inčuje sodnih taks in tudi drugih taks ae le v primeru, če nastopa v imenu države iu za državo, to se pravi: če nastopa kot oblastvo v izvrševanju nalog, ki jih mora po zakonu vršiti, n. pr. kot krajevno j>olicijsko oblastvo, kot zdravstveno oblastvo, kot gradbeno oblastvo itd. Ce pa nastopa občina kot privatnopravna oseoa, n. pr. kot lastnica zemljišč, zgradb, kot pogodbena stranka itd., mora plačevati 'akse- V vašem primeru gre za povsem privatnopravni spor in je občina aolžna zato plačevati sodne takse.
J, Z. O. — Imate posestvo v Z. pri Celju in zraven hišo. V nji stanuje viničarka, ki obdeluje zemljišče in ki dobiva za trud gotovi del pridelka in brezplačno stanovanje v hiši; 6tranke plačujoče najemnine ni nobene.
Vaša zgradba je zavezana zgradarini, če se Vas ne more smatrati za kmetovalca, t. j. če ne obdelujete sam! ali s svojimi rodbinskimi člani svoje ali v zakup vzete zemlje, temveč imate drug poklic. Davčno osnovo bo ugotovila davčna uprava s primerjavo z najbližjim, podobnim v najem oddanim stanovanjem. Če pa ni predmeta za primerjavo, bo ugotovil vrednost letne najemnine davčni odbor 6 cenitvijo po dejanjskih krajevnih razmerah.

Gnojenje Incerne z umetnim gnojilom. G.
F. F.: Oral obsežno njivo imate jjosejano z lu-cerno, ki je dve leti stara. Prej ste jo v tej dobi gnojili s Tomasovo žlindro in kalijevo soljo, sedaj pa žlindre ni dobiti. Katero gnojilo bi jo nadomestovalo? — Namesto Tomasove žlindre vzemite superfosfat, ki bo par let prav dobro deloval. Potrosite ga 200 kg na en oral in to najbolje zgodaj spomladi; pa tudi sedaj ne bo šel v izgubo. Lahko pa vzamete tudi kostno moko, ki jo pa jx>trebujete 300 kg. Ta deluje sicer bolj jjočasi kot superfosfat, zato pa traja njen učinek več let. Gnojiti pa morate z njo že sedaj jeseni, da se čez zimo dobro zameša z zemljo in razkroji. Kalijevo sol (100 kg) pa trosite najuspešnejše spomladL
Detelja inkarnatka — napadena po ples-nobL A, N. G. - Imate njivo detelje - inkar-natke, ki je bila avgusta posejana med peso in kolerabo, sedaj je pa napadena po plesnobi tako, da odgnije steblovje ob korenini. Njiva je bila obilno gnojena s hlevskim gnojem iz svinjaka, potem še zalita z gnojnico. Pesa in koleraba sta dobro uspevali, deteljo je pa napadla plesen, podobna pajčevini, in to na več mestih. Lani je bilo na drugi njivi uničene štiri petine detelje od iste bolezni. Kako temu odfvomoči? — Inkarnatko imenujemo laško ali rdečo oetoljo. Katere vrste je ta plesen, ne moremo tukaj ugotoviti. Pošljite nekaj tako napadene inkarnatne detelje na kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani, ki vum bo dala podrobnejši nasvet. — Verjetno pa je, da je ta detelja napadena po plesni zaradi tega, ker ste ji premočno gnojili s hlevskim gnojem in gnojnico. Navadno ne se-jemo po pesi, gnojeni s hlevskim gnojem, detelje, ampak narobe: do detelji pride pesa. Poskusite deteljo potrositi sedaj precej močno z apnenim prahom, morda bo ta pripomogel, oa bo plesnoba izginila in se detelja popravila, v kolikor ni že poginila. V bodoče pa ne gnojite inkarnatni detelji s hlevskim 'nojem in ne z gnojnico, pač pa s super-osfatom in z apnenim prahom. Lahka in
U
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
srednjetežka zemlja ji najbolj ugaja in prav dobro uspeva v toplem podnebju.
Slaba voda v vodujaku, R. I. M. - V vodnjaku, ki je bil izkopan 17 metrov globoko, je bila zelo dobra voda. Ko ste ga pa jx>globili na 19 m globine, je vode sicer več, toda_ ta je močno apnenasta, da ima kar slab okus in je naravnost bela. Ko stoji v posodi ali v kotlu v štedilniku, se napravi bela smetana po vrhu in debela skorja ob straneh. Kaj je vzrok temu in kako odpomoči? — Ko ste imeli vodnjak na 17 m globine, je pritekala voda nad kako ilovnato ali glinasto plastjo, _ zato ni bilo v njej mnogo apna. Ko ste kopali dva metra globlje, ste prearli to glinasto plast ter prišli do apnene podlage, v kateri je voda z njim nasičena. Če laka voda stoji na zraku, še prej pa v kotlu štedilnika, izpuhteva čista voda in ostala postane prenasičena z apnom, ki se potem izloči iz nje kot bela mrena povrh ali kot vodni kamen ob straneh posode. Temu je težko od pomoči. Morda bi nekaj izdalo, če bi mogli spet zadelati tista dva metra globine, da ne bi navzgor prodirala voda iz
spodnje plasti in bi se zbirala samo voda iz glinastega okrožja kakor prej. Toda to ne bo lahko, ker je zelo težavno vodo iz spodnje
Ovokoloan, otroAkl rozltot, Šivalni atrojt. prevozni tli-
ctkij t, pneumnttka
rribuna r.D.L Ljubljana. K&rlovška t-,4
plasti, ki ima močnejši pritisk kot zgornja, zajeziti tako, da ne prodira kvišku. Vsekakor vam svetujemo, da se obrnete na kakega ve-ščaka v gradnji vodnjakov za nasvet, kako bi se to uspešno izvedlo. Da bi se pa dalo apne-nasto vodo očistiti apno, ne da bi to veliko stalo, takega načina ali sredstva do dandanes še niso iznašli. Zato se morajo parni kotli in druge naprave še vedno boriti proti apnenetnu kamnu v ceveh in drugih pripravah pri teli strojih.
Sorte jablan in trt za določeno lego. Poml. Imate sadni vrt že 18 let zasajen z jaolani in hruškami, ki se slalx> razvijajo in malo rodijo. Hoteli bi ga obnoviti z jablani in slivami tujih sort in želite vedeti, katere teh bi bile najprimernejše za tamošnjo vetrovno lego. " Prav tako hočete obnoviti vinograd okrog Novega mesta v nižinski legi ter želite nasveta, ketere podlage in katere sorte bi bile za tisti krai primerne. In še mnogo drugega. — Je-» mislite, oa vam more kateri kmetijski strokovnjak, ki ne pozna niti lege, niti zemlje, niti kraja teh zemljišč, dati kak zanesljiv nasvet? Čemu imate v Novem mestu kmetijske strokovnjake za sadjarstvo in za vinarstvo? Povabite prvega v sadni vrt, drugega v vinograd in boste od njiju na kraju samem dobili boljši nasvet kakor vum ga more dati kdor koli iz daljave. Zato so kmetijski strokovnjaki nastavljeni, da svetujejo kmetovalcem, kako naj gospodarijo.
HALO
avtomobilisti!
BENCIN
j« drag in trajna skrb. zato si pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor za porfon t ogljem. — Napravi Vam najbolje Specialna delavnica za plinske generatorja, Ljubljana, Tyrleva cesta 13.
V malih oglasih valja vsaka beseda 1 din; tennovorijskl oglasi 1 din. Debelo (iskana naslovna besed« te računajo dvojno. Najmanjil tnesck ta mali ogla« IS din. — Mali oglati te plačujejo takoj pri naročilu. — Prl oglasih reklamnega »načaja se računa enokolonska, J mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
I Službe iščejo
Čevljarski pomočnik
Jfče službo. Rožnik Alojzij, Nova vas 13, Vrhnika.	(a
Služkinja
za vsa hišna opravila ln pomoč pri gospodinjstvu, pridna in poštena, ia dežele, želi iti k manjši družini, najrajši k upokojencema v Ljubljani. Marija Jager, Zakl 8, Oomllsko.
Kolar in mizar
Seli stalno službo. C00 din nagrade dobi oni, ki mi oskrbi službo. Strnad Mihael, G. Gabrnik, p. Podplat.	(a
Kuharica
IzVežbana, vsestransko delovna, poštena — Iščo stalno službo kamor koli. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Agllna« 10321.
Iščem službo v župnišču
ali k mali družini; 45 letna, vajena vseh hišnih del. Pohudbž; A. R., Med-vedjek 11, p. Tržišče, (a
Katera oseba mi preskrbi
službo trgovske pomočnico? Za protluslugo nudim službo samostojne gospodinje in pomoč v trgovini. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zmožna« 19219.
Mlad fant
vajen pekovsko obrti — iSče zaposlitve kot raz-iiašalec. Naslov v upravi >>Slov.« pod St. 19184 (a
Samostojna kuharica
vajena vseh gospodinjskih del, srednjo starosti, iščo službo samo na deželo. Naslov povo Uprava »Slov.« pod št. 18014.
Strojnik
gelezostrugar, ključavničar, z dolgoletno prakso za parno žago, trezen, zanesljiv, Išče službo. Zor-kovič, Krško.	(a
Notarska uradnica
B večletno prakso, urna strojepiska, zmožna samostojnega knjigovodstva in korespondence, nemščine ter stenografije, vešča v sestavljanju listin ter zemljeknjlžnih poslov, želi spremeniti mesto. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Poštena« št. 19214.	(a
Manufakturist
agilen, pošten, z večletno prakso, verzlran tudi galanterije, konfekcije -vešč nemščine, želi namestitve za takoj. Dobre reference na razpolago. Cenj, ponudbo prosim na upravo »Slovenca« pod »Dober, zmožen prodajalec«, št. 19120.	(a
IžJfflfUl
IHiaMMHBffil
Abiturientko
»TI filozofinjo s popolnim fcnanjem srbohrvaščine -lsčem za pripravljanje privatne učenke 4. razreda gimnazije. Nastop službo v Vojvodini takoj. Ponudbo upravi »Slov.« Pod št. 19190.
le nitbe
Poročim dekle
00 24 let na krasno prometno posestvo na deželi. Ponudbo na podružnico Slovenca v Mariboru pod fcSrča 1377«.	(ž
Resnega znanja
V svrho možitve b krščansko mislečim in iz ehraženim gospodom v državni službi, v starosti "o 38 let, želi , 33-letna učiteljica. Ponudbe upra vi »Slov.« pod »Osamije ha«! st. 10121.
Službodobe
Pošteno dekle
zdravo lil čisto," z znanjem kuho Iščem k majhni družini. Mala čolnarska 12.
Služkinjo
za vsa kmečka dela sprejmem. Ljubljana, Vodnikova GO,	(b
Ogljarje
rabim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro plačani« 19286. (b
Železostrugarja
sprejmemo. Nastop takoj. »Zvon«, livarska koman-dltna družba, št. Vid nad Ljubljano.
Natakarica
poštena, pridna, simpatična, od 18 do 22 let, dobi službo na deželi s 1. januarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19270.
izvežbana za boljša dela na stroju »Diamant«, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z navedbo plače na — A. Jutraž, strojno pletenje, Trebnje.
Trgovski sotrudnik
ki je odslužil kaderskl rok, vešč usnjarske, čevljarske, galanterijske in drobne stroke na debelo, zmožen slovenščine, nemščine in ev. hrvaščine, se sprejme. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »1000« s sliko. 19375	(b
Pisarniška moč
gospodična, zmožna slovenske in nemške stenografije, strojepisja, s primerno ročno pisavo, se sprejme. Ponudbe na upr. »Slovenca« s sliko pod »100«. 19374.	(b
Fanta
18 letnega, močnega In zdravega ter poštenega, sprejmem na stalno mesto. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10191.
Več agilnih agentov
v sporazumu z obrtno oblastjo, sprejmemo za nadzorovanje šušmarjev v posredovanju nepremičnin in verižnikov z valutami in hranilnimi knjižicami. Takojšen nastop. -— Verzlranl v zemljiški knjigi, samozavesten nastop in primerna Izobrazba ter poznavalci podtalnega delovanja v teh strokah Imajo prednost. Ponudbe z oplBom dosedanjega življenja ln zahtevo plače v upr. »SI.« pod »Informacijski biro« št. 19139.
Kuharico
začetnico, z večletno službo, kot dekle za vse In kot kuharica, išče zak. par brez otrok (ravnatelj) v Mariboru. — Biti mora snažna, voljna in zanesljiva, ki bi so poleg spretne gospodinje hotela kaj priučiti. Pogoj znanje nemškega ln slovenskega jezika. Začetna plača 350 din, 6e se izkaže spretno pa 400—500 din. Dobro postopanje. Dopise prevzame lz prijaznosti gospa Angela Roškar, trg. v Mariboru, Trstenjakova ulica 22. Nastop službe še ta mesec'ali 1. januarja odn. 1. februarja.
Strugarja
za strojna dola In ključavničarskega vajenca — sprejmem v stalno zaposlitev v Ljubljani. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Dobra služba« 1 9285.
Starejšo žensko
k otrokom, vajeno vseh del, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Hlovenca« pod št. 19358.	(b
Dekle
pridno in pošteno, ki Ima veselje do kmečkega dela, takoj sprejme Pečar Matija, Celovška cesta 250, Ljubljana.	(b
Več mizarjev
se sprejme v stalno delo. Iščemo tudi mizarskega mojstra ali mizarsko obrt
v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19281.
Vrtnarskega pomočnika
sposobnega in veščega vseh vrtnarskih del — sprejmem. Plača po dogovoru ; brana in stanovanje v lilM. Pavel ftimenc, vrtnar, Sv. Križ 53, Ljubljana.	(1
Iščemo uradnika
katoliškega prepričanja, sposobnega voditi kartoteko in ki zna tipkati ter ima smisel za organizacijo in propagando. Je lahko mlajši upokojenec. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj 40-41« št. 19256.	(b
Nakupovalca hlodov
za žago v okolici Slov. Bistrice, Račo-Frama ln Pohorja, Iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pošten 1369«.	(b
Kuharica
samostojna, za vsa hišna dela, se išče za januar k boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19227.	(b
Tovarna papirja
Išče najboljše delavce ln delavko, vešče v vseh poslih pri izdelovanju papirja, kakor strojevodje, mlinarje na holendrlh, vodje na premotaču (Um-roller) in rezaču (quer-schnelder), pakovalce ln sortlrailce. - Ponudbe s točnimi podatki o dosedanjem zaposlenju ln plačilnimi zahtevki poslati na »Publlcltas«, Belgrad, poštni predal 60, za br. 301.
Krščansko deklo
za vsa kmečka dela — pridno ln pošteno, išče trgovec ln posestnik na deželi. Starost do 40 let. Služba stalna. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18996.	(b
Trgovsko pomočnico,
staro 22—25 let, lzvežba-no v vseh panogah, sposobno tudi za samostojno vodstvo sprejme zadruga v Industrijskem kraju. -Kavcija 5 do 10.000 din. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena 505« 19136.
iščem oskrbnika
za malo posestvo — poročenega, pridnega, poštenega, treznega, ljubitelja živine. - V poštev pridejo samo 2—3 odrasle ln dela zmožne osebe. Prijavite se popoldne: Karel Weitzl, mesar, Maribor, Kocenova 12. (b
Večje industrijsko podjetje v Sloveniji
ISie kurjača
z izpitom
Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šitro »Sposoben kurjač« 19229.
Mlado dekle
od 14 do 16 let staro — Iščem k malemu otroku. Pogoj: zdrava snažna ln zanesljiva. Paš, Trbovlje.'
Dve dekli
k svinjam sprejmem. Začetna plača 300 din in vsa oskrba. Nastop takoj. Germ, Bajnof, Novo mesto.	(b
Pomočnico
vajeno samostojne trgovine ln gospodinjstva, z malo kavcijo, sprejmem, ronudbo upravi »Slovenca« pod »Poštena« 19131.
Kmetsko dekle
urno, snažno, pošteno, t.a pomoč v kuhinji, zii krmljenje nekaj prašičev ter vajeno molže 3 krav -sprejmem. Starost 20 do 30 let. Nastop z novim letom. Hrana dobra. Plača današnjim razmeram odgovarjajoča. Ponudbe upravi »Slov.« pod zn. »Gorenjka« št. 19041. (b
msm\
Vajenko
močno ln zdravo, pošteno in krščansko vzgojeno -takoj sprejmem. Strojno pletenje : Angela Kregal-, Ljubljana, Nunska ul. 3.
Vajenca
za sedlarsko ln tapetniško obrt sprejme Josip Pirnar, Novo mesto, (v
Iščem učenko
za trgovino mešanega blaga. Pogoj : zdrava, poštena, dobra računarica. Istotam sta naprodaj dva čevljarska stroja, še v dobrem stanju. Podrobnosti v trgovini Povše, St. Janž na Dolenjskem.	(b
Kovaški vajenec
se sprejme. Starost do 17 let. Josip Pintar, pod-kovski mojster, Ljubljana, Cesta 29. okt. 17.	(v
16 leten fant
z dvema gimnazijama, s 13 meseci učne dobe, z žel. legitimacijo, Išče mesta v trgovini meš. blaga. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19266.	(v
Avtomehaniške vajence
sprejmem. Poizve se Avto Solman in Co, Celje, Mariborska.	(v
Dva učenca
za čevljarsko stroko, izobražena, ki bosta imola priliko izučiti se v ročnem ln strojnem delu -so sprejmeta. - Prednost imajo učenci z završnlm izpitom in poštenih staršev. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Samo, kdor ima veselje« št. 19092.
Dekle
16 let, s 4 razredi meščanske šole, iz boljše hiše, ki
Ima veselje za frizersko obrt, išče mesto frizerske vajenke. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19359.
IBSEUJI
Primerno božično darilo
so : čistokrvni fokEterijer-ji, mladiči, 5 mesecev stari, s prvovrstnim rodovnikom. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 19399.
»Božiček«
Krasne foxterrlere, ostro-dlake, 5 mesecev, z rodovnikom z 49 odlikovanji, proda M. DetiSek, Karlovac. —	V(J
Kupimo
V- • •''-*-<!£ i1:. { r-.-.s^j,
■>,' VSHkOVRS+NO • ;
SfcEBRO ->- PLATINO
BRIUPNTE
»MdROCOE SRFIR1C DURMI
. RltKRK ITD STARINSKE • " MfeKITE TE* UMETNINE , PO NAJVIŠJIH csrinii
'f^vvjptim« rvnoK«
Jos EBERIE
MUBUPNP TVBSEVA3: HOTei^r $LON
Vsakovrstno zlato
b r 11 J a n t f» tn srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica S.
Bukove hlode
od 35 cm prečnika naprej in 2.50 m dolžino naprej, brez grč, kupuje Anton Blrgmayer, Maribor, Aleksandrova 147 a.
Vsakovrstno
odpadke
papirja in cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
B. Železnik
trgov, vseh vrst surovin
Maribor - Pobrcžje, Cankarjeva 16. Nakupo-valnica: Kopališka ulica. Tclef. 27-43.
Vsakovrstno
siato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Kupujemo
staro strojno in komerčno litine, baker, aluminij, me. sing itd. po najvišjih dnev-uik Cenah. »Zvon«, livarska kom. družba, Št. Vid nad Ljubljano,	h
staro nato, zlato zobovje ln srebrne brone
kupujem po najvišjih oenftb A. KA.JFEŽ
trgovina z arami in zlatnino
preoizna delavnica tn popravila vsakovrstnih ur Ljubljana. Miklošičeva 14
Cunje
krojaške odrezko, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska št. 5.
Star denar
vsakovrsten, kovance, pa piVnat, kupim. Z. S., Ljub ljana, Gosposka 10-1. (d
Sani
jesenove, močne In dobro ohranjene, kupim. Opis In ceno poslati na Kozjek Martin, Zbilje, p. Smlednik. '	(h
Stare metale, odpadke
sveč, stare cunje, kupuje po najvišjih dnevnih cenah : Livarna »Unltas« — Šiška.	(k
Kupujem svinjsko dlako
(Seltehhaar) večjo količino. Ponudbe poslati tvornici ščetk Stjepnn FureS, Ostjek I., Strosmajerjeva ulica 9.	(k
Kupujem
stare in nove pletenine, krojaške odpadke po najvišjih dnevnih cenah. —
ViŠNJEVEC ROmAN,
Florljanska 37.
Posebnost	stroj.	Mercedes	Ekspres-..
pomof ja ..regulatorja brzine" se P ** godi vsakemu tempu pisanja in vsaki L,io! ud— To »n.« n.bol,« iz-
k„[i««.j.delo.nemo«iu™.l.om«r-
„o, vedno Cisco pi-i«.	f""
sebnost tega nenavadnega stroja je to.
da se da p" čiščenju tn popravljanju r.»staviti u. tri glavne dele.
golile nam pM ^nji odretek.
Ž	J. Glad-Mercedes
|	Zagreb, Nikoličeva 14 / PoŠt. predal 49
|	Želim spoznatibrez stroškov in nedabibil primoran za nakup,
|	Mercedes pisarniški stroj — Mercedes mali stroj. — Pošljite mi
|	ponudbo — Predvedite mi enkrat btroj - Pošljite mi prospekt.
( Naltljeno Irlali!)
Ime:.
NakIot;.
10 JI b.i
Zastopnik za Slovenijo: Jože Oražem, ml. Ljubljana-Moste, Petričeva 12.
Partijo blaga
manufakturnega in železnega kupi trgovec. -Naslov v upravi »Slov.«
Omaro ali pult
za pisarno kupim. Ponudbe podružnici »Slovenca«, Jesenice.	(k
Bukove hlode
kupujem po dnevni ceni. Plačam takoj. »Obnova«, Maribor, Jurčičeva 6. (k
IG
Oklic.
Dno 18. XII. 1940 ob 10 se bo vršila pri okrajnem sodišču v LJubljani, v Bobi št. 16, prostovoljna Javna dražba zlatnine iz zapuščine pok. Marije Likar. Zlatnina se lahko ogleda pol ure pred dražbo. (o
M * A* M
MASCHINENPABRIK. AUGSBURG - NURN££RG*£*G*
DIESEL MOTORJI
stabilni in ladijski
PLINSKI N0T0R1I
(SAUGGAS) na sesalni plin
Zahtevajte ponudb« od zastopnika
MAG
ZAGREB Varšavska ul. 11
Preklic!
Podpisana MIlan In Justina Gartner prekllcuje-va s tem najinega adoptl-ranca Slavota, da nisva plačnika za vse dolgove, ki bi jih on delal na najin račun. Milan ln Justina Gartner, Ljubljnna-Kode-IJevo, Ob Ljubljanici 81.
Oglašujte v edino
uspešnem dnevniku »Slovencu« i
1
Vaclav Schramm
Celje
Zastopstvo svetovno inanih
Hohnepjevih
Zahtevajte
cenik!
ZNIŽALI SMO CENE
DA VIOJUB DRAGINJI OMOGOČIMO NAKUP VSAKOMUR |
PRED NAKUPOM ZAHTEVAJTE NAŠO PONUDBO OBRTNIKI, TRGOVCI IZREDEN POPUST!
POHITITE DOKLER TRAJA ZALOGA
NEVESTAM SAMO PRAKTIČNO DARILO!
„ŽIMA", TYRSEVA 37
LJUBLJANA
Naročajte ing. Prezljcve
preparate:
n »Mikrotan« proti mišim, podganam in voluharju, »ltusulin« proti ščurkom in švaboin, »Pulecinu proti bolham in stenicam, >Mortomolj< proti moljem in drugemu mrčesu. »Oniscin« proti kočičem (prašički) in ribicam, »Anobin« proti lesnemu črvu, »Meriilin« proli hišni cobi, »Negnil« proti zunanji gnilobi krompirja,
repe itd., »Lcpuzinc, maža proti zajcu, »Arhosan«. drevesna maža za rane, »Cepilno smolo« itd. itd.
v vseh ostalih primerih po predhodnem posvetu.
Vse preparate sestavljam samo po naročilu-
Poobl. agr. In«. PREZELJ, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog). Ljubljana, VVolfova ulica 3, tel. 34-73, št. ček. rač. 13.382. Uradne ure od 8 do 12.
Kostanj
jedilni, sladak, debel ln zdrav, po 8 din — nudi Sever & Comp., Ljubljana
Rabljen pisalni stroj
Jane, (1
poceni prodam. Sv. Petra 42.
Vosek la.
rumen in bel, ima večjo količino po ugodni ceni naprodaj : Medarna, Ljubljana, Židovska ulica ti.
Za 10 din
Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, Ul jih boste lahko izdelovali doma. Stalen zaslužek tudi v teh kritičnih časih! Lindič, Ljubljana, predal 215-c.	(r
Različno novo pohištvo
risalne mize, kauč itd., poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovee), levo dvorišče.
Priložnostni nakup!
Novo pohištvo, soba za gospoda, kauč, pisalna miza, omara, navadna miza Itd., zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 (Figovee, dvorišče levo).
Globok voziček
dlnamo za btcikelj, ženski in moški plašč, naprodaj. Marenčičeva 33.	(1
Fige
za žganjekulio po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jeiačin, Ljubljana, telefon 26-07.	(1
Prodam:
zofo, pečico, gramofon ali zamenjam za kolo. An-dlovic, Galusovo nabrežje St. 27.	(1
Čevljarski šivalni stroj
štepmašlna — levoročni — kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Šivalni stroj« št. 19314.	(s
Kina-srebrn vinski servis,
vaze, žardlnera, velika rezljana kredenca, marmorna plošča, bide — naprodaj. Prečna ulica S. (1
Šivalni stroji »Joh. Jax«
so žo skozi (10 let znani kot najboljši. — Rabljeni stroji vedno na zalogi. — Ivan Jax in sin;, Tyrševa cesta 3 G.	.(1
Za zajutrk, popoldne in zvečer pijte mesto ruskega čaja naš osvežujoči „Emona" cvetlični čaj, aromatič-nega okusa in pomirjevalnega upli-va. Zahtevajte samo originalno pa-kovanje. V vseh trgovinah.
Proizvaja: Lekarna Mr. B A Ii O V ii C, Ljubljana
Seno, prvovrstno,
vsako množino — dobavi Zabjek Franc, Rudnik 13.
Prodam sanke,
dobro ohranjene, sposobne za prevažanje mleka. — Alojzij Zidar, Jegličeva ulica 15.	(1
Toplodar
malo rabljen, poceni prodam. Naslov : Reharjeva št. 12, pritličje.	(1
Črno moško obleko,
skoraj novo, iz najfinejšega sukna, srednje veli kosti, prodam. Rožna dolina cesta XV. št. 19, prvo nadstropje. .	(1


ložuhovina
po solidnih cenah prispe lat Nove Izdelke in popravila Izvršuje poceni
Julijana šepsr
Maribor, Glavni trg št. 9
odroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauča in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Uestni trg 13
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najce neje Alojz Andlovic, Gre gorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
Spalnice
še vedno po starih cenah, dobite pri mizarstvu štigl Milan, Trata, Št. Vid nad Ljubljano.
Šivalni stroj
na električni pogon, čisto nov, poceni proda Nova trgovina, Tyrševa 3 6. (1
Kompletne smuči
in sanke kupite pri Izdelovalcu Fajfar, Trnovska ulica 25.	(1
Biljard
Ruski sistem, popolnoma nov, proda poceni Bernllc, Ljubljana, Linhartova 8.
Prodam:
Originalno gorenjsko narodno nošo (žensko) in razne klavirske note. — Povšetova 56, pritličje. Na ogled od 11.—16. ure. (1
Sani!
Več sani in »kostnov« za sani proda po ugodni ceni Iskra, Vič 16-9.	(1
Jedilnico
ali komb. gosposko sobo, moderno, kupim - proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Orehova korenina« št. 19125. (k
Prodam salonski suknjič
skoraj nov, in telovnik ter gojzerce za 12 let starega otroka. Smučarska obleka nova. Na ogled od 9. do 14. ure. Naslov v upravi »Slovenca« pod št .19287.
Perje po 7 din
dobite pri »Julijana«, Gosposvetska 12 in Frančiškanska 3 — hotel Slon. (i
TELOVNIKI
PULOVERJI
Modno in športno blago za srajce po meri v najnovejših vzorcih. Damsko perilo, kravate, nogavice, rokavice, žepni robci, brisače in vse ostalo modno blago v največji izbiri nudi najugodneje spec. trgovina
ALOJZIJ POTRATO PREJ
JOPICE ITD.
IZ ČISTE VOLNE ZA DAME. GOSPODE IN DECO
Priložnostni nakup še po starih cenah
Steinway Forster itd. Zaloga
H. Bauerle.
TyrJeva ulica 24
Veliko zalogo šiv. strojev
vseh vrst najnovejših modelov si oglejte pred nakupom, ker prodajamo še po stari nizki ceni. Triglav, Resljeva 16.	(1
Lokomobilo
12 KS, 8 atmosfer, tn transmisijo, v dobrem stanju, proda Ivan Nikoleti Vrhnika.
LJuhllana, Miklošičeva 32,
Frančiškanska ul.2
Ne zamenjajte naših domačih izdelkov z drugimi manj vrednimi! Kroji so brezhibni, kakovost blaga pa odlična!
Prodam
steklen lestenc, antičen. -Pirnat, Karlovška 11. (1
Ugodno prodamo:
drsalke, peč, štedilnik. -Metalia, Gosposvetska 16
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Preslcer, Sv. Petra c. 14, Ljubljana
Šivalne stroje
Vesta, Pfaf, Gritzner ln Anker, radio aparate in kolesa kupite ceneje kot drugje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah.
Gatcr
Moški kožuh
(avtopelz) dobro ohranjen ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19315.	(1
zvonce
nahrbtne, prodam. Polzve se v upravi »Slovenca« pod št. 19386.	(1
Prodam
stara okna in vrata. Ogleda se Gradidom, stavbna družba, Sokolska ul. 15 telef. 24-26.	(1
Moško in žensko kolo
skoraj popolnoma novo, prvovrstne znamke, poceni prodam. Kovačič, Clga letova 11.	d
Pisalni stroj Standard
znamke Remington, malo rabljen, poceni naprodaj ICuvačič, Cigalctova 11. (1
65 cm širine, še v pogonu, ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19067.
Prodam
okrog 1700 kub metrov stoječih drv (za posek). Ogled na licu mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19000.
Cinkasta kopalna banja
krojaška pupa ln pisalna miza naprodaj. Resljeva cesta 3, pritličje.	(1
Dvoje elegantnih sani
za konjsko vprego, ln dl-ro s peresi, na gumijasta kolesa, prodnm. Ogleda se: Slomškova 6, Ljubljana.
Nove triciklje
najboljše izdelave, s prl-ma gumami, dobavlja po uguuni cen!. Mehanična delavnica Suštaršič, Tyr-ševa 13 (Figovee), levo dvorišče.
Več šivalnih strojev
prvovrstnih znamk, novih iri rabljenih, je ugodno naprodaj pri »Promet« nasproti krlžanske cer kve, telef. 43-90.	<1
„VEI.EBIT"
otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55
Najnovejši modoll. nnJnUJe cetie v specialni in največji tr-ovis! otroških voilčkov. Prodaja r.n gotovino. Prevoz in omot se ne računa. — Cenik s slikami breznlnPno. — Izrežita ogla« zaradi naslova.
Tri skobelnike
Hobelbanke — rabljene — prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skobel-nikl« št, 19307.
Prodam
dlnamo motor za razsvetljavo ln pogon. Močan 4 ks, v zelo dobrem stanju. Cena 4.500 din. Petrič Franc, Blatna Brezovica, Vrhnika.	(f
700 ccm motorno kolo
še novo, najnovejši model, naprodaj za 6000 din. Generator delavnica, Tyr-ševa 13 (Figovee), levo dvorišče.
Slo-Diamant
125 cm3, poseben model, z akumulatorjem — odlično ohranjen, prodam. Delavnica, Aljaževa 8.	(£
Dvetonski avto
skoraj nov, poraba bencina 16 litrov — prodam. Polzve se: Vojska Miha, Rodica, p. Domžale. (f
Lesna industrija pozor!
5 trostranskih skobelni-kov na jermenski pogon in vdelanim elektromotorjem je na poti Iz Nemčije po stari yaluti nemške marke. Naročila sprejema Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54.
Motorno kolo »Sachs« 98
dobro ohranjeno, poceni prodam. V račun vzamem harmoniko. Naslov v upravi »Slovenca« pod 19217.
»Ford« limuzina
8 cilindrov, 90 HP, 5 sedežni amerlkanec, zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj. - Informacije: Starič Ludvik, Ljubljana, Dvoržakova 3.	(f
Shaping stroji
z in brez motorja, najboljše nemške marke, 450 mm huba, za dobavo meseca marca pri Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. — Telefon 37-54.
Kupim
več tovornih avtomobilov Opel Blitz. V poštev pridejo samo v dobrem stanju z dobrimi gumami. Petrnel, Slov. Bistrica, tel 1. '	.(f
mmm
Lepe
Krojaški inventar
naprodaj na prometnem kraju po zelo ugodni ceni. Vprašati: Lorber, Zagorje ob Savi.	(1
perfektno v državnem in nemškem jeziku v govoru in pisavi, po možnosti samostojno koresponden-tinjo, arijevko, išče velepodjetje v Beogradu. Ponudbe na poštni predal 626 Beograd.
Šivalni stroji »Anker«
za gospodinje, šiviljo — krojače in čevljarje — tudi cikcak z dvema iglama ter Central bobbin — nov e in rabljene, z 20-letnim jamstvom, prodaja »Triglav«, Resljeva 16. (1
Poprav I jalaica nogavic v torbici
Sani
težke, skoraj nove, zelo dobro okovane, težak voz samec, nosilnost 2000 kg, in težko dlro na vzmeti, s širokimi platišči, nosilnost 5000 do 6000 kg — ugodno proda Medarna, Ljubljana, židovska ul. 6.
Izredna
iznajdba
potrebna
vsaki
ženski.
Lahko uporabljiva patentna mehanična igla.
Popravlja dovrSono, brez sukanca, spuščene zanKe na vsaki nogavici.
Proti predmikazilu pošilja franko ,, D A H P tt", ZAGREB. T0MISLAV0V IRG 17
Zapravljenec-sanke
prodam. Pervanje, Brezovica pri Ljubljani. (1
Rezane orehovine
od 25—100 mm, ca 15 kub. metrov, prodam. Urban-člč, Loka pri Zusmu. (1
Jajca
velika, prvovrstne kvali tete, v zabojih po 1440 komadih, pošilja preprodajalcem po solidnih cenah
And. Suppanz
Maribor, Aškerčeva ul. 3 telefon 2110.
SGHEB3I
Radio, šestcevni,
v brezhibnem stanju, po ceni prodam, šelenburgo-va 1, konf. trgovina. (1
lijski aparat
Tefak, Graetz kupite najceneje pri Nova trgovina, Tyrševa 36. Rabljene aparate vzamemo v račun. -Tudi na obroke.
Kupujte pri naših inser entih 1
Najmodernejša stružnica
200x1250 mm, z norton-prestavami in vdelanim elektromotorjem je dospela — in 1 vrtalni stroj 30 mm z vdelanim elektromotorjem. Ludvik Ileršlč, Cesta 29. oktobra 13. Te lefon 37-54.
Kamnolomi pozor!
1 kompresor dvocllindrski 4220 lit/min zraka s spoj ko in Dieselmotorjem 36 PS, pripravno za montiranje na voz, ter vrtalna ln udarna kladiva — je dospelo iz Nemčije ter se ugodno proda. — Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Tel. 37-54
Zahtevajte prospekte in brezobvezen obisk inženirja i
ZAGREB, BOSKOVIČEVA 32/1.
Telefon 63-06
ima serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieslovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd.
v stalni zaleg!.
Mizarji pozor!
Dva elektrounlverzalnlka 610 mm, širine petkrat kombinirana znamka »Pe nika«, 1800 kg netto teže, freza v lastni mizi, oba motorja na dve turaži, in 1 kombiniran skobelnlk 610 mm so na potu Iz Nemčije. Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. ok tobra 13. Telefon 37-54.
iffnrBnfflfifll
Tri tovorne avtomobile
2, 3 ln 5 tonski, predelan na pogon z ogljem, v od ličnem stanju, zelo ugod no naprodaj. - Generator delavnica, LJubljana, Tyr ševa 13.
Bencin
je drag In trajna skrb zato st pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor na pogon z ogljem v Spe clalnl delavnici za plin ske generatorje, Ljublja na, Tyrševa 13 (Figovee) levo dvorišče.
Kupim motor
200 do 350 ccm, model 39-40, proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe poslati nn : Ivan Kranjc, Topol pošta Begunje pri Cerknici.	(f
Harmonije, pianine
strune za glasovirje, glasove, klavijature dobavlja najceneje Ivan Kacin — Domžale. Zahtevajte cenik!	(e
Gramofon v kovčku
ln 40 plošč, skoraj novo, prodam za nizko ceno. — Bohoričeva 20-1, levo. (g)
»Hohner«
klavirsko, novo, 80, prodam. Ponudbe upravi Slovenca pod »3000« št. 1922S.
Harmonije, pianine
dobavlja po nizki ceni Tramte, Medvode.	(j
Trajna ondulacija,
barvanje las, najceneje! »Polanc«, Kopitarjeva, (r
»Oprava«
trgovina s pohištvom, naznanja svojim odjemalcem in naročnikom, da Ee je preselila v nov lokal, Ljubljana, Mestni trg št. 17. Tudi v novem lokalu bomo vsestransko postregli ln se priporočamo za cenjeni obisk.	(r
Gospodje, pozor!
Posetlte brivski salon: »Polanc«, Kopitarjeva, (r
Ne pozabite
da vam je za razne usluge, pomoč In postrežbo na razpolago postrežna pisarna »SERVIS BIRO« — Ljubljana, Sv. Petra cesta 27-1, telefon 21-09. — Pismenim odgovorom priložite znako za 5 din. ,(r
!
Primeren dar za Bo2ii je knjiga:
Kartuzijani m Kartuziia Pteterje
ki nam odkriva pogled v nepoznani svet, s 106 slikami, v bakrotisku na najfinejšem šamoa papirju. Cena 40din; za dijake in prosvetne knjižice 20din.
Naročuje se KARTUZIJA PLETERJE, p. Št. Jernej Dravska banovina
Za božična darila
priporoča-
KRAVOS
IVAN
Maribor, Aleksandrova c.13, tel. 22-07
§€?0 Cfll v severnem delu Dravske ba-I	novine in sicer v okolici Ma-
ribora. Ljutomera, Ptuja ali Cakovca ležeče poljedelsko posestvo v vrednosti Din 500 0(0-— plačljivo takoj pri sklepu kupne pogodbe.
Tozadevne ponudbe poslati na naslov: MARIJA SMOLA, Planina pri Rakeku.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijab ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varu|te se po tvorb I
VERITAS
GENERALNO ZASTOPSTVO IN bKLADISČE
Anton Bremec
Celje
Zahtevajte cenik!
URE
zlatnino, srebrnino, briPante poceni in v veliki izbiri nudiva za
tožil
Brata LOGAR
LJUBLJANA. PRED ŠKOFIJO 15 Telefon 44-32
AVT0PREV0ZN9ŠTV0!
.i !:,i ^ ■ - »v
Selitve, prevoz raznovrstnega blaga •išrvirš it j 'S Hftf o fli' po solidni 'ceni
Franc Kusar, Ljubljana Rožna dolina c. II. št. 39; tel. 33-89.
Pohištvo za Božič 1940
čipkaste zavese, svilene odeje, žimnaste in afrik madrace, kauče in otomaneter po naročilu vsakovrstno pohištvo pri
E. ZELENKA, MARIBOR
ULICA IO. OKTOBRA štev. 5
Za hoiič
nudim ravnokar dospela lepa darila in sicer: lepo moderne lestence v niklu in kromu, krasne namizne svetilko iz lesa in kovine ter ampelne za spalnice, dalje:
likalnike, kuhalnike, grelne blazine, električne peči, razne grelce za vodo, kuhalne plošče, masažne aparate, aparate za elektriziranje, čistilne aparate za parketna tla ameriškega izvora itd. itd.

Se priporoča
Telefon 20-03
BOGATA] IVAN, LJUBLJANA
Trgovina z elektrotehničnimi predmeti
Kongresni trg štev. 19, poleg nunske cerkve

Zalivala. Vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili našo ljubo mamico, babico in taščo
Margareto Lehrmann
vdovo zas. uradnika
nn njeni zadnji poti, nadalje vsem gg. zdravnikom, ki so jo v njenih težkih boleznih zdravili, in vsem ostalim za njihovo iskreno sočustvovanje — izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. dekanu za njegovo ljubeznivo tolažbo in upravitelju šole g. Josipu Zakrajščku iskren Bog plačaj za njegovo izčrpno pomoč in tolažbo, ki nam jo je nudil z nesebično ljubeznijo do bližnjega v naši najtežji uri življenja.
Žalujoče rodbine: Lehrmann, Iliitzel, Ahačič in Pervanje.

* *


Največje bojimo veselje
9lovi čevlji

*
72286—44
Topli ženski sobni ropati iz mehke klobufevino, z usnjenimi podplati.

7252—57
Visoki sobni ropati za	otroke, izde" lani iz toplega volnenega dubla.
Od št. 27 do 30	din 31).—
Od št. 30.5 do 34	din 45.— Z ohšitimi podplati:
Od št. 27 dn 30	din 45,—
Od št. 30.5 do 34	din 49,—
2927—64850
Praktični moški nizki čevlji iz govejega boksa, t usnjenimi uoilulati in petami.

2405—66115
Udobni ženski nizki	fovlji iz črnega
ali rjavega boksa,	nad liartoin z
pentljo iz krokodilje	kože.
8262—68002
Visoki otroški čeveljčki iz močnega boksa, z močnimi, neraztrgljivimi gumijastimi podplati.

0679—64728
Elegantni moški visoki nega telečjega boksa, podplati in petami.
čevlji iz fi-i usnjenimi
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne hčerke
Anice Maček
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so jo obiskali v bolezni in jo tolažili, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, izrazili svoje sožalje, in vsem darovalcem vencev in cvetja. Prav posebna zahvala preč. g. svetniku za ganljivi poslovilni govor in vsem pevcem za sočustvujoče petje.
Logatec, 13. decembra 1940.
Žalujoči ostali.
BHH

Zahvala. Vsem. ki so z nami sočustvovali in nas
tolažili ob težki in nenadomestljivi izgubi našega soproga, ateku, svaka, strica in brata, gospoda
Ivana Goloba
posestnika in nvtoizvoščka
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, vsem. ki so izrekli ustmeno ali pismeno tolažilno sožalje, in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Ljubljana, dne 15. dcccinbra 1940.
Globoko žalujoči.
Zahvala. Vsem, ki so spremili mojo nepozabno ženo
Terezijo Neiger ro). Gajšek
na njeni zadnji poti, vsem, ki so darovali krasno cvetje, izrekli ustmeno ali pismeno sožalje, posebno pa g. docentu dr. Matku Brandstetter ju in vsem zdravnikom in zdravnicam iz splošne bolnišnice, ki so ji lajšali trpl jen je, časti-tim sestram usmiljenkam za skrbno nego ob težki bolezni, gospej Mici Lnhovi, gospej Neški Brutnec za njuno tolažbo in obiske, Del. pevskemu društvu za ganljive žalostinke. godbi :>/arja< za žalne koračnice ter vsem prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku — najprisrčnejša zahvala. Ljubljana, 14. decembra 1940.	Neiger Franc, soprog.
Zalivala. Ob nepričakovano hitrem slovesu, ko nas jc zapustila za vedno naša skrbna, ljubljena mama
Frančiška Bardorfer
vdova po jirarju
izrekamo vsem, ki so nn kakršen koli način izrazili svoje globoko sočustvovanje, ji poklonili lepo cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, našo prisrčno in iskreno hvalo.
Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek. 16. decembra ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Janeza v Trnovem. Ljubljana, dne 15. decembra 1940.
Žalujoča rodbina Bardorfer.
2a bojič
najugodneje si nabavile radioaparat pri
.Tehnik'Jos. Banjai
Ljubljana, Miklošičeva 20
Prodaja tudi na obroke!
Velika izbira otroških vozičkov. - Posebni oddelek za smuči in smučarske potrebščine!
Kompanjona-ko
s 150.000 iščem. Mesečni fiksni zaslužek 10.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »100% sigurno« — 19383.	(d
»REALITETA«
zavod za nakup in prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, 1. nadstr. 0,'eleJon 44 20
Večji stavbni kompleks
ter nekaj manjših, takoj prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dobro naloženo« St. 10187.
Parcelo okoli 12G0 nf
ob Celovški ccsti za večnadstropno hišo prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »250.000« — 19331.	(p
Prodam
hišo, gospodarsko poslopje in vrt v Trnovem. — Bučar Anton, Stranska pot 9.	(P
Parcele naprodaj
v St. Vidu tn Vižmarjlh. Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge).	(P
Sončna parcela
v centru mesta, ugodno naprodaj. Fismene ponudbo v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Priložnost 1361«.
Parcelo v bližini Kranja, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 19028.	Hišo z vrtom prodam pri Dev. Mar. v Polju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19265. (p
Parcela 15.000 m3 naprodaj v bližini St. Vida po 10 din. Polzve se v upru vi »Slov.« št. 18776. P	Večstanovanjsko hišo z dvema trgovskima lokaloma ugodno prodam v strogem centru. Hesne ponudbe pošljite na upravo »Slovenca« pod »700.00«. 19326. (p
Peki, trgovci - pozor! Dvonadstropna hiša, dve trgovini, ena pekarlja, več stanovanj, center Ljubljane, zaradi smrti ugodno naprodaj. Cisti donos 8 odstotkov. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »730.000 din« št. 19017. (p	
	Parcele vseh vrst na vseh položajih mesta, po raznih ugodnih cenah (okoli 120 parcel) izberete najlažje v posredovalnici »Realitcta«, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte.
Parcela 878 ma, v Livarski ull,cl, prva nezazidana, levo — naprodaj. Vprašati: Vad-njal, Medvedova 5-b. (p	
	Hišo ali vilo v Ljubljani kupimo za 400 do 500.000. Zaželjena je bližina glavnega kolodvora. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Takoj plačamo« št. 19236. (p
Prodam hišo trlstanovanjsko, na Ko-deljevem, v bližini dolenjske proge, donosno, za ceno 320.000 din. Iiesnl kupci naj pošljejo svoje ponudbe upravi »Slovenca« pod »Primoran prodati« št. 19328. (p	
	Parcela v Št. Vidu poleg glavne ceste, 5 minut od postaje, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19257. (p
Upokojenci/
Izšla je iz tiska
V LAriNlC«
Stalno vodno moč
za pogon polnojarmeni-ka kupim v bližini Se ne-izsekanih gozdov in za ca 30 ks dobro ohranjeno
parno lokomobilo
Ponudbe upravi »Slov.« Mariboru pod »1368«.
novejšo, severni del Ljub-ljane, kupim., PmudUe.ua upravo »Slovenca« pod »Gotovina« 19376.	(p
Prodam trgovsko hišo
z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju v fct. Vidu. Resni kapet pošljite svoj naslov upravi »Slovenca« pod »Prevzem hipoteke« 19329.	(p
Parcelo ca. 2CG0 nf
na najlepšem kraju v Zg. ftlški blizu meščanske šole prodam po ugodni ceni Ponudbe pošljite čim prej na upravo lista pod »Pre-vsera hipoteke« 19329. (p
Hišo kupim
od 300—700.000 In plačam takoj. Sušmarjl izključeni 1 Točen popis hiše, položaj in ceno pošljite na upravo »Slovenca« pod : »Bežigrad — Šiška« 19324.
Dva krasna gozda
ca. 120.000 ha prodam v last. Za takojšen posek že dovoljeno okoli 2000 m9, večina mecesen. Ponudbe pošljite upravi »Slovenca« pod »Gorenjsko« št. 19325.	(P
Prodam hišo,
štiristanovanjsko, v bližini Ljubljane. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. •n>287. '	(p
Dvostanovanjsko hišo
vso podkleteno, z garažo, na 800 m" veliki parceli, v Domžalah, prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nova« št. 19235. (p
Prodam hišo
pol ure od Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19253.	, (P
Hiše, parcele, posestva
kupite ali prodaste naj-kulantneje v realltetnl pisarni F. Pristavec, sodno zapriseženi izvedenec — Ljubljana, Gosposvetska cesta 3, telefon 23-81. (p
K j ivo ali parcelo
3000 do 5000 mi, za manj šo industrijo, kupimo. Po nudbe upravi »Slovenca, pod »Okolica Ljubljane« St. 19248.	(p
Stanovanjsko hišo
z lokalom na Celovški cesti prodam za ceno 650.000 din. Resne ponudbe na upravo lista pod »Vdovec« 19;;30.	(p
v Ljubljani
več novih vil; večjo hišo;
parcele v centru in na
periferiji; gostilniško in mesarsko posest, rudar, revir; vilo. novo, na Rakeku; vilo. novo. v Kranju; kavarno, kompletno (le-
lovišče); kmečko posest, 30 km
od Ljubljane; posestvo, večje na periferiji LJubljane; 40.000 m® sveta v Ljubljani.
Poslovalnica na Emonski cesti 25
Prodam v Hrv. Primorju
Trsat-Sušak posestvo lepi legi. z obdelanim zemljiščem, pripravno za manjše gospodarstvo. Ponudbe na : A. Studenac, Zagreb, Boškovičeva 18.
Tristanovanjsko hišo
vso podkleteno, ne popol noma dograjeno, v okolici Ljubljane prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 19137.	(p
Štiri stavbne parcele
ob Blejskem jezeru, naprodaj. Posredovalci izključeni. Dopisi upravi »Slov.« pod »Bled« 19182
Saba (Radio
Preciznost in kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom!
Generalno zastopstvo in skladišče
Bremec — CeSle
Radio Lušicki, Maribor. Koroška cesta št. 11 Zastopniki: Radio Zupan, Moistrana
__Edvard Fischbacher, Trbovlje
VSEBINA :
1.	Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokoiencev.
2.	Uredba o dokladah oseb, upokojenih z izrednih položajev.
3.	Uredba o spremembah zakonskih predpisov z o/.irom na dohodke državoih upokojencev.
4.	Uredba o izrednih dokladah državnih nameščencev in upokojencev.
5.	Predpisi za uživanje pokojnine za čas bivanja v inozemstvu
6.	Predpisi o uslužbenskem davku z ozirom na pokoimno.
7.	Neobvezno vlatran'e v uradniški pokojn. fond.
8.	Zakonski predp si o zabranah na prejemke upokoiencev.
0. Akontacija pokojnine.
10. Uredba o izplačevanju prejemkov v mobilnem in vojnem stanju
Cena knjig® jo s a-no Din 20*—.
UREDBA 0 OSEBNIH 11 RODBINSKIH DOKLADAH DRŽAVN. UPOKOJENCEV
in ostali predpisi, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev, s komentarjem, službenimi pojasnili in odločbami državnega sveta v priredbi PETKOVIČ BOR., svetnika Ministrstva financ in šefa administrativnega odseka, DJOKIČ MIH., svetnika Ministrstva financ in šefa pokojnin, odseka.
Naroči in plača se pri:
Uredništvu Janansšjskep 6!asniSsau
BEOGRAD, Avalska 6.
Poštni predal 534. — Račun poštne hranilnice štev. G0-E36
ODDAJO:
Gostilna se odda v najem!
Istotam se proda biljard. Poženk št. 9 pri Cerkljah.
Pekarno
v večjem kraju oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19360.	(n
Gostilna
z inventarjem, na prometni in priljubljeni lz-letni točki, v neposredni bližini Maribora, se odda v najem. Ponudbe v upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Lipa« št. 19153.
Lokal
ob drž. cesti, v katerem je bil že dvo leti zobozdravnik, oddam zobozdravniku. Ogleda se pri Lavrihu v Št. Vidu pri stični 8(5.	(n
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG
M EIN EL HER0LD
ZA1-TV0RNICE GlAZDIl
MARIBOR
ŠT. 10 2
EREZPLACEN POUK V IGRANJU!
Zaradi velike nabave blaga za prihodnjo sezono, sprejme veletrgovina večja
IŠČEJO:
V sredini mesta išče
enosobno, majhno stanovanje starejša gospa samo zase. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 19223.
proti zastavi blaga. Pogoji zelo ugodni. — Ponudbe z navedbo višine zneska na upravo »S 1 o v e n c a« pod šifro »Nakup blaga« 19381
KMETOVA Lt C Ti
Mnogo noh> altiih pisem, ki,sem jih prejet od kupcev moti* mlinov, je nujiioljši dokaz, da je najpopolnejši mlin „TUI?FAN" m in. S lem mlinom se čisti žilo od prnhu in nesnage. Izdeluje ješprenj in laSo. Melje vsa ž itn ji 7,ri n v lepo okusno moko /,n kuho in krnh. 1'OZOH! Pazite se ponarejevalcev slienih mlii.ov. ..TI" K -FAN" mlin nosi zaščitno znainso U. T. M.
Samoprodaja
TURNŠEK STKFAN
Ljubljana. Medvedov« 14

v največji izberi
od 100 din dalje v cvetličarni
Celovška cesta št. 68, Šiška Nasproti gasilskega doma
dokler jih še imamo iz prve pošiljke po starih nizkih cenah
TELEFliHliEH
MiiMsšŠštttmi
speciialna Iriiovina radio aparatov in električnega materijala
Maribor, Trg Svobode 6, tel. 2G 85
Mlad zakonski par
išče enosobno stanovanje event. s kabinetom. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Magistratni uradnik« št. 19233. (c
ODDAJO:
Stanovanje oddam
s 1. januarjem. Ižanska cesta U7.	(č
Oddam eno- ali dvosobno
stanovanje v novi hiši — lahko takoj. Cesta v Koseze, Zg. Šiška.	(6
m^m^^i	■■■ * * 'ii

i i
revmatizma, protina
osvoboditi?
Ali te hožete tvojega
Trganje in zoaaan)e po udin in umepift, otelcli ud)e. sKrivl)ene roke in noče, trgau)«. zbadanle in flclpanle po raznin delih telesa, pa tudi slabost oftl so Cesto posledica revmatizma m oolecin v kosteh, katere le treba odpraviti ker se sicer bolečine Se stopn|u|e)o.
Nudim Vam
zdravilno, sečno Kislino razkralaloče, izmeno sne) .u uločevanle pospe6u|oče
domače zdrav« Ijenje s pijačo
ki se na umeten način povsem naravno sestavila iz nekega Diagortelnega zdravilnega vrelca, ki ga |e doorotltiva mati narava darovala Donim ljudem, rišite ml tako) In dobili boste iz molih v VBeh drzavan obstoleOlh skiHdišč povsem zastonj m franko noučno razpravo, sami sc ooste uverlll o neSkodllivosti ..ega sr«dstva in o alegovem naglem delovanlu
postno zbiralno mesto Pannonia-Apothekc, Butlapcsl 72 Postfach 83, Abt. 11. 308.
Stanovanje
v Kožni dolini, sončno, štirisobno, s kopalnico, teraso, balkonom ln ostalimi pritiklinami, in dvosobno s pritiklinami, oddam za takoj ali za pozneje. Pojasnila daje dr. Pehani Beno, Višnja gora.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam. Sv. Petra c. 44-1.
Opremljeno sobo
oddam gospodu. Jegličeva cesta 9.	(s
Sprejmem dva gospoda
na hrano ln stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 19251.	(r
■ Sobo in kabinet
opremljeno s toplo In mrzlo votlo, z vso oskrbo, souporabo telefona in kopalnico, oddam dvema solidnima osebama. Glinrr. , IV-4, telefon 31-7«. .(s

STROOI
STROJNO PODJETJE
ING. BORŠTNAR
LJUBLIANA. tV.IERNEIAST.1l
IZDELUJE
VODNE TURBINE
ŽAGE, MLINIS, TRANS-MISIJE, DVIGALA ITD.
Continental
oa ugodne mesečna obroke!
Ivan Legat
ILjubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
ifTffrfflTffl
Jabolka
obrana, zimska, mošancl (gambovec), bobovec, ta-lelln ter razne druge trpežne dobre zimske vrste od 4 din naprej, razpošilja Henrik Cehner, trg., Llbellče, Koroško.
»■■■■■■■■■■■■■■a
Urez petroleja in špirita
Imate lahko ugodno ln
ceneno razsvetljavo ! Navodila daje brezplačno
Balkann;etal
Ivornlca llmene 1 metalne robe Subotlca.
MBBBBBBElBEHEBBBa
Trgovci !
Dokler Je še prilika se zalcTžtte 8 celimi
crehi in medom
Dobite V
Medarni
Ljubljana, Židovska nI. 6 BtSSiaBRBaBBflBBBBB
štajerske
In p u r 1 c e — očiščene — pri odjemu od 9 kg naprej franco postaja naročnika kg po 22 dln; kopune po 30 din kg
nudim. Naročila za božič pošljite najpozneje do IS. deeem bra na naslov:
Josip Lah
Osluševct pri Ptuju. ■BBBBflBBBBBHBBB'
Telefon 22-75
Tehnična pisarna ln po svetovalnica v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 10
Ing. Otahal Josip
Ipoobl. gradbeni Inženir se priporoča za vse v to stroko spadajoče posle.
Gumbnke, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana, Franflikanska ulica
nasproti hotela Dnlon Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. delh
Za vaše lase
Preparate Anna Cslllag I Ke 64 let sijajnega uspeha po vsem svetu. Garniture za odstranjevanje prhuta, sprečevanje Izpadanja tn za novo okrepljeno rast las din 85.-, 125.-, 200.- in 800.-. Pošilja Jugoslovansko zastopstvo Laboratorlum Aurora (SI), Novi Sad.
OKAMA MAZILO
Iz Idravllnlh zeli««. - Cn rtovlt nspeh prt ranah, opeklinah, ožuljeidih - volku — »urih In vnetilh itd.za nego dotančkov pri kotnem vnetju. hnuSčajlh In hraslah r« te menu, ji« rnzpokans prsne ibrartavlce. Dobi sa v Ukar-Bau in urogerijau«
TELEFU
radio aparati, TELEFUNKEN električni gramofoni, TELEFUNKEN gramofonske plošče uživajo po vsem svetu sloves tehnične in glasbene dovršenosti. Ako nameravate nabaviti nov radio aparat, si prej zagotovo oglejte in poslušajte najnovejše TELEFUNKEN apara'e z novimi jeklenimi cevkami »harmonične serije«. — Vsak zastopnik TELEFUNKEN aparatov vam jih bo z veseljem in brezobvezno
pokazal.
V Ljubljani .RADIO* d. z o. z., Miklošičeva 7 v Mariboru Radio Starkel, Trs Svobode 6
Brezplačne prospekte radio aparatov, gramofonov in plošč pošilja:
Jugoslavensko Siemerss o. d.
odsek za slab lok
Beograd, pošt. Pr. 243
Prostovoljna dražba nepremičnin
Na predlog dedičev Sikošek Jožeta in njegovega sina Sikošek Jožeta v Kresnikah 19, je sodišče dovolilo prostovoljno javno dražbo posestva vi. št. 22. k. o. Kresnike, to je hiše št. 19 v Kresnikah (gostilna), gospodarska poslopja in velikega vrta sadonosnika.
Dražba bo dne 20. decembra 1949 cb 9
v pisarni Burger Franceta, javnega notarja v Celju in je tam dobiti vsa pojasnila.
Burger France,
javni notar kot sodni komisar.
vttv*:::**** P ?04 A1
SJČdvr (j\
f lOflc^li nafilavi/ največja imetje!
Ampak dobra mora biti;'1e tedaj ostane leta in leta darilec v lepem in hvaležnem spominu. Kdor to hoče, si izbere Jung-hans uro. Znamka zvezda je njen znak. Junghans ure se dobijo v raznih izdelavah in cenah za vsako svrho. One so vedno "zelo točne, odlične kvalitete in zelo lepih oblik, kajti v vsaki Junghans uri so vtelešena 80-Ictna izkustva, kar je dovedlo tehniko Junghans-ovih ur" do današnje vodeče višine.
JimgliMU
URČ
Z Z N A~M K O ZVEZDO.
MtmpicmaM,
dobite prfvsalceitS urarjilv
V naši podružnici na Miklošičevi cesti }
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne are od pol 8 jjutraj do pol 1 pop. In od 2 do 6 pop,
Telefonska Številka 30-30
POZC3 mesarji in nakupovafci surovih koži
Kupujem surove domače svinjske kože v vsaki množini po najvišjih cenah
IVAN PRE5ERN - tovarna čevljev - KRANJ
Po vaši Želii Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
▼	svoji črtalnlci razne poslovne knjige, ako ntso Se
▼	zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knj-goveška deta, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Poaebni oddelek za izdelovanje damskii torbic, pasov,denarnicin drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih tasonah.
Cene skrajno nfzke. Posluiite se!
Dobro in poceni želi biti vsak postrežen! Vse to Vam nudijo radovoljno naši inserenii!
m	\mm	m
■1!	m	m
Za morete II podariti
T o niso več zaželjene sanje, temveč je že davno postalo stvarnost! Že od leta 1906. eksistira »višinsko sonce« — original Hanau. Danes vemo, da njegovi žarki, ki učinkujejo kot sonce, vsebujejo zdravje, varujejo nas bolezni in dajejo koži lepo rjavo barvo.
Z »višinskim soncem« pride v vaš dom tudi sončni blesk ter vam prinaša srečo ln življenjsko radost
tot znamenje sijajnega _ zdravja. Vedno boste dobro razpoloženi ln boste svoj vsakdanji iiosel opravljali z večjo lahkoto.
»Višinsko sonce« — original Hanau — je božično darilo, ki daje več nego radost, ker je bafi v zimskih mescih, ko pogrešamo sonca, blagoslov vse fužina.

večje (ali več manjših od 30 do 900 ms površine), je lahko tudi nizko, s pripravnim dovozom, prednost bližina carinarnice ali kolodvora. — Ponudbe na upravo lista pod »SUHO SKLADIŠČE«.
Poznate II novo brošuro na 40 straneh? Ta vam prikazuje v 18 slikah v barvi vse modele »višinskega sonca« in njihovo uporabo. — Zahtevajte to brošuro pri eni niže navedenih tvrdk, dobili jo bo3te takoj in brezplačno. Zahtevajte neobvezno predvajanje »višinskega sonca« — original Hanau — pri: Jugoslovensko Siemens a. d. — Beograd, Kralja Aleksandra 8 — Zagreb, Bogovlčeva ulica 1 — Ljubljana, TyrSeva c. 1 a. Jugoelovensko AEG, Beograd, Brankova ul. 30.
AEG Union, Jugoslavensko d. d., Zagreb, Karadžtčeva ultca 1; LJublja"" Livar ska ulica 6.
Zahtevajte ponudb« ln pogoje plačevanja.
.Višinsko solnce" - Original HanauH
Prosim pošljite ml brezplačno VaAo broturo *tev.
«43/7
Imet
Mesto!
Dllca
888D
^iilii t>. v is'/;, : ■ -»'
j«KSl





* «
lishdrna sv.
Spodil jesta jerska ljudska posojilnica v Mariboru
sporoča prežalostno vest, da je odšel k Vsemogočnemu po svoje bogato plači lc
voditelj slovenskega naroda
sporoča v globoki žalosti, da je umrl gospod
voditelj slovenskega naroda
ki je desellelja bil član naše uprave in uredništva naših listov.
Vse njegovo življenje je bilo do zadnjega diha žrtev za naš narod.
Njegov duh živi! Naj nas vodi, da vsi nadaljujemo njegovo delo!
Dobri Bog mu bogato poplačaj njegovo nesebično žrtvovano življenje!
ustanovitelj in vsa leta obstoja član uprave našega zavoda
Njegov spomin ostane neizbrisen njegova dela ne bodo umrla!
Maribor dne 14. decembra 1940
najmodrejši državnik, boritelj za ]ugo
voditelj
Umrl ie nas narodni slavijo in njeno blagostanje
mmš M pRltfi
i. ^
fiteti
predsednik senata, minister prosvete, bivši ministrski predsednik itd.
Voditelju slovenskega naroda ohranimo slaven spomin, njegovo delo pa naj najde med nami zveste nadaljevalce.
V Ljubljani, dne 14. decembra 1940.
Banovinski odbor JRZ
Slovenskemu narodu naznanjamo, da je davi umrl naš voditelj, gosp
predsednik senata in minister za prosveto
V	ponedeljek bo ležal v slavnostni dvorani banske palače v Ljubljani. V torek bo njegov pogreb.
Njegova smrt je naša narodna bolečina.
Molimo zanj, častimo njegov spomin in ohranimo neokrnjeno njegovo duhovno dedščino, v kateri je na prvem mestu največja ljubezen do slovenskega naroda ter ljubezen do Jugoslavije.
V	miru!
'•i--: '•>'"<• v
■ ■ .jv," : '4
Hi
Rektorat univerze
sporoča tužno vest, da je dne 14. decembra 1940 umrl gospod
lastni doktor Aleksandrove univerze, predsednik senata, minister za prosveto i. t. d.
Svojemu soustanovitelju in visokemu zaščitniku ohrani univerza trajen in časten spomin.
Rektor

Slovensko katoliško akademsko starešinstvo
z žalostjo naznanja, da je umrl njega
častni član

Jugoslovansko novinarsko združenje — sekcija Ljubljana sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni redni član, gospod
dr. Anton Korošec
bivši ministrski predsednik, predsednik senata, minister prosvete, itd.
davi mirno v Gospodu zaspal.
Zvestemu članu stanovske organizacije in naklonjenemu podporniku slovenskih novinariev ohranimo časten spomin!
V Ljubljani dne 14. dccembra 1940.
Odbor.
voditelj slovenskega naroda
Ohranimo ga v častnem spominu in čuvajmo njegovo
delo!

'.s
pf ii i
Sredi dela za jugoslovansko državo in slovenski narod je omahnil narodni voditelj
rošec
predsednik senata, minister prosvete in častni občan mariborski
Mesfo Maribor, kjer se je začela njegova politična pot, ga bo ohranilo v hvaležnem spominu.
mariborska
2$im obči
j V,/,'■ t ;	' "
Sf, <■■.',•■
'< '.;■	i-AiS;: ,•
'''-»Ai * '
■pij pi®
f K'' ip^lfi
... . ? • >' -i * ,'-1 -.I1 I' :
k,. -
-.v v
Al®'". i'.-.-. ; " .
• i > ,5*.'• /»K- • •.»• \r*S '«7>V : "V''" '
i;j
' tNP , {Md
-v • ■■■-•fe SMR. ■■':■ ■■■'■ '.
1»».: -
5" ^JiV-ijfi; ■■• ..v '.■'•
Ssrai5F«P' ■ ■•.'.- asr
■•■■■• K'1
. f® , 4 'r
	' ''' i:,-'V*
$ /v	■' v/ ".U'-.
■ '/'v,-	
	
\ \y>	,v •
	mM
11 y	
predsednik senata kraf£evsne Jugoslavife, prosvetni minister itd. itd.
Celje bo ohranilo velikega državnika v trajnem, hvaležnem in častnem spominu.
Celje, dne 14. decembra 1940.
iestna občina celjska
k
ZUPAN MESTA LJUBLJANE
naznanja, da je dne 14. decembra t. 1, umrl
častni meščan ljubljanski
gospod
predsednik senata, minister prosvete, častni občan vseh slovenskih občin, odlikovan z redom Karadjorjeve zvezde I. stopnje i. t. d. i. t. d.
Nesmrtnemu voditelju slovenskega naroda, sodelavcu pri ustanovitvi in ureditvi kraljevine Jugoslavije ter za mesto Ljubljano na vseh poljih prezaslužnemu častnemu meščanu;
VEČNA SLAVA!


H


trn .
M: ' ■ 70$ : " ■-
Sšfr.SŠ* <
ž) - -$11. rt


'V vov /..'.Z i*:
m *>:■» ■ ' i i
"V*. 7	\
alfe
PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI
IN VSE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETNE ORGANIZACIJE žalujejo ob mrtvaškem odru slovenskega narodnega voditelja gospoda
orosca
ifiaf&vNtf-; "v
častnega predsednika Prosvetne zveze v Ljubljani
V nesebični ljubezni do naroda nam bo pokojnik vedno najsvetlejši vzor!
V Ljubljani dne 14. decembra 1940.
: Iot .•r* *	v
m^Mi



mmm
r ■ t I ,. ■■ V '
v-


»SLOVENEC«, dne 15. decembra 1910.
Neuklonljivemu boritelju za gospodarski procvit slovenskega kmeta in delavca umrlemu
je globoko zadela vse slovenske župane. Neutrudljivega borca za interese slovenskih občin bomo ohranili v trajnem in hvaležnem
spominu
l
i- :x< v?' ■
f '-i$111*! ■ "rt- ■■
1
'•siljfv'. ."i*%
%
-L*.' »"	"
I	:
■ ■ •-..•i
-.■ i-**: )J
v-' Jig-j.v^t/?^

V	'••v-T? • % •<» >,"•

H

»SLOVENEC«, dne 15. decembra 1940.
Zadružna zveza ¥ Ljubljani, z. z o. j. sporoča
v svojem imenu in v imenu svojih članic pretresljivo vest, da nas je danes zjutraj za vedno zapustil
Odšel je k Bogu po plačilo naš prvi zadrugar, ki je bil od 27. decembra 1917 predsednik Zadružne zveze, od 14. junija 1919 pa tudi predsednik Glavne Zadružne Zveze za kraljevino Jugoslavijo. Zadružniki cele države so združeni danes v globoki žalosti, prav posebno pa še mi slovenski zadružniki, ki nam je bil oče, borec in prijatelj. Prežet z veliko ljubeznijo do svojega naroda, je v zadružništvu iskal boljšega življenja za Slovence. Težko občutimo izgubo, saj je pokojni v odločilnih trenutkih vedno stavil zadružništvu na razpolago vse svoje sposobnosti in vso avtoriteto svoje močne osebnosti.
Naj mu bo Bog plačnik za vse njegovo delo!
Pogrebne svečanosti se bodo pričele v torek 17. decembra ob 9. uri v stolnici.
14. decembra 1940
zadruga z omejenim jamstvom
Izdajatelj: In!, Jože Sodja
ikarnc v Ljubljani: Jože Kramarič
Novi škof v Skoplju
Sprejem Škota dr. Cekade pred cerkvijo ▼ Skoplja.
Skoplje, 12. decembra.
Lepe cerkvene slovesnosti povsod povzdignejo v vernikih versko zavest, a pri nas v diaspori so take slovesnosti še posebno potrebne. Kdor je gledal naše vernike v Skoplju v teh dneh, ko smo sprejeli novega škofa in ko je bil slovesno ustoličen, je moral reči, da so nam tudi zunanje cerkvene slovesnosti potrebne. V ljudeh zraste ob takih prilikah verska zavest in še bolj se povežejo s Cerkvijo. A taka zavest in taka povezanost s Cerkvijo je prav v diaspori še mnogo bolj potrebna kot v povsem katoliških krajih.
Novoimenovani skopljanski škof, prevzvišeni g. dr. Sinil j an Cekada, je prišel v Skoplje 22. novembra, z enodnevno zamudo, ki ie nastala zaradi vremenskih neprilik, ki so prekinile železniški promet. Seveda je bilo v Skoplju zaradi tega precej nervoze, a katoličani so se vseeno zbrali v lepem številu na postaji, a še več pred cerkvijo. Na postaji so ga pozdravili predstavniki oblasti, cerkveni pozdrav pa je bil pred cerkvijo. Ob tej priliki se je zbralo v Skoplju rekordno število duhovnikov. Dva in trideset smo jih našteli; skoraj vsi domači in dvanajst tujih, ki so bili v Skoplju v aktivni in rezervni službi. Ko je po pozdravnem nagovoru kapitularnega vikarja gospoda V. Zakrajška novi škof na cerkvenem pragu kleče poljubil križ, so mnogim vernikom prišle solze v oči. V cerkvi so vsi duhovniki izrazili novemu škofu spoštovanje in poslušnost s poljubljanjem njegovega prstana. Tudi ta obred je napravil na vse prisotne vernike, ki so napolnili cerkev, rnogočen vtis. Skof je potem prvič blagoslovil svoje nove vernike in s svojim prvim nagovorom, v katerem je pokazal vso lepoto svoje metike duše in svoje ljubeče srce, pridobil za sebe srca vseh prisotnih.
Nefctrpno je vsa škofija, posebno pa še skop-ljanska župnija, pričakovala 8. decembra, dan slovesnega ustoličenja novega škofa. Ze dan prej so bili katoliški dijaki v Skoplju prijetno iznenadeni, ko so se vsi zbrali v cerkvi k sv. obhajilu, pa so zagledali pred oltarjem novega škofa, ki jim je s svojim nagovorom vlil v duše novih moči za mladostne borbe.
Mala katedrala in župnijska cerkev v Skoplju na praznik Brezmadežne ni mogla sprejeti vseh, ki so prišli,- da slišijo prvo Škofovo pridigo in pri-
sostvujejo slovesnemu ustoličenju in pontifikalni sv. maši. V spremstvu duhovščine je novi škof v slovesnem sprevodu prišel v cerkev, kjer so ga pred verniki čakali najvišji predstavniki oblasti, in to: zastopnik g. ministra pravde, predsednik apelacijskega sodišča g. Dimitrijevič Dragutin, podban g. dr. Aleksander Cvetkovič, poveljnik III. armade armadni general g. Ilija Brašič, skop-Ijanski župan arhitekt Josif Mihajlovič in dekan filozofske fakultete g. Banaševič. Ko je škof oblekel ornat, sta bili prebrani papeški buli — ena
naslovljena na škofa samega, druga na duhovnike in vernike skopljanske škofije — in to v latinskem . in srbskohrvatskem jeziku. Prisotni duhovniki, med
in to v latinskem.
katerimi je bil tudi1 zastopnik vrhbosanske nad-škofije g. Kralik, so potem izjavili novemu škofu poslušnost s poljubom prstana. Med pontifikalno sv. mašo je novi škof v svoji krasni pridigi poudaril poslanstvo katoliškega škofa in v lapidar-nem govoru naznačil idejne smernice svojega dela.
Na slovesnem kosilu, ki je bilo prirejeno v cerkveni dvorani, je bilo poleg že zgoraj omenjenih predstavnikov navzočih več uglednih katoličanov iz Skoplja in drugih župnij. Od Slovencev pa so bili poleg obeh slovenskih konzultorjev, msgr. Kordina in bivšega kapitularnega vikarja Zakrajška, prisotni še upravitelj semenišča Dorčič, vojaški duhovnik Jammk Oskar, bitoljski župnik Alojzij Turk, gg. kaplana Bajuk Ciril in Andrej Prebil C. M, a od civilistov univerzitetni profesor dr. Gregor Cremošnik, upravnik bolnišnice dr. Viktor Sosič in finančni svetnik na finančnem ravnateljstvu dr. Anton Matelič.
Zvečer so verniki še enkrat napolnili cerkev, kjer je bil slovesen sprejem v Marijine družbe. Celodnevno slavnostno razf>oloženje je pa zaključila akademija, ki so jo priredila katoliška društva v cerkveni dvorani, ki je bila za to prireditev mnogo premajhna. Dveurni program je izzvenel v eno misel, katero je tudi prevzvišeni škof na koncu poudaril: »Skof je naš duhovni oče, a mi smo njegovi otroci.
Skopljanska škofija, katero je pokojni škof. dr. Ivan Gnidovec posvetil s svojim znojem, ima zopet svojega duhovnega nadpastirja. Tudi naši Slovenci na jugu se tega vesele in iskreno ter zaupno pozdravljajo svojega novega škofa, želeč mu mnogo božjega blagoslova, ki naj po njem prehaja tudi nanje.
i _ železniški upokojenci, H »o predložili
| slike za izvršitev novih legitimacij za režijsko ; vožnjo, se opozarjajo naj jih dvignejo od 23. " t. m. naprej na isti postaji, kjer »o predložili slike. Pri sprejemu novih legitimacij bo j>o-trebno stare legitimacije in vložke oddati. Upokojenci se opozarjajo, oa so nove legitamicije veljavne šele s prvim januarjem 19-11.
—	Elektrika na Pungertu d. P, D. v Slovenjem gradcu je nabavilo nov dinamo in ga inštaliralo na strehi planinske koče na Pun-gertu. Tok je napeljan iz dinama v klet, kjer so akamulatorji z jakostio 32 wolt. Z napravo razsvetljuje 28 žarnic. Akumulator stalno polni dinamo na veterni pogon. Ako bi veter ponehal, je možna razsvetljava 5 dni, ne da ni se akumulator znova polnil. S. P. D. za Mislinj-sko dolino je doseglo s tem izredno velik na-
Credek in mu moramo samo čestitati, da je na-avilo tako drago aparaturo V soboto, dne 14. decembra 1940 je bila izročena naprava svojemu namenu.
Ali st> že narožill letoSnje Mohorjeve knjige?
—	Vigred, ženski list, izhaja mesečno. Januarska številka izide še pred prazniki. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Pražakova ulica 8.
—	Zimske počitnice v zvezi s smuškim tečajem. Higienski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani (Državna šolska poliklinika), priredi za božične praznike 11 dnevno rimsko letovanje za osnovno in srednješolsko mladino do 16. leta v svojem počitniškem domu na Rakitni. Vsa pojasnila daje pisarna oddelka za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva cesta, telefon 44—75. Prijave do 16. decembra 1040.
—	Zimske plašče v veliki izberi priporoča Ign. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra c. 11.
—	Z božičnim darilom skuša razveseliti vsaj na skromen način vsaka vaša gosj>odinjn svoje domače. Seveda bo dodala vrhu vsega tudi izvor nove »Družinske pratike« s pooobo sv. Družine, ker ve, da « tem zelo ustreže gospodarju, babici in malčkom- Prodajalna Nič-man v Ljubljani Vam f>oleg drugega jiostreže tudi s pratiko, če bi je ne mogli dobiti v domačem kraju.
—	V »Službenem listu« kralj, banske uprave dravske banovine od 14. t. m. je obljavljena »Uredba o mletju in kruhu«, dalje »Odločba o priznanju jocii-atrije za specialno skupino medicine«, »Navodilo št. 17 o uporab« uredbe o enoodstotnem prispevku za narodni invalidski sklad«. »Odločba o maksimi-ranih cenah surovim kožam domačega izvora«, »Maksimiranje cen za riž italijanskega irvora«, »Odločba glede prisilnega odkupa pšenice v dravski banovini« in »Razglae glede prodaje bencina na drobno«.
ae ttcnoce
Koledar
Nedelja, 15. decembra: Tretja adventna nedelja. Kristina, dekla; Valerijan, škof.
Ponedeljek, 16. decembra: Evzebij, Škot; Albina, devica, mučenica.
Torek, 17. decembra: Lazar, škof, Vivina, devica.
Novi grobovi
■f" V Bovcu v Julijski krajini je v nedeljo, dne 8. novembra umri zadet od kapi g. Oskar Mlekuš, znani gostilničar in posestnik. Naj v miru počiva!
Osebne novice
= Za docenta na tehniški fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je bil imenovan dr. inž France Vagaja.
= Diplomiran je bil za inženirja arhitekta na tehniški fakulteti v Ljubljani gosp. Gregorač Nace u Ljubljane. Čestitamo!
— Poročila sta se gdč. Julči Kunaver, privatna uradnica, in g. Kolrnan Kovačič, carinski uradnik, oba iz Ljubljane. Obilo sreče!
—	Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XX. mednarodnega pomladanskega velesejma v Ljubljani, ki bo od 31. maja do 9. junija 1941.
—	Za uvedbo hrzovlakov štor. 2 in B za božično sezono. Od 18. novembra dalje sta bila ukinjena brzovlaka št. 2 na progi Belgrad-Jesenice ter št. 8 na progi Jesenice-Ljubljana. Ker je sedaj generalna direkcija državnih železnic vzpostavila za božično sezono obratovanje brzega vlaka št. 2. ki odhaja iz Belgrada ob 9.02 ter je v Ljubljani po prejšnjem voznem redu ob 20.13, le deloma, namreč samo na odseku Belgrad-Zagreb, je Tujsko-prometna zveza v Ljubljani prosila železniško direkcijo, da vzpostavi promet vlaka B-2 do Jesenic, obenem pa v celoti uvede vlak B-3, ki odhaja iz Jesenic oh 7.46 ter je v Belgradu ob 20.15. Oba vlaka sta za zimski turizem Slovenije izredno važna ter bi bila tudi za državne železnico za časa zimske sezone rentabilna. Upravičeno pričakujemo, da bo generalna direkcija dr- I žavnih železnic upoštevala to prošnjo ter pravočasno. vsaj od 21. t. m. dalie, ponovno vpeljala oba vlaka.
—	Zamude vlakov ob odhodu s postaje v Ljubljani so v zac.n jem času prenehale. Železnica odpravlja vlake ne glede na to, ali še čakajo potniki pri potniški blagajni. Železnica se opira na svoj poziv, ki ga je pred kratkim izdala na potujoče občinstvo. Opozorila je med drugim tudi na to, da si morajo potniki nabaviti vse vozovnice že v predprodaji pri Put-niku.
V Dom za svojih 52 10» uporabljajte zdravilno pasto PARADENTIN za masiranje zobne dlesni in čiščenje zob. Pasta Paradentin izredno razkuži usta, utrjuje majave zobe in preprečuje lahko krvavenje dlesni. Dobi se v drogeriji Gre-gorič, Ljubljana, po 16 din. — Glavno skladišče: Laboratorij »Vis-Vit«, Zagreb, Langov trg 3.
—	Tečajnikom MJRZ, ki so bili vabljeni, da pridejo v Ljubljano v ponedeljek, dne 16. t. m., sporočamo, naj v Ljubljano le pridejo zaradi pogreba našega narodnega voditelja dT. Antona Korošca. Tečaj bomo pa nadaljevali v sredo, 18. t. m. Banovinski odbor MJRZ.
—	Ali že imaš koledar Kmečke zveze 1941?
—	Nagrade hišnim poslom-vlagateljem. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad jx> 200, 100 in 50 din hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam itd.), ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 mesecev vložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli so vabljeni, da se do vključno 19. decembra tega leta prijavijo pri blagajni hranilnice (Knaflje-va ulica št. 9) med uradnimi urami od 8—12. V izkaz je predložiti hranilno in posel&ko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži, ne bo pripuščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v petek, dne 20. decembra 1940 popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti svoje posle.
—	Za področje okrajnega načelstva v Ljubljani je za nabavo f>etroleja pri trgovcih na drobno uvedena obvezna nabava izkaznic, katere prejmejo vs>i interesenti pri občinah, v katerih stanujejo. Vsa p>odrobna pojasnila dajejo prav tako občine.
KRUPP OlUŽEK
KVALITETNI LJUBLJANA TOVORNI AVTO TAVČARJEVA 11
i— Priprave za zimsko sezono na Bledn so
V polnem razmahu, saj je treba pričakovati za Božič izdaten obisk zimskih gostov. Pritisnil je zmeren mraz, toda čez dnn jiosije prav toplo sfince. Zjutraj vstaja iz jezera lnhna meglica, ker se jezero ohlaja. Do božiča bo gotovo popolnoma zamrznjeno Okoliške planine že dolgo pokriva bela snežna odeja. Pogled na nje je
V-11 v ,	* M» ayvj	...... "ivj....
joteli Se na zimskb sezono temeljito pripravljajo. Notranjost Grand hotela Toplice se urejuje, saj je vendar treba za novo zimsko sezono preistiti vseh 128 sob, kolikor jih je v tem elitnem hotelu opremljenih s centralno kurjavo. Tudi v lepi hotelski hali s krasnim razgledom na jezero je že vse prirejeno za ^prejem božičnih gostov. V kratkem bo dospela skupina mladih godbenikov in bo tudi za družabno življenje v hotelu to zimo dobro poskrbljeno.
—	Božične razglednice je zopet založila Prosvetna zveza in sicer L. Leyer »Sveta noč«. Slika nam predstavlja svetonočni dogodek Marijo z Detetom v jaslicah in prihod pastirčkov. Razaled-njca je posneta po sliki, k| se nahaja sedaj ▼ narodni galeriji. — Druga razglednica nam predstavlja Šubičeve Tri kralje, katere je Zveza založila že pred leti, pa so bile takoj razprodane. Obe razglednici sta umetniško dovršono delo, tako po vsebini slike, kakor tudi tehnično, saj & prišle iz Jugoslovanske tiskarne. Zahtevajte jih po vseh trafikah in trgovinah. Večje množine razpošilja tudi Prosvetna zveza v Ljubljani.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze ln živce ter čisti kri in organizem raznih strupov.
— Tujski promet v Prekmurju je lani znatno upadel kar se tiče inozemskih gostov; domačih obiskovalcev, zlasti izletniških družb, je bilo pa razveseljivo število. Vse kaže, da je Prekmurje kljub oddaljenosti od središča Slovenije postajo priljubljena izletna točka vprav zato, ker je bilo do sedaj premalo znano. Velika zasluga za poglobljeno zanimanje za Prekmurje gre brez dvoma
Slovence v Zagrebu in na jugu države
opozarjamo, da je Jugoslovanska tiskarna izdelala čudovit posnetek vsem Slovencem
drage Marije z Brezij
▼ velikosti 50X66 cm in v krasnih barvah. Sliko je založilo Vodstvo Marijinih družb v Ljubljani, z željo, da bi to sliko imeli vsi Slovenci v svojih domovih, kjerkoli se nahajajo. Tudi vam bo drago, če boste imeli košček Brezij v svojih domovih, četudi ste daleč od Slovenije. Obrnite se na Škofijsko vodstvo Marijinih družb, da vam sliko pošlje. Cena je 40 din, če jo naročite v zavitku najmanj 15 izvodov. Sicer bi bilo treba posebej računati priporočeno poštnino in ovoj. Pogovorite se s svojimi duhovniki. Naslov založbe: Pisarna vodstva Marijinih družb, Ljubljana, Streliška 12.
2ena Je ona, ki določa okus ln kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
O Rl ON
RADIO 1 SO
RADIO d.z O.Z.. UUBUANA, MktofUem cesta 7 RADIO V AL. UUBUANA. Dalmatinova Milu 13 ANTON SREMEt CEUE. Mikloiiieva »lica Iti L LUSlCKV. MARIBOR. Korolka usta it«». 11
soboškemu tujskoprometnemu društvu, ki je organiziralo uspeli Prekmurski teden in z njim vzbudilo zanimanje za lepote in posebnosti starodavne Kocljeve dežele. Na vsak način pa lahko društvo gleda ponosno na uspehe svojega dela, ki niso samo lokalnega, ampak predvsem splošno narodnega pomena, ko deluje za zbližanje Prekmurja z ostalo Slovenijo. Letos je izdalo skupno s Putni-kom propagandno brošuro o Prekmurju in prevzelo tudi polovico od celokupnih stroškov, ki znašajo 35.000 din. K dohodkom, ki so znašali 18.000 din, je zdaj tudi občina primaknila še 300 din, trgovski gremij 1000, gostilničarska zadruga pa 500 din. Na seji, ki je bila ta teden, jc bil sestavljen odbor, v katerem so še naprej ostali kot predsednik župan g. Hartner, podpredsednik ravnatelj gimnazije g. inž. Zobec, tajnik g. Ludvik Marič, blagajnik pa
poštni upravnik g. Slavko Vutkovič. Tujskopro-metno društvo si je za prihodnje leto postavilo v program razna olepševalna dela v Soboti in organizacijo izletov po Prekmurju.
—	Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenino, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorolheum ir-i. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva res»a 12, vis-a-vis hotela Union.
—	Prikrojevalne tečaje za krojače, krojačlce in čevljarje v Ljubljani priredi kr. banska uprava v prostorih tehniške srednje šole. Tečaje bosta vodila obrtna učitelja Knafelj Alojz in Steinman Josip. Interesenti naj priglase svojo udeležbo osebno ali pismeno najkasneje do 7. januarja 1941 kr. banski upravi, VIII. oddelku, Erjavčeva ulica št. 12, kjer dobe tudi vse potrebne informacije.
—	Dajte svoje dokumente, pisma, police, stike, zemljevide, načrte itd. na Vitoflex aparatu preslikati. Poceni je, a izgleda prav kakor original. Drogerija Gregorič, kr. dv. dobavitelj, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Prav primerno darilo mladini za Boži? ali Novo leto so dr. Sušnikovi »Akademski poklici«, ki nudijo najboljših napotkov glede izbire poklica itd. Knjiga (cirka 400 strani) se dobi v knjigarnah ozir. pri Slov. kat akad. starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5, za 40 din (po pošti 45 din).
—	Uspešno konzerviranje jajc. Pri nas Slovencih se rado povdarja, kaj vse bi se dalo izboljšati in preurediti in se pri tem navadno kaže s prstom na tuje vzglede Sele v zadnjih letih smo pričeli tudi pri nas uporabljati razne pridobitve zamejstva. Taka pridobitev je tudi konzerviranje jajc v hladilnih napravah. Železničarji so ustanovili posebno gospodarsko zadrugo (Zegoza) z namenom, da zanesejo med železničarje, ki žive raztreseno po deželi smisel za smotrno kurjerejo, da zgine z dvorišč V6a mogoča navlaka kurjih pasem. Poleg tega pa ima zadruga v programu tudi rejo gospodarskih pasem kuncev in koz ter pospeševanje domače delavnosti. Letos je zadruga konzervirala v manjšem obsegu jajca. Poskus je bil prvi in je dobro uspel. Kljub temu. da so b«la jajca vložena v neugodnih mesecih (julij, avgust), so vendar ohranila do da. nes svojo svežost. Splošno je znano, da shranjujejo gospodinje jajca ali v žitu, ali v pepelu, v apneni vodi, vodotopnem steklu, garantolu in sličnih sredstvih. Tako konzerviranje pa vpliva na fizikalna svojstva jajc, Nov je način konzerviranja v hladilnih napravah pri čemer utrpijo shranjena jajca le neznatne spremembe. Pri nas se izvozna trgovina že nekaj ča#a poslužuje tega načina in shranjuje jajca za krajšo dobo Za daljše razdobje pa mora biti le odbrano blago. Če želimo doseči uspeh je treba vložiti neoplojena jajca. Ker se na ta način splača le pri veliki množini, je treba zato velikih investicij. Pri tem pa se doseže dvojna korist. Ker morajo rejci blago odbirati dosežejo zanj pri prodaji višje cene Nato se iajca, ki so bila nakupljena v mesecih, ko so jajca na trgu poceni shranijo in dajo na trg šele, ko v zimskih mesccih cene na trgu poskočijo. Velika množina jajc lahko vpliva na ccno ter je tako tudi korisument deležen ugodnosti tega shranjevanja. V rimskem času je na trgu s»cer mnogo jajc. kj pa niso tako sveža, ker so konzervirana na primitiven način. Novi način pa ob«1a, da bo znižal ceno, p tudi izboljšal kvaliteto jajc.
/K'/

MAR I BOR

Najnovejša poročila
Dr. Korošec na mrtvaškem odru v senatu
Belgrad, 14. dec. m. Sejna dvorana senata, kjer le/i truplo pok- dr. Aut. Korošca, je vedno polna obiskovalcev. .Stalno prihajajo množice kropit velikega državnika. Na obeh struneh odra pa molijo slovenske usmiljenke in šolsko sestre. Istočasno pa se nahaja ob odru tudi belgrajska duhovščina. Častno stražo ob odru tvorijo člani mladinske JRZ. Veliko število vencev je že položenih k odru. Posebno lepi venci so naslednji: senat kr. Jugoslavije je dal |>o-seben venec z napisom »Senatorji svojemu predsedniku«. Predsednik belgrajske občine g. Jevrem Tomič jc položil dva venca, prvi ima napis »Velikemu poborniku brastva Srbov, Hrvatov in Slovencev, lomič, predsednik občine mesta Belgrada«; drugi pa »Predsednik belgrajsko občine Jevrem Tomič Predsedniku senata, ministru prosvete, velikemu jugoslov. borcu«. Prav lepi so tudi venci uredništva senata / napisom S\ojemu predsedniku senata hvaležno urad-ništvo« in prav jiosebno še venec, ki so ga posebej dali sluge senata: »Svojemu dobremu predsedniku — sluge senata«. Veliko pozornost vzbuja tudi venec, ki so ga dale šolske sestre ■/ napisom »Hvaležne .šolske sestre svojemu dobrotniku«.
Žalovanje belgrajskih Slovencev
Belgrad. 14. dec. m. V prostorih Prosvetnega društva v Belgrada je bila nocoj žalna svečanost v .spomin velikega dobrotnika belgrajskih Slovencev, dr. Antona Korošca. Društveni prostori so bili okrašeni s slovenskimi trobojni-camii plaketa velikega pokojnika pa je bilu okrašena « floroni- Ob njej sta goreli dve veliki voščeni sveči. Društvene prostore so napolnili številni belgrajski Slovenci no zadnjega kotička. Bili mi iz vseh stanov. V veliki tilioti je podpredsednik društva g. Fr. Slopšak z izbranimi besedami s I u v i I spomin velikega pokojnika, ki je bil tudi velik dobrotnik belgrajskih Slovencev. Vsi navzoči so slo/no pristopili k molitvi »Očenašu« za dušo velikega pokojniku. Nato so \si korporativno odšli v senat, kjer so pod vodstvom prof. Tomaža 1'lage pred mrtvaškim odrom velikega pokojniku izmolili nekaj molitev zanj.
Slovensko politično odposlanstvo v Belgradu
Belgrad, 14- dec. m. Minister brez listnice rlr. Miha Krek, minister v j>ok. in senator dr. brane k u lovec, bivši minister Iranc Snoj in urednik »Slovcnca« I ranc Kreni/ar so dopo-tovali iz Slovenije z veliko zamudo v Belgrad. Belgrajski brzi vlak jc imel toliko zamude, da so prispdti šele ob II zvečer v Belgrad namesto ob pol devetih. Čim so odposlanci političnega vodstva Slovencev prispeli v Belgrad. so se takoj podali v senat, kjer leže zemeljski ostanki dr. Korošca in so globoko potrti molili za jto-koj njegove duše, Zadržali so sc dalj časa pred mrtvaškim odrom.
Sožalja ob smrti dr. Korošca
Sarajevo. V splošni žalosti, ki je zadela slovenski narod in vso državo s smrtjo velikega voditelja pok dr. Antona Korošca, izvolite skupno z vsemi prijatelji in rodbino sprejeti najiskrenejše sožalje. — Reis-ul-Ulema.
Delgrad. Ob smrti dr. Antona Korošca, našega velikega rodoljuba, velikega Jugoslovana in mojega osebnega prijatelja, sprejmite moje iskreno sožalje — Minister vojske in mornarice general Pešič-
Belgrad. V neizmerni skupni žalosti, ki nas je zadela s smrtjo velikega rodoljuba in nenadomestljivega borca za ideje jugoslov. edinstva in boljšo bodočnost vsega našega naroda, spre jmite moje naiskrenejše sožalje.! — inž, Nikola Bcslič, prometni minister
Zagreb. Ob smrti velikega sina bratske Slovenije, modrega državnika, sprejmite v mojem imenu in v imenu vse banovine Hrvatske izraze globokega sožnlja! — Ban banovine Hrvat, ske dr. Ivo Šubašič.
Skoplje. Prosim vas. da sprejmete moje sožalje v veliki žalosti bratov Slovencev zaradi izgube dr- Korošca, — Ban Rafajlovič.
Belgrad. Globoko obžalujem smrt dr. Ant. Korošca. — Minister Kujundjič.
Belgrad. Sprejmite naše sožalje v žalosti za vašim velikim .šefom, dobrim gospodom Antonom, velikim Slovencem in zaslužnim jugoslovanskim javnim narodnim delavcem. — Nikola llzunovič.
Belgrad. Ob smrti jdemenitega državnika in velikega Slovenca dr. Korošca izrekam vam in prijateljskim Slovencem sožalje. — Dušan Letica-
Belgrad. V imenu Počitniške zveze kr. Jugoslavije vam izrekam najgloblje sožalje ob nenadni smrti dr. Ant. Korošca, velikega jugoslov. državnika in prosvetnega ministra. — Upravni odbor Počitniške zveze.
Zagreb /n velikega človeka naše domovine, ki je dehti in živel z,a dobrobit vsega narodu, iskreno žalujemo. — Družina Ražent-Laginja
Skoplje. V imenu gojencev in v -mojem imenu prosim, da sprejmete sožalje ob smrti velikega državnika in rodoljuba dr. Antona Korošca. Hvala in slava mul — Gedomir Todo-rovič. upravnik.
Belgrad. V imenu ujirave in v svojem imenu vas prosim, g. minister, da ob nenadni izgubi člana vlado in uglednega državnika dr. A. Korošca izvolite sprejeti izraze našeza najglobljega sožalja. — Upravnik državne hipotekarne banke dr. Mojmir Glomazič.
Belgrad- Ob težki izgubi, ki je nastala s smrtjo dr. Korošca, vas prosim, ga sprejmete moje iskreno sožalje. — Vojin Djuričič,
Niš. Ob nenadni smrti velikega slovenskega vodilelia in narodnega l>orca dr. Ant. Korošca pošiljam v imenu prebivalstva Niša in v s\ojem imenu vam in vsem Slovencem naše najgloblje sožalje. — Predsednik mestne občine živkovič.
Niš. Ob nenadni smrti slovenskega velikana in podpredsednika naše stranke, našega c.'ra-gega dr. Antona Korošca, vam pošiljam v imenu članov mestnega odbora JRZ in v svojem imenu nnigloblie sožalje. — Podpredsednik mestnega odbora Dragutin Živkovič-
Sožalje bolgar. zadružnikov
Belgrad. Ob smrti dr Antona Korošra je Glavna zadružna zveza, katere preosednik jc pokojni bil, sprejela od llrista Daneva, predsednika narodnega odbora bolgarskega zadružništva brzojavko tele vsebine: Globoko ganjeni zaradi smrti velikega državljana in .;adrugarja, ministra dr. Antona Korošca, izražam v svojem imenu in v imenu bolgarskega zadružnega gibanja iskreno sožalje jugoslov. zadružnemu gibanju.
Jugoslovansko - bolgarski zatVružni institut je sprejel od bolgarske sekcije jugoslovansko-bolgarskega instituta tole brzojavko: Ob bridki vesti o smrti dr.-Ant Korošca izražamo iugo-slovanskemu gibanju iskreno sožalje. — Glavna zadružni zveza je prejela številne brzojavke in sožalja iz vseh krajev države, v kateri posamezne zadružne organizacije izražajo Glavni zadružni zvezi kr. Jugoslavije, katere predsednik jc bil pokojni dr. Korošec od njene ustanovitve do svoje smrti. Poleg drugih so prispele brzojavke i/ Zadružne zveze iz Zagreba. Splita, Zveze hrvatskih gospodarskih zadrug itd', itd.
Sožalja sestri dr. Korošca
Belgrad, 14. dec. m- Minister brez Ustnice, dr. Miha Krek je poslal sestri hliigopokojjloga e.'r. Korošca v Biserjane naslednjo brzojavko: Ob strašni novici, da je umrl vaš ljubljeni brat, naš narodni voditelj, oče g dr. Anton Korošec, sprejmite izraze mojega .največja sožalja.
Belgrad. 14. dec. m. Sestri pok. dr. Korošca so poslali gg- dr. Franc Kulovec, senator, g. Fr. Snoj. bivši minister, in Franc Kremžar, urednik »Slovenca« naslednjo brzojavko: Ob smrti vašega velikega brata, voditelja slovenskega naroda g. Korošca izražamo najgloblje sožalje v
imenu jx>litične stranke in našem imenu. *
Vsem organizacijam JRZ in M JRZ!
Vse organizacije JRZ in MJRZ prosim, da bi v nedeljo, dne 1% t. m. imeli žalno sejo za pokojnim voditeljem dr. Antonom Korošcem in molili za blagor niegove duše.
Dr, Miha Krek, podpredsednik.
Za ponedeljek, dne 16. t. m- sklicujem žalno sejo bivših poslancev JRZ v prostorih Jugoslov. tiskarne v Ljubljani ob 18. Vabim tudi vse gg. senatorje.	Al. Mihelčič, senator.
Za ponedeljek, dne 16. t. m. ob 19 sklicujem žalno sejo banovinskega odbora JRZ v belo dvorano hotela Union v Ljubljani-
Dr. Miha Krek, jx>dpredsednik.


GELJE
Žalost v Celfu in Savinjski dolini
Strašna novica o nenadni smrti našega narodnega voditelja, dr. Antona Korošca, ki je prispela že ob 8 zjutraj v Celje, se je bliskovito razširila po vsem mestu in presunila vso celjsko javnost. Mnogi niti verjeti niso mogli, da je božja poslanka tako nenadoma vzela našemu narodu voditelja in državnika, ko bi nam bil najbolj potreben. Naprenehoitia so nas spraševali, ali je resnična pretresljiva vest o nenadomestljivi izgubi velikega državnika in soustanovitelja Jugoslavije. dr. Antona Korošca.
Vest o smrti našega narodnega voditelja se je v kratkem času razširila po vsej Savinjski dolini in venomer so prihajali klici, da jim natančneje sj)oročamo o njegovi smrti.
Državni in samoupravni uradi ter celjski hišni posestniki so razobesili na svojih hišah žalne zastave v znak velike žalosti, ki je zajela vso javnost neglede na politično prepričanje.
Gelje je novica o smrti še posebno močno zadela, saj je bilo naše meslo tako pri srcu našemu voditelju. Še pred kratkim je sprejel v Belgradu deputacijo celjske mestne občine z županom dr. Voršičem na čelu in se z vso pozornostjo zanimal za pereča vprašanja našega mesta, katerega častni član je bil.
Slovensko Celje bo težko pogrešalo njegove obiske, ohranilo pa bo našega narodnega voditelja v trajnem, častnem in hvaležnem spominu.
Celjanom!
Celjani!
Po volji Vsemogočnega se je oddahnil za vedno od neumornega dela za kralja, državo in slovenski narod veliki jugoslovanski državnik in voditelj slovenskega naroda, g. dr. Anton Korošec. V glo-boki žalosti se klanjamo sjiominti velikega pokojnika — celjskega častnega meščana. V znak žalosti je mestna občina razobesila na svojem poslopju žalno zastavo. Vljudno vabim vse meščane, da store lo isto na svojih hišah. Slava dr. Antonu Korošcu 1
Celjski župan dr. Al. Voršič.
Radio-aparat!
Radione - Telefunken - Blaupunkt -Orion. - Pisalni stroji Adler in Rhein-mcthall in 01ypid (tudi na obroke)
RADIO -TOPLAK- CELJE
Prešernova 5/1
c Žalna seja ZFO celjske podzveze. Ob 4. popoldne je bila v prosvetnem tajništvu v Cankarjevi ulici žalna seja ZFO Celjske podzveze. Udeležili so se je vsi podzvezini oodborniki. Predsednik dr. Bitenc je v lepih besedah podal življenje velikega pokojnika, ki je bil velik podpornik ZFO. zlasti pa Celjski podzvezi. Ob priliki okrožnih svetov bodo jutri, v nedeljo, vse celj-
Ob smrti voditelja Slovencev
Maribor, 14. decembra.
Kakor blisk iz jasnega je danes zadela Mariborčane novica o smrti dr. Korošca. Ko se je na vse zgodaj pojavila črna zastava na mestnem magistratu, se je začela ta zla novica bliskovito širiti med meščani in v nekaj minutah je .vedelo za njo celo mesto. V našem uredništvu je neprestano pel telefon, ljudje so spraševali, zanimali se za podrobnosti, in že pri teh telelomkih razgovorih se je videlo, kako jih jc vest pretresh. Še bolj pa je prihajalo do očitka na ulici v lokalih, povsod kjer se shajajo ljudje. Sestajale so se gruče, iz vsake je vela pritajena govorica, vsi obrazi so bili zaskrbljeni, poznalo se je na vsakem koraku, da se ljudje zavedajo velikanske izgube, ki je zadela ne samo slovenski narod, temveč celo našo državo. Maribor se zaveda, kaj dolguje velikemu pokojniku. Dolguje mu hvaležnost za svojo osvoboditev, za svobodo celega severnega dela Slovenije, za katero se je veliki pokojnik boril že pred vojno, ko 6e je s svojim delom postavil na .čelo štajerskih Slovencev ter je napravil Maribor za njihovo politično in gospodarsko središče. V dobi naše svobode pa so tudi pokojnikovi politični nasprotniki v Mariboru in na Štajerskem priznali dr. Korošca kot voditelja našega narodnega odnora, okrog katerega smo se zgriniali vsi obmejni Slovenci brez razlike političnega prepričanja.
Maribor je bil dr. Korošcu posebno pri srcu. Tu je preživel svoje najlepše in najbumejše čase svoje mladosti in svojih moških let. Tu je dosegal 6Voje velike uspehe v organizaciji štajerskih Slovencev in največje zadovoljstvo, ko je bila severna Slovenija osvobojena. V Maribor je prihajal taferat, kadar so ga poliUčr.i in državni posli utrudili ter 6e je hotel odpočiti v krogu svojih najljubših prijateljev. Takrat se je ustavil v Dijaškem semenišču, kjer ga je vedno čakala njegova skromna sobica, v kateri je bival še kot 6emeniški prefekt in pozneje kot poslanec in voditelj Slovencev. V semenišču so se zbirali
potem njegovi najožji prijatelji ter 6e je med njimi razvedril. V mestu je rad delal izprehode, vselej radostno in spoštljivo pozdravljan od vseh ljudi, ki so ga takoj prepoznali. Rad je tudi obiskoval 6voje mariborske prijatelje na njihovih domovih, posebno pa je rad zahajal v Ciritovo tiskarno, kjer se je začelo njegovo politično delo in ki mu je bila vedno pri srcu, da je V6ak napredek tega narodnega podjetja posebno veselo spremljal in pozdravljal.
Iz Maribora pa je delal tudi daljše izlete. Najljubša mu ie bila pot v rojstne Bi6erjane pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kamor je vsako leto nekajkrat pohitel na svoj dom. Iz Maribora je zahajal tudi k drugim svoiim prijateljem v Slovenskih goricah, pod Pohorjem in drugod na Štajerskem. Kako je bil Maribor pokojniku pri srcu. dokazuje najbolj njegova želja takrat, ko so ga preganjali: Tedaj je hodil dr. Korošec po Gorenjskem ter je slutil, da ga nameravajo politični nasprotniki zapreti. Ko je čutil, da se ta ura približuje, je dejal svojim spremljevalcem: »Sedaj pa grem v Maribor, če me bodo že zaprli, pa hočem bit: zaprt pri Hohnjecu« (g. Hohnjec, brat rektorja mariborske visoke bogoslovne šole in bivše, ga narodnega pcslanca dr. Josipa Hohnjeca, je bil tedaj ravnatelj jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča).
Maribor žaluje za dr. Korošcem, kateremu se je oddolžil že za časa njegovega življenja 6 tem, da ga je izvolil za svojega častnega župana, takoj po prevratu pa je imenoval po njem eno najlepših svojih ulic, ob kateri leži Dijaško semenišče, v katerem je dr. Korošec stanoval. Mesto se je odelo v črne zastave, katere so razobesda na poziv mestnega au-pana vsa poslopia. Odpovedane pa so V6e prireditve, gledališke in druge predstave, v lokalih ne igrajo godbe. Napovedane so žalne seje najraznovrstnejših organizacij in društev. Žalovanje Maribora je splošno in globoko. Mesto bo ohranilo svojega največjega častnega občana v spominu trajne hvaležnosti in ljubezni.
mmatmmm
Meščani!
Iz Belgrada je dospela strašna ve6t, da je umrl nagle smrti gospod dr. Anton Korošec. Jugoslavija je z njim izgubila svojega velikega državnika, slovenski narod pa svojega voditelja. V globok; žalosti se klanjamo njegovemu delu za kralja, državo in narod.
V znak žalosti bo mestna oblčna razobesila na svojih poslopjih žalne zastave. Vabim vljudno vse meščane, da store i6to na svojih hišah. Zastave naj vise do končanega pogreba.
Slava dr. Antonu Korošcul
Zupan: dr. Ju van.
Žalna seja
Organizacija Jugoslovanske radikalne zajednice za me sto Maribor in okoliške organizacije sklicujejo za danes, nedeljo dne 15. decembra 1940 ob 10 uri dopoldne v dvorano na Aleksandrovi cesti št. 6. žalno sejo za prerano umrlim našim voditeljem dr. Korošcem. Prijazno vabimo vse člane odborov, ka; kor tudi vse pristaše in prijatelje velikega pokojnika, da se sigurno udeležijo te žalne seje. Na seji se bo dalo častilcem dr, Korošca podrobna navodila glede pogreba. Prosimo, da prijatelji dr. Korošca o tem obvestijo V6e in širijo od moža do moža.
ZAHVALA.
Podpisana se najprisrčneje zahvaljujem g. pri-mariju porodniškega oddelka dr. Benčanu in dr. Škalickemu, katera sta mi s posrečeno težko operacijo rešila življenje ter pripomogla, da sem že v 10 dneh okrevala. Z izredno pozornostjo sta menj in tudi vsenl drugim,-brez ozira na stan, laišala trpljenje ter šla ljubeznivo na roko. Iskrena zahvala tudi čč. sestram za skrbno nego in nežno skrb. Oba gospoda zdravnika vsem toplo priporočam.
Dora Vračko, Maribor
m Slovesna zadušnica za rajnim ministrom in predsnikoin senata in častnim kanonikom lavan-tinskega stolnega kapitlja, dr. Anionom Koroščem, bo v toiek. 17. t. m. ob 10 v stolni in mestni župnijski cerkvi. Na to sveto mašo so povabljeni državni in avtonomni uradi mesta Maribora. Vabijo pa se tudi društva in mariborsko občinstvo.
m Krznarstvo P. Semko. Aleksandrova c. 13, vam nudi ceneno kožuhoviuo in krznarsko izdelke.
m Dr. Lovrec Rudolf, Strossmajerjeva 8 zopet redno ordinira.
ceneno in solidno iz-
Moško perilo po meri
delujem ter imam tudi veliko zalogo
Ivan Babii, Gosposka ulica 24
,
m Žalna seja mestnega sveta. Mestni župan dr. Alojzij Juvan je za ponedeljek zvečer ob 6 sklical žalno sejo mestnega sveta, ki se bo vršila v meslni posvetovalnici.
Kranj
, Slovensko planinsko društvo, podružnica v Kraiiju vabi na sestanek vse fotoamaterje svojega okoliša dne 17. decembra t. 1. ob 20 v gimnazijo v Kranju v svrho ustanovitve fotoamaterskega odseka.
-■GOSPA. GOSPODIČNA.. .GOSPODv IN SINKO-NOSIJO . KLOBUKE ZM AM K E M »I*«*
DOBIJO SE SAMO V KRANJU. POLE6 FARNE CERKVE !
Pravkar izšlo!

Veličastna zgodovinska epopeja Celjanov in njih usode. Wambrechtsamer Ana: Danes grofje celjski in nikdar ve?.
Obsega 496 strani. Cena umetniško opremljeni in v platno vezani knjigi din 120'—. Izide 20. decembra 1
Romano Guardini: Sveta znamenja. Vsako poglavje — ki jih je 26 — je opremljeno z umetniško liturgično sliko Mihe
Maleša. 120 strani. Elegantno vezano v platno din 50'—. Po svoji globoki vsebini, krasni umetniški in tiskarski opremi, je ta knjiga prelepo darilo za božič.
ske podzveze imele za pokojnim voditeljem slovenskega naroda žalne seje.
c Žalno sejo za pokojnim voditeljem slovenskega naroda, g. dr. Antonom Korošcem, bo Celjska mestna občina sklicala v ponedeljek ob 5 popoldne v posvetovalnici mestnega poglavarstva.
Otroški voziček
kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite — prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršič. Celje. Narodni dom
c V Leonišfu v Ljubljani je umrl 61 letni hmeljski trgovec Kaufmann Ludvik, doma iz Mannheima. Prepeljali so ga v Celje, kjer bo pogreb danes ob pol 3 na mestnem pokopališču.
c V celjski bolnišnici je umrla 47 letna dni-narica Oslerc Jožefa iz Turnove pri Rogaški Slatini, in 34 letna dninarica Rat Marija iz Št. Pavla pri Preboldu-
c Lucija Šmidova — 85 letnica. V Novi vasi pri Celju je obhajala pred dnevi v krogu svojih domačih in znancev 85 letnico rojstva znana krščanska žena Lucija Šmidova. Jubilantinji iskreno čestitamo!
c Dekleta! Prve letošnje duhovne vajo KA v Celju bodo od 17,—21. dec., II. od 8.-12. jan. in III. od 15,—19. jan. 1941. Prijave na: Škof. matico KA deklet, Maribor. Betnava.
c Mestno poglavarstvo je prejelo od kr. banske uprave sledeči razpis Tvornica za dušik v Rušah je znižala ceno apnenentu dušiku od 184 na 140.80 din za 100 kg. franko vsaka železniška postaja, brez davka na poslovni promet, pakova-
nje v papirnatih vrečah. Plačljivo v 30. dneh direktno tovarni brez vsakega odbitka. To znižanje pa velja samo za vagonske pošiljke in le za naročila, izvršena do 31. dec. t. 1. Gnojilo je treba naročiti preko ministrstva za kmetijstvo — Diporis. Dobro pa je. da se naročilo obenem sporoči tudi direktno tvornici v ltušah. Sporočite to takoj vsem občinam, kmetijskim zbornicam in korporacijam ter jim priporočite, naj nemudoma naroče za spomladansko gnojenje potrebne množine apnenega dušika; tembolj, ker velja to znižanje samo do konca leta in bodo spomladi umetna gnojila dražja. Apneni dušik je treba hraniti na jx>jK)lnoma suhem in zračnem prostoru. Vreče ne smejo ležati na goli zemlji ali na cementu ampak na deskah, da se gnojilo ne strdi.
Trbovlje
Cirilova krt Udarna, Trbovlje. Vabimo vas v našo troovino. Loke 253.
Danes popoldne ob 4 bo v Društvenem demu žalno zborovanje za pok. voditeljem dr. Antonom Korošcem.
Središče ob Dravi
Občni zbor »Narrdne prosvete« Drevi ob 7 bo v Društvenem domu občni zbor Narodne prosvete. Slišali bomo poročila o delovanju društva v preteklem poslovnem letu in predloge za načrtno delo v bodočnosti. Ker vlada za občni zbor precejšnje zanimanje in ker ie tudi za vsakega člana udeležba polrebua in koristna, zato zanesljivo na svidenje I