leto LXVTTI Od Lhot. daljo naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/IIL TeL 40-01 do 40-05 Poštnina plačana v gotovini ^ Ljubljani, v sredo, dne 27, novembra 1940 VENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Ček. r»g.: Ljubljana št 10.650 za naročnino in štev. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podrui.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlj«. Zvestim delavcem Štiridesetletnica Slomškove družbe, ki so jo krščanski učitelji in z njimi vsi katoliški Slovenci 26. t. m. slovesno praznovali, pomeni spomin na važen prelom v zgodovini oinike našega naroda. Slomškovo družbo je rodila nujna potreba čari, v katerem je liberalno mišljenje večine slovenskega razumniškega sloja kakor odrevene-la skorja dušilo razmah ljudske duše po njenem zdravem verskem in nravstvenem izročilu. V omejenem obzorju in nezdravem ozračju te družbe se je pravo znanje izrodilo v domišljavo površnost ln preziranje verskih in nravstvenih vrednot, kakor da so v »splošnem napredku« nepotrebne in premagane. Napredek pa je v tej plitki miselnosti, bilo to, če se je razumnik čedalje bolj razlikoval in oddaljeval od ljudstva, ker je njega prirodno zdravo in od pobožne vere razsvetljeno življenje bilo nezdružljivo z umova-njem in čustvovanjem sloja, ki dejansko ni pomenil duhovnega napredka, ampak propadanje. V javnem življenju, ki ga je to razumništvo vodilo, je ljudstvo bilo popolnoma prezirano, gospodarsko zasužnjeno in kulturno do kraja zanemarjeno ter je ostalo na politični pozornici samo kot nema figura pod imenom »milega naroda«, ki so ga poljubno vrteli napredni prvaki. Dejansko jim je ta narod veljal samo za »neumnega kmeta« in ni imel nobene druge vloge, kakor da je pokorno služil visoko nad njim vzvišeni gospodi, ki je omika bila njen izključni privilegij. Kar pa je ta krog pritegnil od ljudstva k sebi. ga ni dvigal, ampak le s svojim plitkim liberalizmom pokvaril in to delo so namenili v prvi vrsti učiteljstvu. Učiteljstvo naj bi znanost in napredek po-Ijudilo v obliki najradikalnejšega zanikovanja vere, borbe zoper cerkev in duhovščino in razdira-njo tega, kar je ljudski duši bilo odnekdaj sveto in temelj ter opora njegovemu nravstvu. Posledice takega »izobraževanja« so se pokazale kmalu in so čedalje bolj grozile izsušiti vire zdravega in močnega življenja naroda v resničnem narodnem duhu, zvestobi in neomahljivi značajnosti. Tuji duh je bil strup za slovenski narod, ki bi bil danes tam, kjer je francoski, če bi se no^ bil boljši del njegove prirode in njegovo krščansko izročilo uprlo temu »svobodomiseistvu«, ki je bilo v resnici le golo zanikovanje, v najboljšem slučaju površnost, v najslabšem pa raz-brzdanost in nravstveno brezpotje za premnoge, ki so se veselili osvoboditve od vseh nadležnih vezi lastne vesti, domačih nravi, avtoritete in zapovedi ter vere. Sadovi žarkov liberalne pro-svete so rodili čedalje gostejši somrak brezobzirno izživljajočega se materializma na vseh področjih narodovega življenja: v politiki, v gospodarstvu, v kulturnem udejstvovanju. Kako je ljudska duša sama na to reafirala in kako so stopili v službo naroda, da ga rešijo, možje, ki so si vzeli za vzor najboljše sinove naroda že v rani dobi njegovega političnega preporoda, tega tukaj ni treba iz naše zgodovine zopet povzemati. Ob štiridesetletnici Slomškove družbe, ki jo je po Krekovi pobudi in z njegovo veliko pomočjo ustanovil nepozabni Jaklič, se moramo z občudovanjem spominjati tistih učiteljev, ki se niso ustrašili strahovanja in pritiska takrat pod zaščito avstrijske birokracije neomejeno vladajočega liberalnega režima v bivši kranjski, južno-»tajerski in goriški deželi in so se pogumno zbrali pod zastavo, na kateri se je bliščalo ime Antona Martina Slomška, čigar 140 letnico rojstva letos hkrati slavimo. Že ob rojstvu in pozneje neštetokrat so prerokovali Slomškovi družbi smrt, jo skušali ubiti s pomilovalnim smehljajem in vzvišenim preziranjem, potem s surovim roga-njem in blatenjem v žalostno proslulem »narodno-naprednem« dnevniku, in ko vse to ni nič izdalo, s premeščanjem, disciplinarnimi preiskavami in kaznimi ter drugimi sredstvi uradne oblasti in samovolje, pa z družabnim bojkotom učiteljev, ki so neustrašeno izpovedovali načela Slomškova v narodnem in zasebnem življenju, predvsem pa v šoli in izvenšolski prosveti. Saj je to bil nezaslišan zločini Toda zmagala je resnična svobodna misel, misel, da so krščanska vest, krščansko prepričanje in nravstvena načela evangelija najmanj tako svobodna, kakor so druga, da zopet zbudijo k polni moči krščanskega duha v našem narodu, ga prerodijo in okrepijo, ga nravstveno in kulturno dvignejo, da bo rastel tudi v politično življenje in bodočnost s tem večjo silo in razmahom, čim bolj bo črpal duhovne moči in prave kulture iz virov svoje izveličevalne očetovske vere. Mali krog Slomškarjev, ki so morali za 9voje prepričanje trpeti, je rastel in rastel, ker je vlekel zgled značajnosti, zvestobe in poguma, in danes predstavlja veliko družino učiteljev in učiteljic, ki je na občnem zboru tako zelo impomirala po svojem velikem številu in navdušenju, pa po ponosni zavesti, koliko je storila za to, da slovenska šola, družina in cerkev kot prva vzgojiteljica našega naroda delajo roko v roki za vzgojo slovenske mladine v duhu Kristusa, krščanske narodne zavesti in značajnosti ter resničnega znanja in napredka, ki v veri in njeni nravstveni nalogi in ciljih ne vidi ovire, ampak dragocenega duha in oporo v prizadevanju za čim višjo nravstveno in kulturno raven naroda in vsega človeštva. Naš narodni voditelj i« drugi njegovi najodlične.i^i predstavniki so izrekli Slomškarjem in Slomškaricam globoko zahvalo našega ljudstva za zasluge njihove družbe, ki se je izkazala za pravo vzgojiteljico naših mladih pokolenj v usodnem času, ko more človeštvo in naš narod rešiti in zopet prav usmeriti po poti nezmotljive resnice, požrtvovalne ljubezni in popolne predanosti božji stvari na zemlji le naša dedna katoliška vera. Resnično torej v našem krščanskem učiteljstvu živi Slomškov duh in njegovi ideali, s katerimi je osvetlil lavantinski sveti vladika ne lo svojo dobo. ampak je užgal z njimi ogenj, ki tudi nas ogreva in nam je vodnik prav v sedanjem somraku Evrope. Njegovi pogledi na življenje našega naroda, da bi bil vedno živo združen s svojo krščansko tradicijo pa hkrati znal ustvarjati politične in kulturne vrednote za svojo rast v bodočnost na tej osnovi, so pravo delo za narod tudi v našem času in v bodočnosti in zato ]e tudi delo naših Slomškarjev delo za obstoj ]n za nadaljnje krepko življenje slovenskega naroda tudi v prihajajoči dobi največjih in najvažnejših odločitev za vso krščansko družbo. Ugibanja o stališču Bolgarije Zaenkrat je pristop Bolgarijo močno vplivalo Base!, 26. nov. t. Berlinski dopisnik »Baseler Nachrichten« poroča, da bo Bolgarija ostala izven Irojne zveze z Nemčijo, Italijo in Japonsko, čeprav so bile že vse priprave za njen sprejem v to družbo končane. Na uradnih mestih v Berlinu ne dajejo za lo nobenih razlag. Tudi odpovedi obiska bolgarskih državnikov nikjer ne komentirajo. Zunanje ministrstvo je objavilo službeno pojasnilo, ki pravi, da je s pristopom Slovaške k trojni zvezi končana »prva doba pristopov k trojni zvezi«. — Nemški listi pa hudo napadajo govor grškega Predsednika vlade, v katerem je dejal »da se Grčija ori tudi za druge balkanske narode.« Nemški listi pravijo, da je ta govor nevaren, ker razodeva željo Grčije m Anglije, da bi se vojna razširila tudi na druge jugovzhodne države. Kako Ameriški poročevalec presoja stališče Sovjetov do Bolgarije Sofija, 26. nov. t. Associated Press: V Sofiji se v diplomatičnih krogih mnogo menijo o razpletu mednarodnega položaja zadnjih dni. Sprašujejo se, zakaj je bil odhod bolgarskih državnikov v Berlin, ki je bil najavljen kot gotov, kar naenkrat odložen, ali pa samo preložen. Nekateri menijo, da je bilo poročilo o potovanju Popova v Nemčijo vrženo v javnost kot poskusna bomba, da bi mogli proučiti odmev, ki ga bo ta novica povzročila, da bi diplomacija potem vedela, v katero smer je treba delovati. Odmev je pokazal na sklep Turčije, da takoj nastopi z vojaško silo, če bi Bolgarija opustila nevtralnost, pa naj se potem zgodi kar hoče. Drugi menijo, da je bil odmev nekih govorov v bolgarskem sobranju takšne narave, da je Bolgarom prikazal nevarnost, ki jih čakajo na novi poti, ako bi zapustili nevtral-nostno zadržanje. Nekateri pa menijo — ti so zelo redki, — da je Sovjetska Rusija »pritisnila« na Bolgare, naj dajo mir. Toda lo poslednje mnenje nima mnogo zagovornikov z ozirom na dejstvo, da je bil med Nemčijo in Sovjeti dosežen popoten sporazum zadnjič v Berlinu in da si ni Ireba delati nobenih utvar glede politike Sovjefov, ki prav gotovo v Sofiji ne bi zanikali tega, na kar so pristali v Berlinu. Verjetno pa je, da so Sovjeti Bolgarom dali kakšne nasvete glede k trojni zvezi odložen - Stališče Turčije je na - Napovedovanja o spremembi vlade, ki ji bo sledila sprememba politike taktičnega postopanja, kar bi imelo za posledico, da ie bolgarska kriza za enkrat samo preložena in da se bo pojavila spet v drugi obliki, ko bodo nekatere stvari v Bolgariji in okrog nje bolj pripravljene. Italijansko pojasnilo Sofija, 26. nov. AA. Štefani. V Sofiji so sprejeli z živahnim zanimanjem novice o proglasitvi obsednega stanja v evropskem delu Turčije. ŠiTi se vtis, da poskuša angleška diplomacija izvesti poslednji napor, da bi Turčijo potegnila v vojno. Kar se tiče Bolgarske, bo še naprej ohranila svoje miroljubno stališče v soglasnosti z načeli, ki prevevajo njeno politiko. Če pa bi nekatere balkanske države ne računale^s tem in bi storile kakšno dejanje, ki bi bilo proti Bolgariji, tedaj bi bila Bolgarija prisiljena postopati v tem smislu za obrambo svojih koristi. Rim, 26. novembra, b. Italijanski listi pripisujejo velik pomen sestanku nemškega poslanika v Ankari von Papena s turškim zunanjim ministrom in pričakujejo, da bo von Pa- fiena sprejel tudi predsednik turške republike, talijanski listi polagajo posebno važnost na to zaradi tega, ker se je von Papen v Berlinu razgovarjal s kanclerjem Hitlerjem, zunanjim ministrom von Ribbentropom in tudi s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Moloto-vim. Italijanski listi pravijo, da nevtralni t'sk govori o raznih predlogih, ki jih je von Papen prinesel iz Berlina v Turčijo, o katerih pa ni mogoče zvedeti podrobnosti. Vse kaže, da je sestanek von Papena s turškimi državniki v zvezi s posebno nalogo, ki jo je dobil nemški poslanik v Ankari in ki naj bi bila v tem, da ftridobi Turčijo za to, da zavzame svoje sta-išče do nove Evrope in do italijansko-grškega spora. Nemiri na univerzi v Sofiji so morali predavanja prekiniti. Prišlo je do pretepa med dijaki, ker je neka skupina zahtevala razširjenje meje Bolgarije To skupino je napadla skupina dijakov, in začel se je pretep. Do 12 po bolgarskem času so nemiri na univerzi še trajali. Tudi pred univerjo se je zbrala velika množica ljudstva, ki je protestirala proti vojni in proti tuji propagandi. Demonstranti so pretepli tiste dijake, ki so delili letake o nekaki »Veliki Bolgariji«. Več oseb je bilo hudo ranjenih, policija pa je mnogo ljudi zaprla. Solija, 26. nov. AA. DNB. V Sofijo se je pri- peljal bolgarski berlinski poslanik Draganov, da bi poročal vladi. Danes bosta Draganova sprejela predsednik vlade Filov in zunanji minister Popov. Računajo tudi s poslanikovo avdienco pri kralju. Obisku Draganova v Sofiji pripisujejo velik pomen. V zvezi z dejstvom, da bolgarski državniki ne bodo zdaj potovali v Berlin, so se tudi pojavili glasovi, da je poslanik Draganov prinesel s seboj zapisnik o pristopitvi Bolgarije k trojnemu paktu in da bodo ta zapisnik podpisali v Soliji. To vest zanikajo, v odločujočih krogih pa podčrtavajo, da lo vprašanje še ni pereče. Pomirjenje v sobranju Cankov in Kjoseivanov o prijateljskem paktu med Jugoslavijo in Bolgarijo Sofija, 26. nov. m. Telefonično. Danes popoldne se je v sobranju nadaljevala razprava o govoru na prestolno besedo. Na seji je govoril tudi bivši predsednik vlade Cankov, ki se je tudi dotaknil nedavnega govora poslanca Duinano-va. G. Cankov je ob tej priliki opozoril, da sta vlada in parlament dve različni ustanovi in da disciplina, ki velja za člane vlade, no more istočasno veljati tudi za poslance. G. Cankov priznava, da je poslance D u in a n o v govoril več kakor je bilo potrebno. G. Cankov se pa samo čudi važnosti, ki jo je jugoslovansko časopisje dodalo govoru Dumanova. Dumanov jc po izjavi Canko-va mlad človek in nov v sobranju. Ni nobena velika bolgarska osebnost in njegove besedo niso zapustile nohenega vtisa v Bolgariji. Dumanov ni predsednik vlade, tudi ne minister, pa tudi v javnem življenju ne igra nobene posebne vloge. rankov misli, da Jugoslavija nima nobenega povoda za vznemirjenje. Nadalje g. Cankov pravi, da tudi on ni posebno zadovoljen a prijateljskim paktom, ki je bil sklenjen med Bolgarijo in Jugoslavijo, opozarja pa na prestolno besedo, v kateri stoji, da so odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo razvijajo v okvirju sklenjenega pakta o prijateljstvu. Končno g. Cankov izjavlja, da smatra incident med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki jc nastal zaradi govora Dumanova, likvidiran. Sofija. 26. nov. m. Kakor vsi znaki kažejo in tudi današnji govori nekaterih poslancev na seji sobranja, želiio bolgarski krogi likvidirati težko ozračje, ki ga je povzročil zadnji govor vladnega poslanca Dumanova v sobranju Na današnji seji jo poleg bivšega predsednika vlade Cankova, ki je prav tako zavrnil Dumanova, je govoril tudi vladni poslanec Peter Kjoseivanov, brat bivšega predsednika vlade in zunanjega ministra dr Georgija Kjoseivanova, dolgoletnega bolgarskega poslanika v Belgradu, ki je prav tako zavrnil Dumanova in poudaril, da bolgarski narod želi prijateljstva in sodelovanja i Jugoslavijo. Tudi bolgarsko vladno časopisje objavlja obširno odgovore jugoslovanskega Časopisja na govor poslanca Dumanova. V zvezi s tem piše »Slovo«, da Bolgarija želi prijateljsko sodelovanje in dobre odnošaje z vsemi sosedi. Miroljubna bolgarska zunanja politika je po zatrdilu tega lista zavarovala mir na Balkanu in se morajo balkanski narodi še nadalje truditi, da bi živeli še nadalje med seboj v miru v priznanju recipročnih nacionalnih teženj. Pakt, o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo leži v srcih vseh Bolgarov in se nikdar več ne sme zgoditi, da bi se prelivala bratska kri med Bolgari in Jugoslovani. Bolgarski politični krogi pripisujejo tudi velik pomer. sedanjemu bivanju belgrajskega bolgarskega poslanika dr. Stoilova v Sofiji in ga spravljajo v zvezo z reakcijo, ki jo je povzročil govor poslanca Dumanova v vsej Jugoslaviji. Bolgarsko vprašanje kot gledajo nanj iz Berlina Washington, 26. novembra, b. United Press poroča iz Sofije, da je danes dopoldne na univerzi v Sofiji prišlo do takšnega škandala, da Ameriški poslanik v po Rooseveitovem Sofija, 26. nov. t. Associated Press: Voditelj sovjetske delegacije pri Donavski komisiji, ki je te dni zasedala v Bukarešti, Soboljev, ki je sicer visok uradnik v sovjetskem zunanjem ministrstvu v Moskvi, je prispel v Sofijo, kjer je najprej obiskal ministrskega predsednika Filova, zunanjega ministra Popova, nato pa je bil sprejet pri kralju Borisu v daljši avdienci, ki ji je prisostvoval tudi sovjetski poslanik v Sofiji. Sovjetski odličnik je kot član donavske komisije napravil v Sofiji svoj nastopni obisk. Zelo verjetno je tudi, da se bo šel predstaviti tudi jugoslovanski vladi. Nekoliko potem je prišel h kralju Borisu tudi amer. veleposlanik v Moskvi Steinhardl, ki je prav tako prej obiskal predsednika vlade Fikvva m zunanjega ministra Popova. Ko se je ameriški poslanik vračal od kralja Borisa, je časnikarjem dejal, da so mu na merodajnih mestih sporočili, da želi Bolgarija ostati mirna in v tej vojni neude-ležena. Berlin, 26. novembra, b. (Aass. Press.) Berlinski uradni krogi potrjujejo, da za sedaj ni nobene potrebe, da toliko komentirajo ugibanja, če bo Bolgarija pristopila k trojnemu paktu ali ne. Zaraoi zanikan j z itali janske in bolgarske strani, da bolgarski državniki ne bodo prišli v Berlin, še ni izčrpano celotno vprašanje bolgarskega položaja do osiščnih držav, zlasti ne v zvezi s položajem na jugovzhodu. Kakor znano, je bolgarski poslanik v Berlinu Draganov prispel v Sofijo. Na vprašanje tujih časnikarjev, če je treba njegov obisk v Sofiji smatrati kot bližnjo preusmeritev bolgarkse zunanje politke, so nemški uradni krogi odgovorili, da so se prepričali, da je pristop Madžarske, Romunije in Slovaške k trozvezi Berlin-Rim-Tokio izzval močan odmev v bolgarskem javnem življenju in da je povsem logično, da se odgovorni bolgarski cinitelji zanimajo za vsa vprašanja, ki se tičejo ustvarjanja nove Evrope. V Berlinu celo poudarjajo, da potovanje Draganova v Sofijo ni nič drugega kot dokaz, kako zelo je Bolgarija interesirana na razvoju dogodkov. Na vprašanje, če bo kmalu prišlo do spremembe vlade v Bolgariji, so merodajni nemški krogi v Wilhelmstrasse odgovorili, da so jim te novice znane samo iz tiska. Dejstva pa bo- Moskvi, Steinhardt, nalogu pri Borisu S poučenih mest ne dajejo nobenih pojasnil o vsebini ameriškega obiska, ki je po svoji naravi tudi vljudnostnega značaja, a ki v današnjem sestavu dogodkov vendarle dobiva posebno važnost z ozirom na zunanje-politično krizo, ki je zadnje dni nastala okrog zadržanja Bolgarije. Boston, 26. novembra, b. Pozno ponoči je sporočila agencija »Christian Science Monitor«, da je bolgarski kralj Boris sprejel v posebno avdienco ameriškega poslanika v Moskvi gosp. S t e i n h a r d t a. Itazgovoru sta prisostvovalo tudi bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov. Po avdienci je ameriški poslanik Stenhardt brzojavil predseoniku Združenih držav Rooseveltu, ki ga jc poslal s posebno nalogo v Sofijo, da je dal bolgarski kralj Boris zagotovilo, da Bolgarija ne namerava napasti Grčije. Ameriški tisk pripisuje obisku Stein-hardta pri bolgarskem kralju Rorisn velik pomen, do potrdila, koliko jc na tem resnice. Znano je, da se je pri prihodu bolgarskega ministra za naroono gospodarstvo Bagrjanova v Berlinu in Rimu govorilo, da je on kandidat za ministrskega predsednika v Bolgariji. »National Zeitung« je cclo poročala, da je bolgarski minister prispel v Nemčijo zato, da sc predstavi kot človek, ki mu bodo poverjene posebne politične naloge. V zadnjem času se širijo govorice, da bo novi bolgarski ministrski predsednik postal sedanji bolgarski poslanik v Berlinu g. Draganov. Na te govorice v Berlinu trdijo, da položaj na jugovzhodu zahteva svojo rešitev, zlasti v smeri politike osišča oržav. Rešitev jugovzhodnih problemov ni odvisna samo od diplomatskih pogajanj med Nemčijo in Turčijo, temveč gre za celotni položaj, ki je nastal v sedanji vojni na jugovzhodnem področju Evrope. Zanimivo je, da se n e m š k o - i u r š k i odnošaji še vedno držijo na isti politčni črti. Obe državi ne želita spreminjati svoje dosedanje politike, ker je Nemčiji mnogo na tem ležeče, da pridobi Turčijo za popolno nevtralnost, Turčija sama pa hoče za vsako ceno omejiti italijansko- grški spopad, pri čemer pa zaraoi dobrih odnošajev z Nemčijo nikakor ne namerava zagrešiti kakšno izdajstvo proti Angliji. Ker doslej še ni bilo mogoče najti poti za rešitev vojne sploh, zlasti pa ne spora, ki je nastal na Balkanu, vodijo vsa pota sedanje vojne ob obalah Egejskega in Jonskega morja ter je povsem logično, da je vprašanje Bolgarije predmet vseh politčnih razgovorov ne le samo v Berlinu, temveč tudi v svetu. Bolgarija po svojem dosedanjem političnem sestavu vodilnih osebnosti in interesih, ki so jih zadnje dni poudarili, neizogibno išče poti za mirno rešitev s sredstvi, kot je bil to primer z Dobrudžo, pri čemer se tesno naslanja na politiko osišča držav na Balkanu. Politika osišča na Balkanu ie tudi v sedanji Bolgariji preveč povezana, da bi mogle nastopiti kakšne radikalne spremembe. Diplomatski krogi celo verjamejo, da se bo z nekimi osebnimi spremembami, ki jih bodo diktiral idogodki. mogel najti izhod iz sedanjega položaja. To mnenje vlada tako v bolgarskih kakor tudi v nemških političnih krogih. Zemiinska vremenska napoved: Hladno, pretežno jasno z jutrnjo meglo ponekod. Nekoliko ohlačnejše bo v južnih krajih. Ponoči ne ho prehud mraz. Zagrebška vremenska napoved: Stalno. ) Vzgoja naroda v samoupravah Belgrajska »Samouprava« se peča v članku z znanim govorom hrvatskega bana v Varaždinu, kjer je naglasil pomen sporazuma za državno skupnost ter obenem naglasil pripravljenost Hrvatov za brambo skupne domovine. List pravi: »Po sporazumu se je državna skupnost okrepila. Vse pa, kar hodi na levo ali dc6no, vse kar hodi čez meje naše domovine — je dejal ban — to ni več rodoljubje, marveč je izdaja države in svojega naroda. Te besede hrvatskega bana prihajajo o pravem času z odgovornega mesta, Obenem nam nudijo priliko, da sc nekatera politična načela širše razlože v interesu vse naše državne skupnosti.« Na koncu pa list pravi: »Vzgajanje naroda za velike državne zadeve po širokih avtonomnih samoupravah privede nazadnje naravno do idealne utrditve kompetenc osrednje vlade. Narod bo potem tako osrednjo oblast sam po sebi cenil, ker izhaja iz avtonomnih enot, ki pomenijo skupnost krvnih žilic do glavne žile, do srca. Besede hrvatskega bana zato kažejo razumevanje, ki more političnemu vodstvu hrvatskega naroda pomagati v nadaljnjem državotvornem delovanju ter obenem na drugi strani razširiti tudi zaupanje do države.« f »Politika« o izjavah v sobranju r' Med drugimi je tudi belgrajska »Politika« zavzela odločno stališče do izjav v bolgarskem sobranju ter je med drugim zapisala: »Razprava v narodnem sobranju ter govori nekaterih zastopnikov bolgarske vladne večine, ki se niso pomiš-ljali odkrito izjaviti, da je prišel čas izraziti maksi-malistične nacionalne revindikaclje Bolgarske na Balkanu, so v vsej Jugoslaviji napravMi najgloblji odmev. Te izjave nekaterih maksimalističnih članov sobranja so potem spremljali srditi izlivi ulice in bolgarskega časopisja, česar nikakor ni mogoče spraviti v sklad z dolgoletno politiko prijateljstva med Belgradom in Solijo, ki je rodila tako dragocene sadove v naših obojestranskih odnosih... Take stvari so se zadnje čase dogajale. Nekateri bolgarski listi pa se niso niti pomišljali, da ne bi našo državo denuncirali Nemčiji in Italiji, ki ima Jugoslavija z njima prav tako dobre in prijateljske odnošaje kakor z Bolgarijo. Docela v nasprotju z duhom pakta o večnem prijateljstvu ter v nasprotju z dobro umevanimi interesi balkanskih narodov je neki bolgarski list celo odkrito klical, naj se vojni spopad razširi tudi na Balkan, kar pa je v nasprotju z dobro umevanimi interesi bolgarskega in jugoslovanskega naroda kakor tudi v nasprotju z jasno izraženo volje osi ki si na vso moč prizadeva, da bi se sedanja vojna ne razširila čez sedanji njen okvir.« Za prijateljstvo med Srbi in Bolgari »Hrvatski Dnevnik« prinaša nov članek, kjer izraža željo hrvatskega naroda, da bi se ne obnovil več stari spor med Bolgari in Srbi. Nato pa pravi: »Prepričani smo, da so te naše želje prav tako v interesu bolgarskega kakor tudi srbskega naroda. Nič bi ne bilo bolj žalostno, kakor če bi se znova odprle stare rane ter poglobile žalostne spomine. Bolgari in Srbi naj bi se oboji zavedali skupnosti mnogo svojih interesov. Misliti morajo tudi na prihodnjost, ki more obema narodoma postati lepa le, ako se med njim ustvari pravo prijateljstvo in vzajemnost. Naše globoko prepričanje je, da tukaj ne gre za kak spor med dvema narodoma ter se strinjamo s tem, kar je rekel bivši predsednik bolgarske vlade, da bi bilo treba zaslišali tudi glas naroda. Znano in že v pregovoru je junašlvo bolgarskega naroda, nič manj znano in nič manj v pregovoru pa ni junaštvo srbskega naroda. Te odlične lastnosti se ne smejo zapravljati v medsebojnem boju Bodisi bolgarski bodisi srbski narod želita živeti v prijateljstvu. Tej želji se pridružuje tudi hrvatski narod. Zato upamo, da bodo izginili oblaki, ki so se zgrnili nad obzorjem Bolgarije in Srbije ter s tem tudi nad obzorjem Jugoslavije. Narodi Balkana nimajo prav nobenega interesa spuščati se v krvava obračunavanja. Jugoslavija ne bo nič storila, s čemer bi postala povzročiteljica drugih sporov. Naj jo v tem 6lede še drugi, za kar jim bo zgodovina dala zasluženo priznanje.« Srbski list o SDS Ker so ravno preteklo nedeljo v Ljubljani zbo-.ovali ustanovitelji SDS za Slovenijo, morda ne bo odveč, če navedemo besede zagrebškega lista »Nova srpska riječ«, ki se na Hrvatskem močno bori zoper SDS, katera tamkaj nastopa kot zastopnica srbske narodne individualnosti. List takole označuje SDS in njen program: »HSS zastopa izključno hrvatsko individualnost, in siccr dosledno do skrajnih meja. SDS pa hoče biti v hrvatski banovini zastopnica srbske individualnosti. Kako more SDK ( to )e: HSS + SDS, ki sta zvezani v SDK — Seljačko demokratsko koalicijo) nastopati s srbsko in slovensko individualnostjo, to ne more biti nikomur jasno, kakor ne more biti jasno niti to, kako naj SDS, ki so v njej tudi Hrvati in Slovenci, nastopa s hrvatsko in slovensko narodno samobitnostjo. Kako naj interese srbske individualnosti v banovini Hrvatski zastopa SDS, ko o tem prav za prav odloča HSS, torej druga individualnost? SDS je zastopnica treh individualnosti, zaradi česar ne more uspešno braniti niti ene.« Zveza madžarskih kulturnih društev Madžari so v Novem Sadu ustanovili Zvezo madžarskih kulturnih društev za Jugoslavijo. Ustanovni občni zbor je bil v navzočnosti 250 zastopnikov vseh madžarskih društev, ki delujejo v Jugoslaviji. Predsedoval je madžarski senator dr. Imre Varady. V svojem obširnem govoru je dr. Va-rady naglasil, da se po odobritvi bana dr. Šuba-šiča morejo madžarska društva ustanavljati tudi na Hrvatskem, nakar je sledilo dovoljenje predsednika vlade oziroma notranjega ministra za ustanavljanja madžarskih društev drugod po Jugoslaviji. Z zborovanja so bili poslani brzojavni pozdravi kralju, kraljevim namestnikom, predsedniku vlade in banu donavskj banovin«.. Izvoljen je bil nov odbor. Za častnega predsednika je bil izvoljen dr. Gjuro Santo, posestnik iz St Moravice, za predsednika Gjula Kramer, industrijec iz Novega Sada- za podpredsednika AL-ksander Ago-šton, evangeljski škof, Elimir Korany in grof Erno Bisingen, veletrgovec iz Rajkovca. Poziv nemškim uradnikom Nemški organizacijski vodja Josef Beer je v nemškem glasilu »Deutsches Volksblatt« izdal poziv vsem državnim uradnikotn in upokojencem nemške krvi, naj kot člani pristopijo k nemškemu Kulturbundu. S tem v zvezi naglaša g. Beer, da so jugoslovanske oblasti izjavile, da zaradi svojega Sodelovanje Amerike in Anglije Pojasnila k poročilom, da je Anglija Združene države SA prosila za denarno pomoč — Izjave Hulla in lorda Lotbiana Washington, 26 novembra, t. Associated Press: Državni tajnik Hull je na konferenc' časnikarjev odgovarjal na vprašanja, ki tičejo nekib izjav angleškega veleposlanika Lothiana ki da je baje izrazil željo, naj Amerika nudi Angliji tudi finančno pomoč. Državni tajnik Hull je odgovoril, da ameriški vladi še ni uradno znano. kakšne predloge prinaša s seboj angleški poslanik lord Lothian. Toda v vsakem pogledu bo moral ameriški kongres sam najprej načelno rešiti, če Združene države Severne Amerike smejo Angliji nuditi tudi pomoč v obliki denarnih posojil, odnosno kreditov. Ameriški zakoni danes ne dovoljujejo vladi, da bi kakšni vojskujoči se državi dajala denarna posojila ali odpirala denarne kredite. Č« bi Anglija stavila vladi Združenih držav kakšen predlog v tej smeri, potem bi moral ameriški kongres najprej zavzeti stališče in odločiti, če dosedanji zakonodaja prepoved je dajanje kreditov Angliji, ter poskrbeti, da se takšno dovoljenje s pomočjo spremembe zakonov omogoči, ako bi Anglija zaprosila za denarno pomoč. Lord Lothian je bil sprejet pri Rooseveltu, ki mu je poročal o položaju Anglije. Ko se je vračal od predsednika, je dejal, da z Roosevel-tom o denarnih vprašanjih sploh ni govoril. Razume pa se, da bo Anglija za nadaljevanje vojne prihodnje leto, to fe 1. 1941 potrebovala še več ladij, še več letal, še več orožja in municije in seveda še več denarja. Z ozirom na pomoč, ki io je Amerika voljna dati Angliji, ki se bori za ideale demokracije in svobo:'.e, je samo po sebi umevno, da bo Anglija svojo prijateljico prosila, _ da naj ji pomaga na vseb naštetih štirih področjih. Toda za enkrat se za angleško vlado še ne postavlja vprašanje denarne pomoči ali kreditov. ča in kadar pa se bo to vprašanje postavilo, ga bo Anglija sprožila in se bosta o njem obe vladi v prijateljskem duhu pogovorili v obojestransko zadovoljnost. Ameriški listi danes popravljajo svoja včerajšnja poročila v toliko, da ne gre za nobeno angleško prošnjo za denarno pomoč, marveč le za možnost, da bi Anglija v bodočnosti zaprosila za kredite, da bi z njimi pokrila 6voje dobave orožja in municije, ki so naročene pri ameriški industriji, na isti način, kot se je to dogajalo med zadnjo svetovno vojno, ko je ameriška vlada zaveznikom odprla denarne kredite za nakup orožja. Do sedaj je Anglija, ki je imela v ameriških bankah okroglo 4 milijarde dolarjev (320 milijard din) v dobrem, svoje nabave plačevala iz teh svojih vlog. Verjetno pa bo ta vsota kmalu izčrpana. Šele potem Grandi v Nemčiji Berlin, 26. nov. AA. DNB: Sooči je bil prirejen sprejem na čast italijanskemu pravosodnemu ministru grofu Grandiju in je med sprejemom nedt-ški minister dr. Frank v imenu nemške vlade imel govor, v katerem je opozoril na Hitlerjeve besede, ki je rekel, da je nemško in italijansko pravo globoko in tovariško povezano za vse čase. Dr. Frank je izjavil, da bo zmaga obeh držav osi nad Anglijo, zmaga pravice nad krivico. Na ta način bo prvlčj v zgodovini pravica postala kootin«ntaJna «la. - Grof Grandi je v svojem odgovoru rekel, da ho skupno delo Nemčije in Italije opravilo nalogo, ki jo je usoda naložila tema dvema narodoma. Ta naloga bo opiavljena z zmago nemškega in italijanskega orožja pod vodstvom obeh genijaloih mož, vodje Nemčije in duceja. Iz Madžarske Budimpešta, 26. novembra. (TPC.) Na jutrišnji seji parlamenta bosta govorila predsednik vlade in zunanji minister. Budimpešta, 26. novembra, m. (TPC.) V okvirju proračunske razprave v parlamentu je prevzel besedo tudi prejšnji ministrski predsednik in voditelj opozicije g. lmredi. V svojem obširnem izvajanju je g. lmredi opozoril na okolnost, da madžarsko gospodarsko politiko trenutno vodi in podreja nič manj kakor 9 oržavnih in raznih drugih interesnih organizacij in ustanov. To dejstvo neobhodno zahteva sintezo v gospodarski politiki, ker se v sedanjem socialnem redu lahko uresničujejo nova ekonomska in družabna načela samo s pred-stavko enotne in centralizirane gospodarske politike. Socialni in gospodarski red Evrope bo po mnenju g. Itnredija od sedaj počival ne na poedincih, temveč na organih zajednice. Ti organi pa se morajo že danes postopoma in načrtno graditi ter morajo biti podvrženi vrhovnemu gospodarskemu svetu. Budimpešta, 26. novembra, m. (TPC.) »Deutsche Zeitung« objavlja na uvodnem mestu članek, v katerem so vrača na nedavno razpravo o manjšinah v madžarskem parlamentu ter med drugim pravi, da je vprašanje narodnih manjšin v Madžarski po zaslugi n»Mn*ko-ma-džarskega sporazuma o manjšinah, sklenjenega na Dunaju, že davno zapustilo tesne okvire, ki sta mu jih bila vsilila demokracija in liberalizem. toda — zaključuje svoja izvajanja članek — madžarska javnost menda še tuni danes gleda na vprašanje narodnih manjšin skozi očala preteklega stoletja. se bi vprašanje kreditov odprlo ln ga bodo morali rešiti. Washington, 26. nov. t. Associated Press poroča: Angleški poslanik lord Lothian je danes službeno zanikal poročilo v nekem ameriškem listu, češ, da je Rooseveltu predložil, naj ameriška vlada proda Angliji 3 oklopne bojne ladje, 6 kri-žark in 100 rušilcev. Ni pa zanikal, da je ameriški vladi predložil neko sjiomenico o najnujnejših potrebah Anglije v boju proti Nemčiji. New York, 26. novembra. AA. Štefani: Po sestanku z Rooseveltom je imel angleški poslanik v Washingtonu lord Lothiam daljši razgovor z zunanjim ministrom Hullom. V zvezi s temi razgovori se je zvedelo, da ni Roosevelt dal nobenih obljub lordu Lothianu, toda britanski poslanik upa kljub temu, da bo Anglija mogla računati na pomoč USA v ladjah, municiji in finančnih sredstvih za prihodnje leto. V zvezi s tem je senator Ney predložil senatu vprašanje zastran vseh finančnih sredstev Anglije, ki se nahajajo v USA. Cordell Hull je izjavil, da bo problem finančne pomoči USA Veliki Britaniji v zvezi z Johnsonovim zakonom predmet proučevanja članov vlade in vodilnih osebnosti kongresa. Koliko daje Amerika Angliji Vojni minister S t i m s o n je danes na časnikarski konferenci podčrtal, da smatra Amerika vojaško pomoč Angliji za tako nujno, da bo treba zapostaviti vsa civilna naročila v letalski industriji in dati prednost vojnim naročilom tako za ameriško kakor tudi za angleško armado. Trenutno je položaj takšen, da dobavlja ameriška industrija mnogo več vojnega materijala za Anglijo kakor za potrebe svojo lastne obrambe. Ameriška predloga? N«w York, 26. novembra. AA. DNB: V Wa-shingtonu se je zvedelo, da bo Rooseveltova vlada predlagala Angliji, da likvidira svoje investicije v južnoameriških državah in jih prepiše na Združene države, da bo mogla kupovati v USA z gotovino. Ta predlog bo Anglija dobila še preden pride v razpravo podelitev kreditov Angliji. Vseameriška pomorska konferenca Washington, 26. novembra. AA, Včeraj se je v poslopju vseameriške zveze začelo prvo zasedanje pomorske konference, ki se je udeležuje 21 ameriških držav. Zastopniki držav latinske Amerike so izjavili ob tej priliki, da na tej konferenci ne bodo sprejeti sklepi za bodočnost, ampak bodo proučili samo aktualna vprašanja, zlasti pa vprašanja, ki so nastala zaradi evropske vojne. Prav tako bodo proučili tudi možnost izenačenja upravnih formalnosti v pomorskem prometu. Konferenco je začel zastopnik zunanjega ministra Sumner Welles, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da ima ta konferenca proučevalni pomen in da so se zastopniki ameriških držav sešli, da bi bolj spoznali medsebojne potrebe in se o njih razgovorih, vendar pa nima nikdo namena, da bi se sprejele kakšne posamične odredbe ali pa kakšne nove obveze. Črna gora slavi 22 letnico zedinienja s Srbijo Cetinje, 26. novembra, m. Cetinje in vsa Črna gora je danes slovesno proslavila 22 letnico zedinjenja s kraljevino Srbijo. V Cetinju je bila danes slovesna služba božja, ki jo je opra-vil episkop budimljanski g. Joanikij, dopoldne pu slovesna akademija, s katere so poslali vda-nostne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku izvršnega odbora podgoriške narodne skupščine in drugim. Italijanski poslanik obišče Zagreb Zagreb 26. novembra, b. Jutri pride v Zagreb italijanski poslanik Mainelli, ki ostane v Hrvatski prestolnici nekaj oni in se bo udeleževal tuni predavanj v italijanskem institutu, ki jih l>o imel znameniti italijanski zdravnik prof. Marelli. Italijanski poslanik pride v Zagreb jutri zjutraj ob 6.30. Italijanski konzul bo priredil sprejem, na katerega bodo povabljeni najuglednejši predstavniki hrvatskega javnegH življenja. Najbrž bo prirejeno tudi slavnostno kosilo, katerega se bosta udeležila tudi ban banovine Hrvatske dr. >subašič in podpredsednik vlade dr. Vlaoko Maček. Osebne novice Belgrad, 26. novembra, m. S kraljevim ukazom je postavljen za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru Franc Juhart, sodnik okrajnega sodišča v Mariboru. Prestavljeni pa so po prošnji: Anton Vičič, sodnik okr, sodišča v Murski Soboti na okrajno sodišče v Šoštanj; Stanko Klaus, sodnik okrajnega sodišča v Ljutomeru, k okrajnemu sodišču v Mariboru; Vati-ko Pance, sodnik okrajnega sodišča v Litiji, k okrajnemu sodišču v Ljubljano; dr. Ivan Ura-nik, sodnik okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi, k okr. sooišču v Litiji; dr. Franc Omla-dič, sodnik okrajnega sodišča v Kozjem, k okr. sodišču v Brežice, in F.mil Korbar, sodnik okr. sodišča v Ormožu k okrajnemu sodišču v Višnji gori. — S kr. ukazom so postavljeni na vseučilišče kralja Aleksandra v Ljubljani za rednega profesorja na filozofski fakulteti dr. Ve-koslav Mole, dosedaj reani profesor na vseučilišču v Krakovu; na pravni fakulteti dr. Henrik Steska, sodnik upravnega sodišča v Celju.. — Po prošnji je premeščena Kornelija Rešnik, učiteljica pri Sv. Barbari, za učiteljico v Hoče. Drobne novica Rim, 26 nov. m. TCP. 195 ranjenih nemških častnikov, podčastnikov in vojakov, ki jih je Mus-solini povabil na riviero na rekonvalescenco, je včeraj dopotovalo s posebnim vlakom v Rapallo. Rim, 26. nov. m. TCP. Piemcntski princ je včeraj pregledal čete v pokrajinah Bolzano in Me-rano. Praga, 26. nov. m. TCP. Nemški finančni minister Schwering Crosgk je vpeljal danes dr. Gros-sa, vrhovnega finančnega predsednika v Pragi v novo funkcijo. Uvedba dr. Grossa je bila izvršena v palači Černin. Gr. Gross je eden od vodilnih uradnikov štaba protektorata Nemčije. London, 26. nov. t. Reuter. Lord Rothermere jo tjmrl ba Bermudih. Lord Rothermere je znan iz ča. sov, ko je z vso močjo svojega časopisja podpinl Madžarsko v njenih zahtevah za revizijo meja. Spremenjena določila za plačevanje poslovnega davka Belgrad, 26. novembra. AA. Finančni minister je sporazumno s trgovinskim ministrom izdal uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 14. marca 1931, in z vsemi njenimi poznejšimi izpremem-bami in dopolnitvami. Cl. 1. odst. 5 pripombe pod št. 277-400 se iz-premeni im se glasi: Izdelki in tkanine iz bombaža, volne in drugega rastlinskega materiala, ki vsebujejo lesno volno (Zellwolle), plačajo skupni davek v notranjem prometu po stopnji 8%, pri uvozu pa 10%, pri čemer se mora v notranjem prometu odbiti od pripadajočega skupnega davka za gotovo (finalno) blago dokazano plačani skupni davek na uporabljeno predivo. Na isti način plačajo skupni davek tkanine in izdelki iz čiste lesne volne. Cl. 2. V pripombi pod št. 327-459 se doda tale pripomba: Prediva iz čiste lesne volne in prediva iz lesne volne, ki vsebujejo bombaž, volno ali drugi rastlinski material in ki služijo za industrijsko predelavo, plačajo skupni davek v notranjem prometu po stopnji 4% pri uvozu pa 5%, v ostalih primerih pa plačajo skupni davek v notranjem prometu po stopnji 8%, pn uvozu pa 10%. Podjetja, ki so dolžna voditi knjige in evidence, predpisane v čl. 9 zakona o skupnem davku pri uvozu in v domačem prometu, morajo dokazati s potrdilom pristojne zbornice, da nabavljajo blago za lastno predilnico, pletilnico, tkalnico ali industrijsko predelavo prediva v nit. V predilnicah, ki izdelujejo iz surovine lesne volne tkanine, je vsebovan davek na predivo, uporabljeno za tkanine, v celoti. Kdor z barvanjem izpopolnjuje predivo, nabavljeno od koga drugega, zaradi nadaljne prodaje ali osebne porabe, plača davčno doklado 1% Dodelitev mlajših učiteljev na prazne šole - začasen ukrep Belgrad, 26. novembra, m. V zvezi z dodelitvijo mlajših učiteljev in učiteljic na prazne šole, ki so bile še nezasedene po rednem letnem razporedu, je pomočnik prosvetnega ministra g. Boško Bogdanovič dal časnikarjem naslednja pojasnila: Te dni smo poslali več mlajših učiteljev in učiteljic na prazne šole, ki so ostale nezasedene po rednem letnem razporedu. Sklep o tem je bil sprejet že v začetku šolskega leta. ni se pa mogel izvesti do sedaj, ker smo čakali na odobritev potrebnih kreditov. To dodelitev na delo so mnogi napačno razumeli kot stalno premestitev V teh primerih dodeljevanja učiteljev ne more biti govora o premestitvah, temveč o začasnem dodeljevanju na delo. To so neke vrste prevetne vaje, na katere se pozivajo tisti učitelji, ki so bili nad-številni, ali pa ki se lahko zamenjujejo v svoji šoli, na drugi strani pa potreba, da se izpopolnijo praznine tam, kjer sploh ni bilo učiteljev pogosto po 2 ali 3 leta. Dodeljujejo se samo mlajši _____________________ učitelji brez družinskih obvez in potreb, večinoma članstva pri Kuiturbundu nihče ne bo preganjan, neoženjeni. Samo splošni interes in velika po- treba, da se šolsko življenje normalizira, so narekovali te neobhodne, toda samo začasne ukrepe. Ti učitelji, kakor navaja, bodo izvrševali to dolžnost začasno, dokler ne bomo dobili novega kadra učiteljev, od katerega jih bomo dobili nekaj že v začetku prihodnjega leta Tedaj se bodo ti dodeljeni učitelji vrnili nazaj na svoje stalno službeno mesto. Vrhovni interesi držav: zahtevajo danes od vsakega posameznika, da izpolnjuje vdano vse obveze in dolžnosti, ki mu jih izredna prilik« narekujejo. Danes najvišji Interesi šole in države zahtevajo od vsakega šolnika, da gre tja. kjer je danes najpotrebnejši. Splošni interesi morajo biti vedno pred osebnimi. Bolj kakor kdaj koli popreje mora biti lo v današnjih resnih časih zakoi za vsakogar. Brez normalnega šolskega življenja in brez temeljne prosvete ni napredka in bodočnosti. Zato se morajo podvreči vsi osebni oziri pred pozivom dolžnosti. Tudi ta ukrep kot začasen je bil storjen samo zaradi neobhodnega normaliziranja našega šolskega življenja. od vrednosti izpopolnjenega blaga. Odškodnina, dobljena za barvanje prediva na račun konsumen-ta ali druge osebe (podjetja), ki barvano blago samo dalje prodaja ali osebno porablja, je podvržena splošnemu davku na poslovni promet. Vse zgoraj označeno blago iz lesne volne odnosno iz mešanice lesne volne in bombaža, volne ali drugega materiala, je nepodvrženo davku na luksus. Cl. 3. Sedanja pripomba pri št. 328-460 se iz-premeni in se glasi: Svilnata vata, ki se dobiva v domačih tkalnicah iz odpadkov surovega svilnatega prediva, ie podvržena skupnemu davku. Pri št. 326-458 velja pripomba k tej številki. Lesna volna je prosta plačila skupnega davka, če jo uvažajo domače predilnice za predelavo, v drugih primerih se pa zanjo plača skupni davek v višini 3.5%. Svilnata vata, antiseptična iz čiste lesne volne ali pa iz mešanice lesne volne iu bombaža, plača skupni davek v notranjem prometu v višini 6.5% pri uvozu pa 10%. Nobeno zgoraj omenjeno blago iz lesne volne odnosno iz mešanice lesne volne nn bombaža, volne ali drugega rastlinskega materiala ni podvrženo luksuznemu davku. Cl. 4. Na koncu pripombe pod št. 331-463 se doda nov odstavek, ki se glasi: Tkanine in izdelki iz čiste volne plačajo skupni davek po postavkah iz petega odstavka pripombe pod št. 277-409. To blago plača luksuzni davek. Cl. 5. Na koncu pripombe pod št. 356-490 se doda nov odstavek, kt se glasi: Blago iz te tarifne številke, izdelane iz čiste lesne volne odnosno iz mešanice lesne volne in bombaža, volne ali drugega rastlinskega materiala, plača pri uvozu skupni davek v višini 12.5% in ni podvrženo luksuznemu davku. Cl. 6. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo priobčijo Službene novine, izvajala se bo pa od 1. decembra dalje. Za blago, ki bo 1. decembra t. 1. neoearinjeno na carinarnah, se bodo izvajale nove postavke tarife skupnega davka od tega dne. Za vse nabave na račun države in samoupravnih teles, ki se bodo izvršile po 30. novembru 1940 na podlagi pogodb sklenjenih ta dan, se bo pobiral skupni davek po postavkah dosedanje tarife. Luksuzni davek Belgrad, 25. nov. AA. Na podlagi čl. 6 zakona o davku na poslovni promet z dne 31. jan-1922 in njegovih poznejših izprememb in dopolnitev je linančni minister dogovorno s trgovinskim ministrom izdal uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in izterjavanju luksuznega davka z dne 14. avgusta 1922 z vsemi njenimi poznejšimi izpremeinbami in dopolnitvami. Po teh izpremembah in dopolnitvah uredbe se r.a blago, izdelano iz čiste lesne volne (Zelhvolle) odnosno iz mešanice lesne volne z bombažem, volno aH drugim rastlinskim materialom. ne plača luksuzni davek. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo objavijo Službene novine. I*va-jaln se bo pa od 1. decembra t. 1. dalje. Za blago, ki bo 1. decembra t. 1. neocarinieno na carinarnah, se bodo izvajala določila te uredbe- a vse nabave na račun države in samoupravnih teles, ki se bodo izvršilo po 30. novembru t-na podlagi pogodb, sklenjenih ta dan. se bo pobiral luksuzni davek po dosedanjih, določilih. V Albaniji divjajo boji dalje Grki poročajo o napredovanju proti Argirokastru — Italijani o uspešnih protinapadih — Belgrajska poročila: Podgradec še v italijanskih rokah Italijanska poročila Rim, 26. nov. AA. Štefani: V pooblaščenih ; krogih kategorično zavračajo vest, ki jo širi so- ; vražnikova propaganda, da bi bili Italijani v bo- i jih na grški fronti izgubili eno zastavo. Nekje v Italiji, 26. nov. A A. Štefani: Uradno poročilo št. 172 glavnega stana italijanskih oboroženih 6il se glasi: Grška fronta: Sovražnikovi oddelki izkrcani na epirsk: obali, so delno uničeni, delno smo jih pa z orožjem vred ujeli. Našo letalstvo je iivedlo mnogoštevilne napade na vsem operacijskem področju v tesnem sodelovanju s suhozem-skimi silami. Prometna križišča, kolone 1 mehaniziranimi vozili in sovražnikove čete v dolini Kalamasu,vArti in okolici P e r a t i j a in Erzekeja so bile predmet srditega bombardiranja iz velike višine, ii nizke višine in strnio-glavljanjem. Utrdbe na otoku Krlii smo Tečkrat bombardirali in jih zadeli ter zanetili hude požare in povzročili eksplozijo. Naši lovci so zbili nad Dračem dve lovski letali tipa Blenheim. Sovražnikova letala so letela nad Lerom in Stampalijo. Poškodovana so poslopja, od katerih ima samo eno nekaj vojaškega pomena. Smrtnih irtev ni bilo in tudi ranjen ni nihče. Protiletalska obramba je zbila pet sovražnikovih letal. Grška poročila Atene, 26. nov. t. Poročilo št 30. grškega generalnega štaba pravi: Grške čete napredujejo dalje po Albaniji in so na vseh frontah zasedle nove postojanke. Italijanska letala so metala bombe na vasi in mesta v notranjosti Grčije. Vojaški cilj ni bil zadet nobeden. Propagandno ministrstvo je sinoči sporočilo časnikarjem, da grške čete na severni in južni fronti v Albaniji prodirajo za umikajočim se sovražnikom. Zahodno od Korice je sovražnik poskusil s protinapadi, pa je bil odbit Na južni fronti se grške čete, ki izvajajo obkoljevalni manever, nahajajo le nekaj kilometrov daleč od Ar-girokastra, ki pa še ni zaseden. Pač pa so dosegle grške čete križišče cest, ki peljejo v Argi-rokastro in v pristanišče Santi Quaranta. Vojaški strokovnjak propagadnega ministrstva je razlagal, kako so grške čete včeraj na južni fronti v srednjem odseku Pindusa prodrle skozi italijanske črte, napredovale mimo Leskovika in zasedle nove važne postojanke. Italijanski bombniki so bombardirali Krf, kjer je bilo vrženih mnogo bomb na mesto Krf samo, kakor na številne druge vasi na otoku. Napadi so trajali brez oddiha ves dan. Tudi na otoku Kefalonija so bila napadena nekatera naselja. Škoda ni velika in človeških žrtev tudi ni mnogo. Delovanje angleških bombnikov Atene, 26. nov. t. Atenska agencija: Poročilo angleškega letalskega poveljstva v Grčiji pravi: Angleški bombniki bombardirajo sovražnikova vojaška in živežna skladišča v Albaniji. Naj-tolj oster je bil napad na reki Vojuši pri kraju Tepeleni. Druga skupina bombnikov Je zasledovala sovražne vojaške transporte in jih obmetavala 7. bombami. Transporti so se jx>mikali iz notranjosti Albanije proti fronti. Transportne kolo ne so bile razpršene. Vsa angleška letala 60 se vrnila Nadaljnja skupina bombnikov je ponovila napad na pristanišče Drač, kjer so bile vržene eksplozine in zažigalne bombe na doke in med ladjevje v pristanišču. Vsa letala so se vrnila. Pri nedeljskem napadu na Drač je bila neka 10 tisoč tonska ladja v pristanišču zadeta in začela goreti. Atene, 26. nov. t. Poročilo angleškega letalskega poveljstva. Naši bombniki pomagajo grški pehoti pri napredovanju v Albaniji. Bombardirali so umikajoče se sovražne kolone in napravili veliko zmedo. Bombardirali so skladišča v Tepelene in v Argirokastru. Izvidniške polete smo napravili nad Taranlom, Barijem in Sicilijo. Nad Malto je bito zbito eno sovražno letalo. Z naše meje Na sektorju, na katerem se bo v kratkem pričela druga stopnja vojne na severnem bojišču med grškimi in italijanskimi četami, se vreme še vedno ni popravilo. Zaradi goste megle, ki se je spustila na položaje, kakor tudi zaradi velikega blata so operacije skoraj nemogoče in prihaja le tu in tam do manjših prask. Po poročilih pričakujejo italijanske čete prvo sonce, da prično z novimi napadi na grške jx>stojanke. Grki bodo jx> poročilih iz grških virov kmalu napadli italijanske po^ stojanke, da bi zmanjšali obseg protiofenzive, ki jo pripravljajo Italijani. Tako Italijani kakor tudi Grki se pripravljajo na veliko odločilno bitko. Sedanji položaji, ki jih imata obe strani, so strate-gično zelo važni. Zlasti za italijanske čete so njihove sedanje p>osfojanke izrednega pomena, ker bi v primeru, če bi Grki zasedli še te položaje, prišli v zelo neugoden strategičen položaj. Italijanske postojanke nudijo idealne možnosti zn odpor in zaradi tega pričakujejo, da se bodo razvile še hujše borbe knkor za Korčo. V teku današnjega dne ni bilo večje vojne delavnosti, razen dvoboja težkega topništva. Italijansko topništvo. ki se je utrdilo na višinah 10 do 15 km od Podgradca južnozahodno proti Korči. ie obstreljevalo grške čete. Grško topništvo je odgovarjalo. Topniški dvoboj se je deloma pričel že snoči, davi pa se je šo povečal in trajal do 5 zjutraj. Od tega časa je zavladal mir, toda opoldne so spet topovi zagrmeli in eksplozije so se slišale okrog Korče, jezera Malika in reke Ce-rovo. Prav tako je prišlo do manjših prask okrog reke Cerovo, kjer so hoteli grški oddelki zanesli zmedo med sovražne vrste. Tudi letalstvo se je danes omejilo le na manjše ogledne polete. Sedanje stanje na tem sektorju je: Italijani držijo levo obalo reke Cerovo, grške čete pa so so utrdile na desni obali te reke. Italijanski položaji so 10 do 15 km od Podgradca. Grški položaji pa ležijo zahodno od Korče in sicer od kraja Lauder do Moskojiol.ja in prehajajo j>o grebenu planine Plovište do reke Cerovo. ■ ( • v« f II v y Afriško bofisce Italijanska poročila Nekie v Italiji, 26. nov. t. Uradno poročilo štev. 172 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah na afriškem bojišču se glasi: V Vzhodni Afriki: Napad motoriziranih sovražnikovih oddelkov pri Sabderatu v dolini Girgiru so naše čete odbile. Nekai sovražnikovih mehaniziranih vozil je ostalo v naših rokah. .Sovražnikova letala so metala bombe na Asab. Ena oseba je mrtva, štiri so pa ranjene. Stvarna škoda je majhna. Angleška poročila Kairo, 26. nov. Reuter: Vrhovno poveljstvo Angleških oboroženih sil na Bližnjem vzhodu je izdalo tole poročilo: Danes so naše patrole v Sudanu posebno v pokru lini vzhodno od Galabata in severovzhodno od Kasale razvijale veliko živahnost. Na ostalih frontah ni bilo omembe vrednih dogodkov. Kairo, 26. nov. t. Reuter. Poveljstvo angleške vzhodne armade poroča: Angleška letala so v Libiji napadla mesta Derna. Tobruk, Bardia in Appolonia. Po vseh imenovanih mestih so bile bombardirane vojašnice in vojaška skladišča. Nad Appolonio se ic razvila letalska bitka in ie bilo sestreljeno eno italijasko letalo. — V vzhodni Afriki so angleški bombniki bombardirali pristanišče v v Assabn in dosegli odlično uspehe. — Na iužnoabesinskem področju ie bilo samodelova-nie izvidniških letal. Admirnliteta ie objavila slike o položaju v italijanski vojni Inki Taranto, ki so bile vzele naslednji dan po napadu angleških sil na to luko. Slike, ki so bile dane na razpolago časopisom. prikazujejo, da so bile poškodovane: 1. velika oklopniea vrste »Littorio«. ki io slika prikazuje delno pod vodo in nagnjeno na stran, obdano od manjših ladij, ki iz nje sesajo vodo, da bi jo dvignile. 2. dve oklopni križarki vrste ♦ Cavour«, od katerih ie ena nagnjena in še delno nekoliko pod vodo, druga pa ie že postavljena, a jo obdajajo male ladje, ki imajo z nio neke opravke. 3. Dve manjši križarki sta delno pod vodo. Pred angleškim napadom na Taranto je bilo v vojni Inki 6 italijanskih oklopnic. 10 križark. 27 rušilcev ter mnogo drugih manjših vojnih ladij. Po napadu — kakor kažejo slike — v pristanišču manjkajo 3 oklop-nice. 8 križark in 9 rušilcev. ki so verjetno odplule v neko drugo boli varno pristanišče. Belgijski Kongo z Anglijo Elisabctville. 26. nov. t. Guverner Belgijskega Konga je izjavil, da se Belgijski Kongo nahaja v vojnem stanju z Italijo. Vsi Italijani v belgijskem Kongu so bili aretirani. Ladja s 1800 judovskimi begunci zletela v zrak Ilaifa, 26. nov. t. Reuter. Nekdanta francoska 12.000 tonska ladja »Patrin«, ki so jo prevzele angleške parobrodne. družbe, je v pristanišču v Hajfi zletela v zrak. Na krovu je imela s seboj približno 1800 judovskih beguncev, ki so se hoteli vseliti v Palestino in so čakali na dovoljenje palestinskih oblasti. Pri reševanju je pomagalo angleško vojaštvo. Podrobnih poročil še ni, toda bojijo se, da je našlo smrt veliko število teh nesrečnih beguncev. Angleško-nemški boji Miren dan nad Anglijo — Mirnejša noč nad Nemčijo Belgrad, 26. nov. m. O vojnem položaju na grško italijanskem bojišču poročajo iz Ohrida naslednje: Podgradec je še vedno v italijanskih rokah. Borbe se vodijo v njegovi neposredni bližini. Po padcu Korče se borbe ne razvijajo z isto srditostjo kakor prej. Po večdnevnih krvavih bojih se tako ena kakor druga stran skuša utrditi na novih položajih. Italijani so na umiku stalno dajali srdit odjjor Kaže, da je glavni cilj tega odpora bil, da pridobe časa. Podgradec je pretrpel nekoliko močnih in hudih letalskih napadov od grških in angleških bombnikov. Z albanske strani dalje trdijo, da se borbe razvijajo na poti Podgradee-Korča; medtem ko se tu razvijajo borbe, Italijani koncentrirajo svoje nove čete za Podgradcem Tekom zadnjih dni so Italijani že izpraznili civilno prebivalstvo iz Pod-Belgrad, 26. nov. m. O jx>ložaju na grško-ita-lijanskem bojišču poročajo z jugoslovansko-alban-ske meje naknadno še to-le: Nemški napadi Nemška poročila Berlin, 26. novembra. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Neka nemška podmornica je pod poveljstvom 6totnika Seppkeja potopila 41.400 ton sovražnikovega brodovja. Letaleke skupfne so tudi v noči 6 24. na 25 november izvedle uspešne maščevalne akcije proti Londonu. Posebno hude eksplozije in velike požare smo opazili v središču mesta in na bregovih Temze. Druge močne letalske formacije so pa, kakor smo že potočali, izvedle isto noč napade na važne vojne cilje v Bristolu. Več ur brez prestanka eno metali zažigalne in eksplozijske bombe največjih kalibrov na pristaniške in industrijske naprave. Tod smo uničili mnogoštevilna skladišča z velikimi rezervami surovin in naprave za njihovo predelavo. Razdejali smo tri najsrave za plin in en velik mlin. Ves prostor okoli Bristola se je po poročilih prič izpremenil v eno samo veliko pogorišče. Druge napade smo izvedli isto noč na nekatera druga mesta srednje ii južne Anglije. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ni bilo 25. novembra pomembnejših letalskih bojev. Manjši oddelki lahkih borbenih letal so izvedli napade i« razne vojaške cilje v južni Angliji in vrgle bombe velikega kalibra. Miniranje angleških pristanišč in ladjedelnic se nadaljuje po določenem načrtu. Kakor smo že poročali, so daljnostrelne baterije kopenske vojske in mornarice izvršile 25. novembra zvečer napad na neki angleški konvoj, ki se je skušal prebiti proti zahodnemu delu Rokava. Sovražnikov odgovor je ostal brez učinka. Konvoj ftno razbili. Preteklo noč je sovražnik vrgel v, severozahodni Nemčiji bembe na nekaj krajev. Bombe so napravile manjšo škodo v neki vasi. Sovražnik je Vprašanja in odgovori v angleški zbornici Zanimiva izjava Buttlerja o stališču Anglije do Bolgarije London, 26. nov. t. Reuter. V spodnjem domu "o ministri odgovarjali na razna stavljena jim vprašanja Predsednik vlade Churchill je na vprašanje, če bi Anglija privolila v 24-urno premirje za dobo božičnih praznikov, odgovoril odklonilno, (e bi angleška vlada po katerikoli poti dobila takšen predlog, bi ga takoj odbila. Vojni minister Eden je na vprašanje, kako se godi angleškim vojnim ujetnikom v Nemčiji, odgovoril, da dobivajo angleški vojaki, ki so v ujetništvu v Nemčiji, premalo hrane. Angleškim ujetnikom dajejo manj, kakor nemškim vojakom. Angleška vlada je s jiomočjo Združenih držav Severne Amerike v Berlinu protestirala proti takšnemu stanju. Sicer pa se angleška vlada trudi, da bi angleški vojni ujetniki za zimski čas dobili toplo obleko s pomočjo Rdečega križa. Po posredovanju Švice prihaja tudi hrana za vojne ujetnike. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu B n 111 e r je na vprašanje, kaj bo angleška vlada napravila z Abesinci, ki bi se radi borili proti Italiji, odgovoril, da se razume, da jim angleška vlada vsestransko pomaga Anglija ima samo to željo, da bi bila Abesinija spet osvobojena so- vražnega jarma. Anglija v Abesiniji nima nobenih ozemeljskih teženj, Abesinija naj postane zopet svobodna in neodvisna država. Na vprašanje, kakšno stališče zavzame angleška vlada dn Bolgarije, je Buttler odgovoril: Pod pogojem, da Bolgarija ne prestopi k sovražnikom. ter da jim ne pomaga ne aktivno in ne pasivno pri borbi proti Angliji in njenim zaveznikom. je namen angleške vlade, da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi gledala na to, da bo nedotakljivost Bolgarije pri vsaki mirovni konferenci, na kateri bo Anglija udeležena, spoštovana. Pri nadaljevanju debate o kraljevskem nre-stolnem govoru je podpredsednik vlade A 111 e e dejal: Vsakdo, kdor želi, da se na svetu obnovi spet civilicirano življenje in svoboda za naš narod in za vse narode v Evropi, bo moral zn to plačati svoj prispevek. Ni mogoče vse doseči z zadržanjem jagnieta. Treba je sprejeti dejstvo, da gre za borbo .... Bilo bi neumno misliti, da bodo evropski narodi prišli do svojega miru z nekaj milimi besedami. Treba je nekaj več, kakor vleči se na tla, kakor delajo jagnjeta, ter čakati na nož. Mir in svoboda za vse narode je največje darilo, ki ga Anglija ponuia zasužnjeni Evropi. včeraj izgubil dve letali, eno od njiju v letalskem boju, eno pa v akciji protiletalske obrambe. Na nemški strani ni bilo izgub. Angleška poročila London, 26. nov. t. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Ponoči so sovražna letala metala bombe na neko zahodno angleško mesto, kjer je bila povzročena manjša škoda. Nekaj oseb pa je bilo pri tem ubitih. Od nikoder drugod niso javili kakšnega drugega letalskega napada ponori. Reuterjev poročevalec dodaja, da se je v 80 dneh, odkar traja nemška ofenziva proti Angliji, sedaj šele v drugič primerilo, da Ix>ndon jx>noči ni bil napaden in tudi nobenega protiletalskega alarma ni bilo. Vreme je bilo izredno slabo. Kljub temu pa so Londončani prebili noč v zakloniščih. London, 26. nov. t. Reuter. Angleški daljno-strelni tojx>vi so ponoči bombardirali postojanke na francoskem obrežju. Nemški topovi so odgovarjali in medsebojno obstreljevanje je trajalo precej dolgo. Topovsko streljanje čez Rokav London, 26. nov. AA. Reuter: Nemški dalj-nostrelni topovi na francoski obali so snoči začeli obstreljevati neki angleški konvoj v Rokavu. Konvoj je bil zelo zavarovan, razen tega pa oskrbljen tudi z lastnim orožjem. Ko je konvoj v varstvu noči in megle odplul iz preliva okoli 6.30, sta še opazili dve jarki luči na francoski obali, kjer so Nemci postavili baterijo osmih dalj-nostrelnih toj>ov. Takoj nato sta dva strela eksplodirala v morju. Nato so začele obstreljevati nadaljne tri nemške baterije daljnostrelnih topov. Angleški daljnostrelni topovi na kenlski obali so začeli obstreljevati nemške baterije. Del nemških topov je odgovoril britanskim tojx>vom, drugi del je jja nadaljeval obstreljevanje konvoja. Streljanje se je nehalo malo pred 10. uro, ko so nemške baterije oddale okoli 200 strelov. Značilno je, da so prve nemške granate, ki so eksplodirale poleg konvoja, razširjale rdečo svetlobo; po njej so se očitno ravnale nemške baterije pri nadalj-nem obstreljevanju. Angleški napadi London 26. novembra. AA. Reuter: Po poročilu angleškega letalskega ministrstva so v noči od [>onedeljka na torek izvršili britanski bombniki napade na Kiel, Wilhelmshaven, Hamburg, Willemhold. Demock in več sovražnikovih letališč. Eno angleško letalo pogrešajo. London, 26. nov. t. Letalsko ministrstvo poroča: Tudi v pretekli noči so skupine angleških bombnikov napadle vojaške cilje v Nemčiji in v od Nemčije zasedenih deželah Glavni napadi pa so veljali nekaterim nemškim ladjedelnicam v severozahodni Nemčiji Podrobnostno poročilo bo objavljeno. V včerajšnjem nočnem napadu na Hamburg poveča mikroskop neznatne bacile. Radio je mikroskop ušesa, ki Vam približa ves svet. 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK ORION RADIO 1 5 O RADIO d.Z O.Z.. LJUBLJANA, Mikloilieva ((Sta 7 RADIOV AL, LJUBLJANA. Dalmatinov« ulica 13 ANTON BREMEt CELJE. Mikloilieva ulica il.2 L LUJlCKV, MARIBOR. Koroika ccsta Jtev. 11 poročajo danes, da ko angleški bombniki napadli ladjedelnice Blom in Voss, kamor je hilo vrženih nad 2.000 eksplozivnih bomb. V Hamburgu so bile vržene bombe tudi na tovarne zn čiščenje petroleja »Renanina Osag<, kemične tovarne v \Vilhelmsburgu pri Hamburgu ter plinarne v Al-toni. Povsodi so nastali požari. | Angleške navedbe o izgubah na morju I»ondon, 26. nov. AA. Reuter: Po tedenskem poročilu ministrstva za vojno mornarico so izgube angleške trgovinske mornarice znašale tekom tedna, ki se je končal v noči s 17. na 18. november, 14 angleških ladij z vsega skupaj 50.449 ton, dve zavezniški ladji z vsega skupaj 7769 ton, ena nevtralna ladja za 1316 ton: vsega skupaj 17 ladij s skupaj 59.534 ton. Britansko ministrstvo za vojno mornarico dodaja, da so torej to izgube znatno manjše od r>otopljene tonaže, ki so jo razglasila nemška poročila (131.340 ton). Prevratno gibanje v Paragvaju Buenos Aires, 26. nov. AA. DNB: Kakor poročajo iz Asunciona, so trije člani paragvajske vlade. Paredes, ki je začetkom oktobra prevzel to mesto in ki je bil že poprej član te vlade, notranji minister general Tereon, ki ga je imenoval bivši predsednik Paragvaja in vojni minister general Antoja. Isto poročilo pravi, da bo prišlo do sprememb na najvišjih vojaških in pomorskih mestih in da vse to pomeni krepitev politične smeri, ki jo zagovarja in vodi predsednik republike general Morinigo. Sirijo se novice, da se v Paragvaju širi resno gibanje za prevrat. Podrobnosti še niso znane. Buenos Aires, 26. novmebra. AA. DNB: Iz Asunciona poročajo, da so že izpopolnili vsa tri mi. nistraka mesta. Predsedstvo vlade in notranje ministrstvo sta združena pod vodstvom polkovnika Valdeza, za vojnega in mornariškega ministra pa je bil imenovan Minez. Vrhovno poveljstvo vojske je prevzel polkovnik Rolom. Za načelnika državne policije je bil imenovan polkovnik Santiago. Antonescu se ie vrnil Bukarešta, 26. novembra AA. Rador: Upravitelj države general Antonescu je prišel s posebnim vlakom iz Berlina snoči ob 23.30. Horia Sima je pozdravil upravitelja generala Antonesca s temi besedami: Gospod general! Vi ste šli, ker sle imeli za seboj zaupanje romunskega ljudstva, vračate j>a se z zaupanjem nemškega naroda. General Anto. nescu je odgovoril: Ko sem odhajal, sem bil pre-. pričan, da se bom vrnil z zaupanjem romunskega naroda. Sedaj vam pa lahko rečem, da se vračam tudi z zaupanjem vodje Nemčije in nemškega naroda. Romunija je na poti zmage in Romunija bo dobila svoje pravice. Nato je upravitelj države general Antone«cu obšel častne čete. Bukarešta, 26. nov. m TCP. Romuntka gospo--dareka delegacija, ki potuje v Moskvo, kjer se bo pogajala za sklenitev nove trgovinske pogodbe, je snoči zapustila Bukarešto. Bukarešta, 26. nov. m. TCP. Romunsko-švi-careka gospodarska pogajanja, ki se že delj časa vodijo v Bukarešti, so uspešno zaključena. Ankara, 26 nov. m. TCP. Nemški veleposlanik v Ankari g. Franz von Papen je priredil snoči na čast turškemu veleposlaniku v Berlinu g. Ge-rede, ki sc zdaj mudi v Ankan, slovesen banket. Banketu je med drugimi uglednimi osebnostmi prisostvoval tudi državni tainik v zunanjem ministr. stvu g. Noman Mcnedzoglu. Novi srditi boji na Kitajskem Tokio, 26. nov. t. Domei. Japonci 6o severno od mesta Ičanga na reki Han, ki ec steka v Jangce, začeli z večjo olenzivo. Japonci so s tem preprečili, da bi Kitajci mogli zavzeti Ičang, proti kateremu so korakali močnejši oddelki njihove vojske. Tokio, 26. nov. AA. DNB: Po poročilih, pri- spelih v Tokio se v Hopcju in južnem Honanu na. daljujejo srdite vojne operacije Po teh poročilih so japonske čete izvedle včeraj več napadov na kitajske čete osrednje armade in scčuaoskč armade, ki štejejo skupaj okoli 300.000 mož; mislijo, da so ti boji silno ogorčeni. CjMpo-dah&tvo Delo odbora za normalizacijo Sestanek interesentov v Zbornici za TOI v Ljubljani Ljubljana, dne 26. novembra 1940, Dane« ob enajstih dopoldne je bila v veliki <3v orani Zbornice za TOI sklicana anketa, na katero so bili povabljeni vsi vidnejši predstavniki našega gospodarskega in znanstvenega sveta. Anketa je imela namen seznaniti naše gospodarske kroge z delom odbora za normalizacijo. Zborovanju je predsedoval belgrajski vseučiliški profesor inž. dr. Va-sič, ki je imel v začetku daljjše in izčrpno predavanje o racionalizaciji našega gospodarstva in iz katerega naj povzamemo samo nekaj bistvenih točk. Dolžnost vseh javnih organov je v teh težkih časih, da olajšajo življenje slehernega državljana. Res, da ne moremo kar iz danes na jutri izboljšati položaja, da ne moremo kar naenkrat napraviti vsega onega, česar se nismo lotili V6eh dvajset let in še več. K gospodarskemu preporodu je treba pristopiti 6icer takoj, vendar pa previdno, treba je pristopiti k izvajanju po nekem načrtu. Drugod po svetu tudi pristopajo, oziroma so že zdavnaj pristopili k dirigiranemu gospodarstvu, k raznim gospodarskim petletkam in še druge 6truje so po svetu, vse streme čim boljše usmeriti državno proizvodnjo, da bo donašala čim več koristi in lajšala življenje posameznikom. Ako hočemo dobro državi, se moramo pač oprijeti take gospodarske politike, kakršno imajo naše sosede. Nujno je treba pristopiti k normalizaciji našega gospodarskega življenja, rotem je g. dr. Vasič razvijal pojemj normalizacije in podčrta val, kakšne koristi prinaša pri izboljšanju proizvodov, tu pridejo tehnični pripomočki bolj učinkovito do izraza. Normalizirano delo se ne ozira na posameznike, ampak le celota ima dobiček. Koristi p.i nima 6amo proizvajalec, temveč tudi potrošnik, ki plačuje nižje cene za blago, kakor pa so bile prej. Tudi trgovec ima od normalizacije 6vojo korist. G. predavatelj je koristi načrtnega gospodarstva podkrepil s statističnimi tabelami nemškega gospodarstva pri izdelovanju jekla. Tudi pri nas 60 nekateri zakonski predpisi o normalizaciji, vendar ti ne pridejo do tako vidnega izraza kakor bi zaslužili. Nekaj takih predpisov uzakonjenih v državnem računovodstvu in gradbeno ministrstvo jih je nekaj predpisalo. To pa je tudi vse. Ker je normalizirano gospodarstvo v naši državi potrebno in da se olajša racionalna izraba naše bogate zemlje, zato se je v Belgradu ustanovil pred nedavnim odbor za racionalizacijo. Odbor je smatral za potrebno, da izmenja svoje misli z vsemi gospodarskimi krogi naše države in izven težnje in želje gospodarstvenikov in zato je bila sklicana tu. di današnja anketa. Pri dosedanjem delu komiteta se je pokazala potreba izmenjati nekatere točke že zakonitih norm, treba je izmenjati nekatere odločitve in izpopolniti nedostatke. Odboru je treba dati tudi večjo avtonomijo, da mu bo omogočeno razviti Vfčjo delavnost. Tudi državni krediti mu morajo biti povečani, da bo mogel uspešno vršiti veliko nalogo v narodnem gospodarstvu, ki ga čas zahteva od njega. Kot rečeno smo glede racionalizacije v naši državi 20 let zadaj, in ni mogoče vsega naenkrat nadoknaditi, kar bi 6talo ogromne vsote denarja. Težki so tudi časi, v katerih živimo, težko je tudi pridobivanje surovin, da bi mogla normalizacija po redni poti naprej. Treba je napraviti nov gospodarski načrt, katerega se bo morala država natančno držati. Da pa bo mogel ko-mitet izdati tehtne in preračunane norme, je sklenil, da sliši V6e strani in vsa mnenja gospodarstvenikov, da bodo tako složno lahko šli na delo. Do. slej da je bilo predloženih že precej prošenj raznih gospodarskih ustanov in tvrdk, ki naj bi se normirale. Nekatere so tudi re6 normirali (milo). Po referatu g. dr. Vasiča je sledila debata h kateri 60 se priglasili mnogi navzoči. Po6ne-Miemamo: Prvi se je oglasil k besedi dr. inž, Kral. Povdaril je, da je treba kar najnujneje pristopiti k delu, da nadoknadimo, kar smo zamudili. Zamudili pa smo v 20 letih precej. Delo je bilo vse doslej preveč cepljeno na razne manjše ustanove, ki so predpisovale z uredbami gospodarstvo v tem ali Stanje naših kiiringov Dne 22 novembra 1940 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. november): Aktivni kliringi: Italija 32, 175.302 (+ 12 milijonov 561.298) din, Francija 6,254.347 (— 2 milijona 576.346) fr. frankov, francoske kolonije 3 milijone 31.405 fr. frankov, Holandija 2,558.353 (— 29.002) hol. goldinarjev in Bolgarih 1,799.769 (+ 249.984) din. Pasivni kliringi: Nemčija 42,438 123 (+ 12 milijonov 900.975) mark, protektorat 51,249.602 (— 7,284.357) kron, Madžarska 72,639.941 (+ 26 milijonov 343.720) din, Slovaška 28,328.269 (+ 213.479) kron, Turčija 18,006.079 (— 1,422.577) din, Romunija 4.884.045 (—76.640) din in Poljska 18.703.726 (—52.351) din. Izkaz kaže znatne izpremembe. Naša pasivnost v Nemčiji se je povečala za 12.9 milij. mark, na Madžarskem pa za 26.34 milij. din, dočim se je v protektoratu zmanjšala za 7.3 milij. din. Med aktivnimi kliringi je omeniti povečanje aktivnosti v Italiji za 12.56 milij. din in zmanjšanje v Franciji za 2,6 milij. francoskih frankov. * Urad za kontrolo cen v Rclqradu bo povečan, kot poročajo iz Belgrada. Temu bi dodali kot najvažnejšo željo in zahtevo, da se v tem uradu nastavijo ludi uradniki Slovenci, ki bodo imeli razumevanje za naš jezik in naše probleme, v kolikor teh problemov ne bodo samostojno reševali kontrolorji cen v naši banovii. Urad za kontrolo cen bi potreboval, ker se njegovo delovanje razteza tudi na našo banovino, za šefa za slovenske in splošne državne posle, v koilkor so v zvezi s slovenskimi zadevami, za pomočnika šefa ali podšefa Slovenca, ki bi omogočil lažjo zvezo z našo banovino in ki bi na centralnem mestu poznavajoč slovensko gospodarstvo lahko pripomogel do uspešnega delovanja urada, v kolikor ostane v dosedanji obliki, ludi glede na naše razmere, ki so včasih bistveno različne od razmer v drugih banovinah. S leni bi splošna konlrola cen pridobila na strokovni usposobljenosti, pa tudi v ekspedi-tivnosti, ker ne bi bila potrebna spraševanja iz Ljubljane v Belgrad in nazaj. — Seveda je težava v tem, kol pravijo belgrajski viri, da je težko danes najti za kontrolo cen sposobne ljudi. Toda gotovo se bodo ludi med Slovenci dobili sposobni ljudje za la posel, ki ni stvar samo Slovencev, temveč vse države. Prenos sedeža. Jugoslov. Hofher-Scliranz-Clavlon-Shuttleworlh iz Belgrada bo prenesla sedež v Novi Sad. onem državnem področju. Naša država je ena zadnjih v Evropi, ki pristopa k normalizaciji gospodarstva. Dočim imajo druge države kopico strokovnjakov za načrtno gospodarstvo, vsega tega nimamo pri nas Doslej smo stali ob strani, dočim 60 druge države delale Res, da smo tudi mi poskusili z nekaterimi tozadevnimi reformami, toda to 60 bile le drobtinice. Ima pa ta zakasnelost eno dobro lastnost. Ugodnost je ta, da imamo 6edaj že prekaljena in preizkušena načela norm, ki so jih v drugih državah že preživeli, preizkusili. Ta načela nam bodo kaj prav prišla, pri urejevanju našega jugoslovanskega gospodarstva. Tudi mi smo imeli do. slej nekaj norm, vendar smo te in one norme kar avtomatično vzeli od Nemčije, nekaj od Francije in še drugih držav. Kar enostavno smo jih prilagodili našim razmeram, čeprav 60 bile za nas več ali manj nesprejemljive. To vsekakor ni bilo prav. Dejstvo je, da se bo treba ozirati na že obstoječe norme, ki pa jih bo treba prilagoditi za nas. Treba bo doseči koordinacijo dosedanjega vsega dela pri nas, vseh, ki delajo na izboljšanju jugoslovanskega gospodarstva. Doslej je vladal na področju racionalizacije pri na6 pravi kaos in temu je treba napraviti konec. V6e dosedanje nemške norme je treba kritično premotriti prej, preden jih nameravajo pri nas uveliaviti, Druga naloga odbora pa jc, da revidira doslej pri nas uveljavljene norme. Kot tretjo najvažnejšo nalogo odbora pa smatra dr. Kral, da uvede tipizacijo in normalizacijo v posameznih pokrajinah, kar bi prav gotovo imelo velik pomen in U6peh. Kot drugi se je oglasil k besedi dr. inž. Milan Vidmar. Delo novega odbora 6e ne sme razbiti, dobro pa je, če je nadzorovano. Treba je pri tem izključiti vsako birokracijo, ki je konservativna in ne gre z duhom ča6a. Dr. Vasič je dal dr. Vidmarju nekatera pojasnila. Dejal je, da bo odbor sodeloval 6 svojimi člani predvsem pismeno in le na važnejše konference jih bo povabil v Belgrad. Ni pa bil dr. Vasič zadovoljen s tem, da se celo strokovnjaki, da ne govorimo o javnosti, vse premalo interesirajo za normalizacijo, in tudi njihovo majhno število priča o tem. Prof. Vurnck je omenjal, da ne bi bilo posled. nje važnosti, če bi se ustanovil zavod za regionalno projektiranje, če sc je že ustanovila šola za telesno vzgojo, kar je seveda tudi prav, Za ustvaritev tega zavoda ni bilo odslej prav nobenega razumevanja. Dr. Vasič je glede Hrvatske dejal, da načrtno gospodarstvo ne pozna decentralizacije in bo v odboru delovalo tudi 16 hrvaških članov, ki bodo pa kar avtomatično pripadali v normaliza-cijski odbor Hrvatske banovine. Hrvatje da nikakor ne bodo ovirali dela odbora. Odbor bo ostal ena celota in bo predpisaval norme za vso državo. Inž. prof. Forster je predlagal naj 6e vse norme, ki jih bo odbor osvojil, objavijo in izdajo po taki ceni, da bo mogel publikacijo kupiti tudi vsak, ki mu je stvar potrebna. Doslej je bilo kaj težko seznaniti se z izdanimi normami, kajti izšle so «amo v »Službenih novinah« in novinah posameznih banovin. Dr. Vasič je pojasnil, da bodo normirane norme izšle v posameznih publikacijah, ki jih bo od. bor sam izdajal za ceno, ki jo bo vsakdo zmogel. — Dr. inž. Klinar, gl. ravnatelj KID, je povdarjal, da je normalizacija potrebna, kajti železo je danes vse predrago in stremeti moramo, da gredo cene čimprej navzdol Skratka, uvedejo naj se čimprej ustaljene norme. — Dr, Lavrič, kot zastopnik kmetijstva se je prav tako toplo zavzemal za načrtno gospodarstvo in je na primeru, da slavonski kmetje uporabljajo nad 1200 vzorcev sekir, Srb pa le dve vrsti, dokazal, da je tako gospodarstvo nujno potrebno. Uvede naj se ludi čimprejšnja standardizacija kmetijskih pridelkov. S tem je bila anketa zaključena. Glavni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič 6e je udeležencem toplo zahvalil za obisk, prav posebno pa še g. dr. Vasiču, ki bo pa še popoldne razpravljal v ožjem krogu razna gospodar, ska vprašanja, ki tičejo odbor za normalizacijo. Opozorilo izvoznikom blaga v Severno in Južno Ameriko. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja vse, ki nameravajo izvoziti katere koli vrste blaga v Severno in Južno Ameriko, naj to takoj prijavijo ravnateljstvu za zunanjo trgovino, prometni odsek Belgrad, poštni predal 818. V prijavi je navesti vrsto, količino in vrednost blaga, kakor tudi kupca v Ameriki. Čim bo ravnateljstvo dobilo te podatke, bo podrobneje organiziralo naš prekomorski izvoz. Namesto mešane moke — o nekaterih dneh koruzni kruh. Iz Belgrada poročajo, da je pričakovali namesto uvedbe mešanega kruha (iz pšenične in koruzne moke v razmerju 80 proti 20) uvedbe dveh dni, v katerih bi se namesto enotnega kruha moral obvezno trositi koruzni kruh iz koruzne inoke. Tako bi se dva dni v tednu porabljal koruzni kruh, 5 dni v tednu pa enotni ljudski kruh. Splošna kontrola cen. Iz Belgrada poročajo, da se proučuje na merodajnih mestih splošna konlrola cen. To pomeni, du je pričakovati tudi kontrole kmetijskih proizvodov glede glede njih cene. Zaenkrat še ni znana konkretna oblika te kontrole, vendar se to vprašanje sedaj proučuje na merodajnih mestih. Kai je , popolna, ker bodo še vedno nekateri proizvodi, mešani s celulozno volno smalrani za luksuzne predmete. Sama surovina, celulozna volna, pa bo oproščena luksuznega davka. Carin jena pa bo celulozna volna po isti tarifni številki kot bombaž z dodatkom 25% in bi znašala torej carina 7.5 zlatih din za 100 kg. Glasnik Ravnateljstva za zunanjo trgovino št. 10 za oktober prinaša članke: Predsednik vlade g. Cvetkovič o jx>trebi uravnavanja gospodarstva pri nas, nadalje j Jugoslaviji in novi preureditvi Evrope, o novih oblikah blagovnega prometa ter o Nemčiji in podonavskih državah kot trgovinskih partnerjih. Veliko ima revija tudi še drugih gospodarskih informacij. Mesečnik slane 60 din letno, naroča se pri Ravnateljstvu za zunanjo trgovino, Belgrad, poštni predal 818. Naš uvoz bombaža iz Turčije. O našem uvozu bombaža iz Turčije posnemamo naslednje podrobnosti: uvoženih bo j>o 500 ton vrste Akala in Cleveland in 2.000 ton vrste Yerlin, skupno 3.000 ton. Cena znaša po vrstah 0.39—0.515 dolarja fob Carigrad, s taro 4—4.50% in največ do 9% mokrote. Sicer bi moralo biti 1.500 ton dobavljenih že s koncem septembra, vendar so razmere zavlekle prevoz in so šele sedaj prve količine na poti v našo državo. Računati je tudi, da bo naša bombažna industrija kupila v Turčiji večje količine odpadkov kombaža. Aluminij za konzervne škatlje. Neka norveška družba je iznašla tako vrsto aluminija, da se morejo konzerve spravljati v aluminijaste posode namesto kot v dosedaj v pocinkane posode. S pomočjo teh novih sredstev bo Norveška ogromno prihranila na cinku. Tudi je ta iznajdba važna za konzerviranje mleka, ki se bo poslej lahko konzerviralo v aluminijastih posodah. Tudi za sadne konzerve je važen ta izum, ker se bo lahko sadje obdržalo dolgo časa, ker je eliminiran vpliv raznih sadnih kislin na aluminij. Naš pomorski promet. V septembru 1940 je prišlo v naša pristanišča in luke 7793 ladij z 1,047.41,3 tonami (avgusta 1940 8459 ladij z 1,106.403 tonami, septembra 1939 7802 ladij z 1,231.398 tonami). V septembru letos je bilo v naših pristaniščih le še nekaj italijanskih in albanskih ladij, drugače je prevladovala naša zastava. Pri zaprtju motnji ▼ prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. Iz Belgrajskega trgovinskega registra. Pri Belgrajski tekstilni industriji d. d, sta bila izbrisana člana uprave Maksim Horvvitz in dr. Beno Saboty, vpisana pa Milan 2 Milanovič in ing. Vlada Sav-čič. — Pri delniški družbi »Cotonia« v Belgradu sta bila izbrisana člana uprave dr. Vlada Marko-vič in Lujo Mor, vpisani pa Milan Z. Milanovič, Pera Milanovič in Ljuba Saračevič. — Namesto umrlega poslovodje Edvarda Rotšilda je bil vpisan za zastopnika tvornic nogavic Moravija, Fako, Graner in Silk g. Oskar Kirt. Nova delniška družba. V Belgradu je bila osnovana »Bit«, d. d. za industrijo in trgovino, z glavnico 2 milijona din. Imenska vrednost delnice je 1000 din, pri vpisu se plača 5% za stroške. Vpis delnic je 5. decembra, ustanovni občni zbor 8. decembra. Družba se bo bavila s trgovino tekstilnih proizvodov in surovin za tekstilno industrijo. Ob ruševinah 12 n»lačajo. Odslej mi jih bodo pa morali plačati, in sicer dobro plačati. Sem že govoril ž njimi. Tisti honorar bo pa prejemal naš tajnik kot plačo.« Odgovoriti bi bilo treba še na vprašanje, zakaj se je Krek tako branil prelature. Saj je Jeglič že takrat, ko mu jo je izposloval, vedel, da Kreku to ne bo prav. Skušajmo še to Krekovo posebnost nekoliko osvetliti! Ko sem pred kratkim govoril o stvari s Krekovim sodobnikom, mi je ta rekel kratko, da so se odlikovanja Kreku osebno zdela otročja. Nočem reči, da bi Krek ne bil razumel, zakaj uporabljajo odlikovanja vse organizacije: svetne in duhovne, »meščanske« in »proletarske«; reči hočem samo to, da Krek za svojo osebo takih odlikovanj ni nič potreboval in nič pogrešal. Nekajkrat sem ga slišal, kako se je pošalil z odlikovanji. Ko je na III. katoliškem shodu govoril o socialnem delu, je izrazil tole misel: »Ce človek uči, koliko hrane in kakšno stanovanje fiotrebuje govedo, velja za zaslužnega človeka in nazadnje mu prileti še kako odlikovanje na prsi; če pa uči, koliko hrane in kakšno stanovanje potrebuje delovni človek, pa velja za prekucuha.« (Tostvarno besedilo bi se brez-dvomno našlo v Slovencu iz leta 1906., ki ga pa v Novem mestu nimam na razpolago.) Treba je bilo Kreka videti, s kakšnim sladkim smehom je izgovoril stavek o odlikovanju! Ob drugi priliki je v zasebnem razgovoru govoril o češki duhovščini. »Na Češkem mora du hovnik imeti dekret za vsak gumb, ki ga nosi.« (Krek je seveda rekel: »za vsak knof«; hotel je pač reči, kako polagajo Cehi važnost na naslove in odlikovanja.) O svoji prelaturi je nekoč rekel nekako takole: »Jaz takih stvari ne potrebujem. Moji volivci rdečega ovratnika na meni prav nič ne pogrešajo. Ce bi bil jaz kak poslanec meščanstva, bi to imelo pomen; kmet in delavec pa tega na meni nič ne iščeta.« Prav leta 1904. je začel Krek preživljati svoje počitnice v Prtovču; to leto si je tudi nabavil za bivanje v tem lepem gorskem selu irhaste hlače, ki jih je nosil tudi takrat, če jc javno govoril n. pr. v Selcih. Smisel za irhaste hlače pa že skoraj kar izključuje smisel za rdeči kolar (prav za prav: za rdečo šemiseto, saj kolar je bel!). Ko berem Krekove besede (jx> Trentarju): »Crn sem in črn hočem v grob! Delavec med delavci!« se spominjam prvega meni znanega mesta, kjer govori Krek o častnih naslovih. To mesto je v nedatiranem pismu, ki ga je pisal Krek iz Av-guštineja (torej najpozneje leta 1S92.) Petru Bohinjcu v štirih slovanskih jezikih (vsaka stran je pisana v drugem slovanskem jeziku). Na strani, ki je pisano v srbohrvaščini, stoji tole: »Svaki naslov svidja se mi kao nekakav paralizam i čovjek, koji u višini svojih mnogih naslova živi, baš posve pa-ralitičan, ne može, da se sa drugimi postavi n ,Reihe und Glied'.« (Izbrani spisi I., str. 81. Izraz »in Reihe und Glied« se je mnogokrat rabil v šoli pri prevajanju grških in rimskih klasikov, ki opU sujejo bitke.) Krek se je rad pošalil tudi z naslovi »preča-stiti« in podobnimi. Rad se je postavil z drugimi v eno vrsto, črn med črnimi, delavec med delavci. Dobro si je za|K>mnil Trentar njegove besede! Krek je imel za druge ljudi toliko časa, ker je za samega sebe potreboval tako malo časa in tako malo skrbi, Danes smo nekoliko videli, kako mož, ki ie bil »preprost in dober kot vsakdanji kruli«, ni imel nepotrebnih skrbi z odlikovanji. Ou dižave sploh nikdar nobenega odlikovanja ni prejel, cerkvenega pa nikdar ni nosil. novica Koledar Sreda, 27. nov.: Virgilij, škof; Bernardin Foški. Četrtek, 28. nov.: Gregorij III., papež; Jakob M., spoznavalec. Novi grobovi Toplice na Dolenjskem, 2(i. nov. Danes je umrl v 74. letu starosti na svojem domu v Dol. Stišicali pri Toplicah dolgoletni župan topliške občine, gospod Janez Pezairc. Hojen je bil na Belokranjskem. Žo v mladih letih je odšel v Ameriko za kruhom. S pridnostjo in varčnostjo si je pridobi 1 toliko premoženja, da je kupil potem v Doi. Sušicah posestvo. Na novem posestvu je bil priden in dober gospodar. V kratkem si je pridobil zaupanje občanov, tako da so ga po nekaj letih izvolili za župana obširne topliške občine. Županova! je dolgo vrsto let vzorno in varčno. Posebno v vojnih letili mu jo žu-panovanje delalo velike težave. Gospod Pezdirc se je izredno trudil, da bi v teh težkih časih zadovoljil občane. To se mu je ludi posrečilo. l'o vojni se ie naveličal županovanja in se je posvetil svojemu gospodarstvu. V javnem življenju je bil pa še vedno delaven. Od začetka je bil zvest pristaš SLS in kasneje JKZ. Dolgo časa je vodil krajevno politično organizacijo. Bil je v cestnem odboru in drugih organizacijah. Povsod je vestno in zvesto sodeloval. Ko smo dobili oblastno skuščino. jo kandidiral v novomeškem okraju na listi SLS in bil tudi izvoljen za oblastnega poslanca. V zadnjih letih je začel vedno zdravi in krepki mož hirati. Podvreči se je moral pred nekaj meseci hudi operaciji, ki ga pa ni mogla rešiti zavratne bolezni Danes je v velikem trpljenju mirno umrl. Zvestemu delavcu bodi Bog plačnik! V "t" Na Zg. Bell pri 1'redvetru je v ponedeljek umrl sploino znani in priljubljeni posestnik in lesni trgovec g. Jožo Wicscisen. v najlepši moški dobi, slar 41 let. Pokojnik je bil nad vse skrben oče in dober gospodar, liil je daleč naokoli priljubljen in spoštovan, rad ie pomagal v stiski svojemu bližnjemu, bodisi v dejanju ali z dobrimi nasveti. Bil je nad 20 lei naročnik 'Slovenca«. Naj v miru počiva! Žalujočim našo iskreno gožalet -f- V Skalah pri Velenju ie mirno v Gospodu zaspal jjospod Ivan Špes, posestnik Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne na župnijsko pokopališče, Naj mu sveti večna luči Žalujočim naš« iskreno sožalje! Osebne novice m Poroka. V Nazarjih v Savinjski dolini sta so poročila gdč. Slavica Turnškova, hčerka tamkajšnjega uglednega trgovca, posestnika in gostilničarja Maksa Turnška, in žandarmerijski poročnik g. Veliko Jankovič. Mlademu paru želimo na novi življenjski poti mnogo božjega blagoslova! = Promovirana je bila za doktrrico medicine na belgrajskem vseučilišču ga. Damjana Jelačin roj. Baebler, soproga g. dr Risla Jelačina, vele-trgovca v Ljubljani. Čestitamol o njihovih pravicah in dolžnostih, ter o pomenu delavske strokovne organizacije, Na enem sestanku je naš zastopnik izjavil, kar so morali slišati tudi mojstri omenjenih tovarn, da je naša želja in interes, da živijo delavci t delodajalci v najlepši harmoniji in sožitju, nikakor pa se pri tem ne moremo odreči pravicam delavcev, ki jim po božjih in soc. zakonih gredo. Naša organizacija še nikjer ni delala razdora in ni nikdar nikogar huj-skala proti podjetnikom, če so isti priznali delav. cem vsaj zakonite dajatve Naša organizacija je skušala tudi v teh tovarnah na miren način likvidirati ((»me zadeve. Toda sam mojster je izjavil na sestanku vpričo vseli navzočih, da vodstvo tovarne ne dovoli organizacije. Tudi v tovarni se je vršil neki sestanek, kjer se je nekdo zahvalil v imenu vodstva delavcem, da so vstopili v strokovno organizacijo. Prepričani pa smo, da bo vodstvo tovarne vendarle uvidelo, da imamo mi prav in da je dobro, če so delavci pri nas organizirani, ter tudi našo organizacijo priznalo kot zakonito predstavnico pri njej zaposlenega delavstva Odpuščenih pa je bilo v zadnjem času 9 delavcev z nad dvoletno zaposlitvijo in več s krajšo zaposlitvijo, ter se bo vršila za te delavce poravnalna razprava za ponovni sprejem. Dne 1. decembra pa bo ustanovni občni zbor naše podružnice v Majšperku. Na tem občnem zboru bomo tudi naše člane točno poučili o dosedanjem delu za njihove pravice, vabrcno pa tudi, da vodstvo podjetja prijavi svojega delegata, ki se bo sam prepričal, da mi delavstvo tudi vzgajamo in to tudi za koristi podjetja, ne pa da jih hujskamo. Toliko za danes resnici na ljubo na zadnji članek in razne govorice. Okrožni odbor ZZD v Mariboru. —■ Udeležite se mladinske akademije ZFO, ki bo v soboto v iiniouskl dvorani. Vstopnice in programi so v pisarili ZFO, Miklošičeva 7-1. — V vsaki hiši kraljuj slika hrezijauske Marije! Pravkar jo je izdala Jugoslovanska tiskarna v povečani izdaji. Cena 40 din. Nabavi si jo. — Slavnostnega komorza Slomškove družbe se je udeležil v imenu Zveze fantovskim odsekov njen predsednik dr. Zitko, kar je v včerajšnjem poročilu po pomoti izostalo. — Izseljenska akademija s sodelovanjem vseli ljubljanskih šol bo letos 15. decembra ob pol 11 dopolduo v veliki dvorani hotela Union Opozarjamo vsa društva in organizacije, da vpoštevajo ta dan ln ne prirejajo svojih prireditev. Izkažite priznanje |>ožrtvovalni mladini, ki želi s svojo jiesmi-jo pomagati našim izseljencem. Sardelno pasto »NEPTUN« eksportira v razne države Evrope in Amerike »NEPTUN« d. d. — Split največje domače tovarne sardin Proti nevarnosti okuženja po ustni duplini jemljite okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 16'—. Oglas reg. S. br. 15510, 27. V. 1039,_ Ljubljana, 27. novembra — Prijave za odmero zgradarlne. V smislu razpisa Fin. nvn. oddelek za davke od 20. novembra t. I. pov. št. 1601/111 morajo vložiti v ča6u od 1. do 3t. decembra 1940 prijave za odmero zgra-darine za davčno leto 1941 samo: a) davčni zavezanci (novi), pri katerih se je začela davčna obveznost tekom leta 1940; b) davčni zavezanci (sta. ri), pri katerih se je zvišal dohodek zgradb 1. decembra 1940 preko 25% napram dohodku od katerega je odmerjena zgradarina za davčno 1. 1910; c) davčni zavezanci (stari), pri katerih se je zmanjšal dohodek zgradb 1. decembra 1910 preko 25% napram dohodku od katerega je odmerjena 9 zgradarina za davčno leto 1940. Vsem ostalim davčnim zavezancem ni treba vlagati zgradarinsliih prijav, ker je pravomočna odmera zgradarine za davčno leto 1940 podaljšana za davpno leto 1941. Gledališče Drama: Sreda, 27. nov.: »Skrivalnica«. Red Nastopno predavanj doc. dr. Rajka Ložarja Ljubljana, 25. nov.' Danes je začel svoja predavanja na filozofski fakulteti iz prehistorije s posebnim ozirom na slovensko g. priv. doc. dr. Rajko Ložar, kustos državnega muzeja in vršitelj dolžnosti ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani. Doc. dr. Rajko Ložar je znan slovenski javnosti po svojem vsestranskem delovanju, saj je kot umetnostni zgodovinar, ki si je pridobil strogo metodo že v Ljubljani v seminariju prof. Cankarja, še večjo razgledanost pa na Dunaju, kjer se je peča! še posebno z arheologijo, posegal na najrazličnejša umetnostna področja. Z velikim znanjem, temperamentom in duhovitostjo so bile pisane njegove umetnostno-zgodovinske razprave, umetnostne kritike, ki jih je pisal tudi za naš list kot dolgoletni unietuostni poročevalec, njegovi literarni eseji, ki so budili veliko pozornost, predvsem njegov uvod v Antologijo slovenske lirike, ter njegovo vestno urejevanje tako literarnih revij (Dom in svet, Ilustracija) kakor tudi strokovnih (Arhitektura, Zbornik i a umetnostno zgodovino itd.) Tudi v etnografiji je dal mnogo pozitivnih ugotovitev. Zadnja leta pa se je intenzivno posvečal slovenski arheologiji ter je kot kustos arheološkega oddelka v muzeju ure-dil naše najstarejše zbirke ter plodno posegal v vec«. Po koncertu belgrajske filharmonije ho zanimanje ljubljanskega občinstva za Arničeve kompozicije upravičeno še večje. Druga točka bo koreografska simfonična pesnitev »Mafenkat po Cankarjevi noveli »Spomladi«. Skoniponiral jo je L. M. (škerjanc. Tretja točka bo Cajkovskega koncertna fantazija, pri kateri bo sodeloval g. prof. Trost kot šoto pianist. Za zaključek koncerta pa bomo slišali Dvofakovo simfonijo »Iz novega sveta«. Vse točke bo izvajala Ljubljanska filharmonija, ki nam je že marsikdaj dala izredno lepe glasbene večere, koncert pa bo dirigiral g. Drago M. Pijanec. Koncert bo trajal približno dve uri. Vsem, ki nameravajo pri I i na koncert, priporočamo, naj kurijo vslt>nnicf> čimnrei v predprodaji, ker vse kaže, da bo dvorana še pred praznikom razprodana. ♦ 1 Egipt tvori osrednjo točko zanimanja vseh vojskujočih držav v Evropi. Od njega je odvisna bodočnost angleškega imperija. — O tej zanimivi državi bo predaval univ. docent dr. Valter Bohinc na petem prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo drevi ob 20 v dvorani, Karunova ul. 14. Predavanje bo opremljeno z najnovejšimi skiop-tičnimi slikami. ! Trgovino dne 1 decembra morajo biti v smislu čl. 27 naredbe o odpiranju in zapiranju ves dan zaprte. — Združenje trgovcev v Ljubljani. Zanimiv film iz življenja v H v ji h pragordovih in diunglah po znamenitem romanu Edgarja Rice Burrougha Tarzan v haremu Premiera danes! Samo 3 dni I Rezervirajte vstopnico v predprodaji! Za ljubezen prekrasne bele žene kljubuje Tarzan vsem opasnostim, ki pretijo v nenrehodnih afriških džunglah. Njihovi prebivalci žive po edinem priznanem, a krutem zakonu: Ubtj. da te ne ubijejo.., V glavni vlogi: Glenn Moriš, stnsiti in postavni atlet svetovnega slo-vesn in Eleanor Molm, ameriška lepotica in prvakima v plavanju. Kino Sloga, tel. 27-30 Predstave ob 16., 10. in 21. uri mam Lepi uspehi ZZD v Mariboru Podbrežje. Občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel kolektivno pogodbo, ter tako uredil plačilno in delovno razmerje za vse zopo6leno da. lavstvo. Plače delavcev so se zvišale od 3 din na 5.50 din na uro, ter je menda naša občina prva na podeželju, kj je priznala tudi svojim delavcem vsaj minimalno mezdo. S sprejeto kolektivno pogodbo je občina priznala vsem delavcem, ki so zaposleni preko enega leta, stalnost in plačane dopuste. Vsi delavci so se organizirali v strokovni organizaciji Zveze združenih dclavcev, ki je to kolektivno pogodbo sestavila in predložila, sodelovala pa je tudi Delavska zbornica. G. županu Karlu Slrižini gre za razumevanje za delavske težnje in potrebe, ki ga je pri tej priliki pokazal, vse priznanje in pohvala, za to plemenito gesto, kakor tudi občinskemu odboru. Predmestnim okoliškim občinam pa priporočamo, da to posnemajo. Majšperk. V nedeljo, dne 17. nov. 1940 je bil v »Slovencu« objavljen članek iz Majšperka, da so se delavci tovarn Strojil in Vunatek9 organizirali v Zvezi združenih delavcev, ter, da je bilo odpuščenih več delavcev z večletno zaposlitvijo. V številki 269 z dne 22. nov. 1940 pa vodstvo tovarne demantira odpust delavcev, ki bi bili v zadnjih tednih odpuščeni, ki so že več let delali v teh tovarnah, Da bo javnost pravilno poučena objavljamo, da je v teh tovarnah že preko 170 zaposlenih delavcev pristopilo v ZZD. Naše okrožje ZZD je priredilo za tamošnje delavstvo že dva sestanka, na katerih smo delavce pravilno poučili ICalj fKavJute? Slovenska mladina, organizirana v /vezi fantovskih odsekov in /vezi dekliških krožkov, pokaže vsako leto sadove svojega dela na reprezentančnih prireditvah, na katere vabi svoje prijatelje z velikimi lepaki. Tudi letos prireja ta mladina svojo prireditev, kot uvod v »mladinske dneve', s katerimi bo proslavila polnoletnost in nastop vladanja našega mladega kralja Petra II Program za mladinsko akademijo. ki bo na predvečer praznika Zedinjenja, je, kakor je razvidno z lepakov, tako izbran, da mora vsakdo brez razlike priznati, da je ves prežet državljanske ideje. Kljub temu lahko zadnje dni opažamo raztrgane lepake, zlasti ob ccsti od glavne pošte dn Stadiona. Kaj pravite, gospod urednik! Ali so taka dejanja viteškai arheološko iskanje našega ozemlja. In kot tak slovenski arheolog se je ludi pripravil za vseučiliško kariero ter je v ponedeljek imel prvo svoje predavanje na univerzi o slovenski barski kulturi ter njeni zvezi s svetovno neolitsko kulturo. Uvodoma je z nekaj avtobiogralskimi podatki opravičil oziroma poudaril lesno povezanost umetnostne zgodovine in arheologije, kajti sama klasična arheološka izobrazba ne more vedno voditi do popolnih rezultatov. Tako on pristopa k arheologiji iz umet-nostno-zgodovinskih gledanj. Prav to predavanje je pokazalo, kako plodna za našo arheologijo more biti taka slrokovna povezanost. Za predmet letošnjih predavanj je vzel ljubljansko barsko kulturo, lo je izkopanine (keramiko) iz kulture Ljubljane, ko je bila še na koleh v barju. Z znanstveno kritičnostjo je prikazal vse dosedanje napore in rezultate raziskavanj te »ljubljanske kulture«, kakor jo imenuje, stranpota iskanja pa tudi pozitivne doneske. Z bistrostjo kritika je razbral plodno od zmotnega ter se pridružil novejšem raziskavanjem, ki iščejo sorodnih kultur bolj na vzhodu kakor pa na zapadu. Ustavlja se delj časa pri hipotezi o sorodnosti ljubljanske kulture z vučidolsko v Slavoniji, toda on jo kritično opredeli kot sprejemljivo samo za starejšo — badensko — plast kulture. Veliko podobnost pa najde v kretski mikenski kulturi ter se mu kaže rešitev ljubljanske kulture v povezanosti s tedanjo svetovno kulturo kot kulturo preseljevalcev, ki so prišli s severa (preko Dunaja — meklenbtirške izkopanine!), pustili sledove na Barju ter se ustavili na Kreti. Tako je ta problem samo nakazan, treba pa bo še mnogo truda in raziskavanj, da se reši ta splet neolitskih kultur. In temu se hoče posvetiti dr. l ožar. Predavanje je bilo nagrajeno z velikim odobravanjem in čestitanjem. Časnikarski koncert Letošnji časnikarski koncert na državni praznik 1. decembra bo dogodek, ki bo v letošnji koncertni sezoni v Ljubljani prav gotovo ostal slehernemu v najlepšem spominu, Zato ni dvoma, da bo že samo glasbeni užitek, ki ga bo nudil koncert, privabil v unlonsko dvorano vse polno poslušalcev, ne glede na to, da je koncert sam bil prirejen z dobrodelnim namenom. Vstopnice za koncert so že v predprodaji in ljubitelji glasbe že pridno segajo po njih. Vsa kulturna Ljubljana z najvidnejšimi predstavniki na čelu se bo ta večer zbrala in tako dokazala tudi svojo dobrosrčnost. Čisti dohodek koncerta pa bo razdeljen med dijake srednješolskih zavodov. O raz delitvi, kakor tudi o čistem dohodku koncerta ho po koncertu obveščena tudi ljubljanska javnost. Ni nam treba posebej poudarjati, da je 1 > i I program koncerta nadvse skrbno izbran. Že imena komponistov kakor tudi izvajalcev jamčijo za užitkov poln večer. Prva točka na sporedu koncerta bo Arničeva simfonična pesnitev: >Zapc!ji- I 1 Trgovski sotrudniki-sotrudnice! Občni zbor naše stanovske organizacije (Pomočniški zbor združenja trgovcev v Ljubljani) bo v petek, dne 20. t. ni, oii 20 v Trgovskem domu. Stanovska zavednost nam narekuje, da se tega občnega zbora vsi udeležimo! 1 Praktična Miklavževa darila za gospodinje so: lepe znvese za okna, prešite odeje v svili in k lotu, izgotovljene posteljne prevleke, gradi za madrace, namizne garniture itd. Vse to dobile še po ugodnih cenah pri tvrdki Goričar,->Sv. Petra cesta. 1 Uprava kina Union se zahvaljuje dolične-nui, ki je anonimno vrnil iz stopnišča odnešeno sliko Jeanetle Macdonaldove. 1 Rokavice, nogavice Karničnik, Nebotičnik. 1 Preprečen ogenj. Včeraj popoldne se je zgodila v Pokopališki ulici štev. 5 redka nesreča, ki hi k malti povzročila hud požar. Upokojena snažilka Širaj Josipina je prišla okrog 2 popoldne domov in videla, da |e v štedilniku le še malo žerjavice. Da bi so ogenj čimprej razgorel, je vzela steklenico, v kateri je imela petrolej, in vlila na ogenj nekaj petroleja. Pri tem ji je biišknil plamen proti obrazu toko. da se jo ustrašila in spustila steklenico, ki je takoi nato eksplodirala. V trenutku je bila kuhinja v plamenu. Začela je goreti oprava, prav tako pa tudi obleka snažilke. Prisebni sosedje so takoj prihiteli na pomoč. 20 letni kinooperater Kušar Benedikt je tudi takoj z roko razbil šipo v oknu. Pri tem se je pa hudo porezal po levi roki Ogenj so pogasili sosedjo, še predon so prišli gasilci. Pač pa so gasilci morali poklicati rešo-valce, ki so opeklo Josiplno Širalevo in poroza-nega Kušarja Benedikta odpeljali v bolnišnico. V stanovanju samem je škode na opravi za nekaj sto dinarjev. 1 To pa ni vsakdanja tatvina. Včas'h beremo, da so ukradli cigani kje na deželi kmetu konja. Pa se nam zdi čudno, češ, kako j* to mogoče. Še težje si mislimo, bi bilo kaj takega mogoče v Ljubljani. Pa se je te dni vendarle zgodilo. Z dvorišča gostilne KlemenčiS na Krekovem trgu je bil Lavrič Uršuli iz Podlipoglave pri Dobrunjah ukra- Sreda. - Četrtek, 28. nov.: »Tekma«. Red B. — Petek, 29. nov.: ). Slomšek je neumorno propovedoval Slovencem: Tudi slovenski narod ima svoj življenjski prostor, ki mu ga je Bog dal in na katerem mora biti Slovenec gospodar. Ta prostor sega tako daleč, kakor daleč sega slovenska zemlja in na njej slovenska govorica. Preo' stoletji je tu prostor bil mnogo večji. Segal je, lako je Slomšek klical svojim rojakom v spomin, na »Korotana visoke planine in dolino zelene častite Koroške dežele, v kateri so svo-e dni mogočni Korotanski knezi gospodovali.« >egal je na Štajerskem preko sedaj nemškega Gradca na Avstrijsko, segal na Solnograško in "a Tirolsko. Narodna slaBlčnost in narodno izdajstvo je slovenski življenjski Drostor zožilo do sedanjih narodnih meja. . , l<< . , , .,,. Slomšek je zapisal dne 2. junija 18+8 to svarilo: »Nemci nam žugajo ma-terno kri popiti, nas pa ob sveto vero spraviti.« Slovenski narodni prostor bo ohranila in obranila samo življenjska sila naroda, ki mora "iti iskoreninjena v krščanski in narodni miselnosti. »Stvar, ki naj nam ljuba in droga bo, *nkor naše svetlo oko,« tako je Slomšek klical svojemu narodu, »je naša slovenska domovina, inšo materna beseda. Slovenščina, beseda mila niatere naše, bodi nam ravno tako blaga in "Iraga, kakor zemlja materna, no kateri je nnša zibelka tekla. Beseda maternn je vseli dobrot največja dobrota... jasno ogledalo vsa-Kcga ljudstva, mila dejka vsakega nauka in i' izobraževanja narodnega. Dokler beseda materna slovi, se narod časti in oživlja; kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč. Kdor torej ljubi svoj narod, njemu so dragi tudi matere mili glasovi; oni so živci življenja dušnega.« Bili so časi, ko ti živci duhovnega naroonega življenja niso delovali. »To so bili žalostni časi slovenščine; vsa v prahu in mahu zaraščena je slovenščina spala. Nemci in drugi sosedi so jo črtili in zaničevali, svojci so se je sramovali. Omika Slovencev je toliko zaostala, da smo bili narodom v zasmeh in oporeklo. Junaškega srca je moral biti mož, kateri se je tipal zaničevanega slovenskega jezika lotiti in obuditi med svojim narodom dušno življenje.« Tak mož je bil Slomšek. Vivere militare est, je rekel rimski modrec Seneka. Če to velja za posameznika, velja še bolj za narod. Dokler narod živi, se bori in dokler se bori, živi. Zato je Slomšek klical svoj narod na življenjsko borbo. Že kot bogoslovec v Celovcu je zaklical svojim slovenskim tovarišem: »Slovensko krdelo, jaz kličem: vstnn!« Pozneje je Slomšek ta klic razširil na vse ljudstvo, naj stanuje na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem ali Goriškem. Njegov poziv je veljal boju z uma svetlim mečem. »Dovolj je dremanja,« je opominjal in vzpodbujal, »preveč je izgube; ali zamujeno nam še ni, stopiti v kolo omike. Slovenci nočemo nobene vojske in prepira ne iščemo, ampak le svoje pravice.« Zato je nujno vabil: »Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani, drugim rodom prodani!« Narodno omiko je proglasil kot veličansko, in sicer tisto, ki ji je sv. vera luč, mnterni jezik pa ključ. V ta namen je ustanovil šole. sam v njih poučeval, spisal za nje učbenike ter oskrboval učila. Vzgojil je naše ljudstvo za tisto visoko vrednotenje šole, s katerim se naš narod odlikuje med vsemi jugoslovanskimi brati, ter tako ustvaril tiste psinologične pogoje. ki so izločili nepismenost iz našega ljudstva ter ga dvignili v vrsto najbolj pismenih narodov na svetu. Vse njegovo književno delo na polju pesništva, pripovedništva, pouka in pedagogike, kakor tudi izdajanje »Drobtinic« in ustanovitev knjižne Družbe sv. Mohorja, vse to je služilo visokemu smotru prave ljudske prosvete in kulture, ki jo je smatral za glavni živec ljudskega naromega življenja in za tvorno silo narodne rasti. Bil je najmočnejša in osrednja osebnost vsega Ijudsko-prosvetnega in kulturnega prizadevanja med Slovenci. Ta osebnost je po priroonih zakonih dinamike težila s periferije proti osredju slovenskega ozemlja. Izvršii je veliko delo. po katerem je vedno hrepenel: preložitev sedeža lavantinske škofije iz Sv. Andraža v Maribor. Poleg verskih so tega dalekovnlnega slovenskega voditelja vodili tudi narodni nagibi. Tam, kjer je svetniški prst tega izrednega moža začrtal mejo slovenskega ozemlja, tam še zdaj tu meja teče ter je hkruti tudi ineju naše jugoslovanske oržave. Sodobnega pomena Slomškovega lika in dela za sedanji čas ne bi izčrpali, ako ne bi hkrati omenili, kako je ta veliki narodni vzgojitelj in voditelj imel vedno odprte oči in odkrite besede za rane, iz katerih je naš narod- ni organizem krvavel in še krvavi. Rnk-ranu na našem nurodnem telesu je pijančevanje, zoper katero se je Slomšek z nepopustljivo strogostjo in vztrajnostjo boril kot zoper največjega sovražnika krščanskega življenja ter narodnega zdravja in imetja. Posebno ostro je nastopal zoper kužno žganje, o katerem ie v svojem prvem škofovskem pastirskem listu 1. 18+6 rekel: »Ljudje ga pijejo, kakor vodo, pa si dušo zalijejo in truplo zažgejo.« Pravi prijatelji ljudstva vodijo tudi danes odločno borlK) zoper pijančevanje. Njih svareči glas ostaja žal po večini glas vpijočega v puščavi. Naj bi naše ljudstvo vpoštevalo vsaj tale pri srčni opomin svojega nebeškega zaščitnika Slomška: »O moje ljudstvo! Ti še strupa ne poznaš, katerega piješ; ti še nesreče ne vidiš. šanja naše narodne in državne zavesti, kakor je bilo to ie zgoraj omenjeno. Prosvetna druživa izpolnjujejo svojo naloge v različnih merah, kakor so pač krajevne razmere. Zlasti v preteklem letu je delo v prosvetnih društvih zaradi neurejenih razmer, ki so bile posledica vojne in vojnega nemira, mnogo trpelo. Centrala je v oktobru razposlala vsem včlanjenim društvom posebne vprašalne pole. Do danes smo prejeli 140 izpolnjenih vprašaluih pol. Na podlagi poslanih podatkov smo za teh 141) društev izdelali sledečo statistiko: Članov imajo omenjena društva 12.305, v svojih knjižnicah imajo ta društva (brez Prosvetne knjižnice v Mariboru) 57.50-1 knjig, ki predstavljajo vrednost 571.830 din. V zadnjem poslovnem letu so imela ta društva 36 tečajev, 77 skioptičnih predavanj, 485 navadnih predavanj, 372 dramatičnih predstav. 116 pevskih nastopov in 86 drugih prireditev. Vrednost prosvetnih domov včlanjenih prosvetnih društev znaša 6,242.000 din, vrednost inveutarja pa 400.816 din. Kdor količkaj pozna govorico številk, ta bo lahko s ponosom gledal na kulturno delo, ki so ga v minulem letu izvršila prosvetua društva sirom vse lavantinske škofije. Lutkovno gledališče Prosvetna zveza je v prepričanju, da lahko tudi lutkovno gledališče služi namenom naše prosvete, začela akcijo, da se v Mariboru ustanovi pod njenim okriljem lutkovni oder, kakor ga v Ljubljani z uspehom vodi g. prof. Niko Kuret. Potrebni inventar (6 serij ročnih lutk in oder) jo KALOD A Specialno sred- •j '• '■;;. ' " V' • £! sivo z a n e g o r o k ki tebe čaka!« Naj bi se po tem svarilu ravnala zlasti mladina, ki je bila poseben predmet Slomškove ljubezni. Koliko inladcničev jc alkohol napravil pretepače, ubijalce, morilce ter jih spravil v prem ni grob, lxxlisi grob smrti, bodisi grob nesreče. Tragiko takratne mladine — še bolj to velja o sedanji — je Slomšek na svoj neoosežno poljudni način predstavil s temi besedami-. »Kakor mladeniča iz Najina nesejo štirje pogrebniki mnogega mladeniča k preranemu grobu: jeza, pijanost, nečistost in grda razvada.« Nevarnejši kot telesni je duhovni strup. O njem je Slomšek zapisal v knjigi zu mladeniče »Življenja srečen pol« 1. 1837. te pomenljive besede: »Kakor ima hudobni duh po svetu poiuagalce, ki mu ljudi zapeljujejo, kar sam storiti ne more, tako ima tudi svoje pisarje, kateri za njega pišejo in duhovni živež po svetu prodajajo, ki je z duhovnim strupom pomešan.« Kateri so ti pisarji? Pozneje jih je kot škof tako opredelil, da sedijo v uredništvih nekrščanskih listov in v sobah, kjer so pišejo zapeljive knjige. »Najhujše zlo naše dobe,« tako se glasi njegova ostra obsodba, je popačeno in zlorabljeno časnikarstvo in njega sad, razširjanje zlobnih knjižur in pohujšlji-vih dnevnikov,« Zapeljive knjige vplivajo na dušo, kot žganje na telo: »Več ko žganja po-piješ, huje te bo žejalo; več ko zapeljivih bukev in lažnivih novin prebereš, manj boš vedel, kaj je resnica in prav. Na duši pijan, dušo umoril in ob pamet boš.« Proti takim produktom tiska mora vsak pravi katoličan oaločno nastopati: braniti jim mora prihod v svoj kraj; če pridejo, jih je treba »pobrati in zažgati, kakor kužne smeti«. Ljudem mora nuditi poštene bukve in časopise in pravične no-vine ter skrbeti, da je v njegovem kraju resnica in pravica doma. S porabo nekrščanskih knjig, slabih listov in časnikov ustvarjeno »izobraževanje ljudstva brez krščanske resnice je ravna steza k najhujšemu zdivjanju, kakor nam to zgodbe današnjih dni tolikanj grozovitno izpričujejo.« Izklesanemu predsednikovemu govoru, ki so ga navzoči nagradili z živahnim odobravanjem, 60 sledila poročila o delovanju naših organizacij v preteklem poslovnem letu. Tajniško poročilo Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik prof. Klasinc, posnemamo: V preteklem letu so vse naše prosvetne in mladinske vzgojne organizacije na pobudo NOKA izvedle akcijo proti komunizmu. Prosvetna društva so posvečala pozornost nevarnosti brezbožnega komunizma po posebnih farnih sestankih, na katerih je naše podeželje dodobra spoznalo bistvo komunistične nevarnosti zlasti v današnjih časih. lzpremenjene mednarodne razmere, zlasti pa položaj, v katerem se nahaja naš narod in noša država, nalagajo letos vsem prosvetnim in mladinskim telesno-vzgojnim organizacijam dolžnost, da po dobro premišljenem načrtu sistematično budijo v našem narodu njegovo narodno in državno zavest ter ga tako pripravljalo na težke preizkušnje, ki lahko našo domovino zadenejo. Prosvctno-izobražcvalno delo naših prosvetnih društev v bodoči sezoni bo torej moralo imeti pred očmi važnost gornjih dejstev. Razen tega pa moramo posvečati vso pažnjo fizičnemu in duševnemu zdravju našega naroda. Zato je nujno potrebno, da naša prosvetna društva zopet na primeren način poživijo zanimanje za treznostno delo, kajti pijančevanje, alkoholizem ter s tem zvezano preklinjanje predstavlja eno največjih napak in madežev na telesu našega naroda. Delo društev Ker je marsikje prevladovalo mnenje, da je z ustanovitvijo FO in DI< ostalo prosvetno društvo v fari nepotrebno, smo v obširni okrožnici z dne 8. januarja t. 1. označili osnovne najznačilnejše naloge, ki še vedno spadajo v delokrog prosvetnih društev. Te naloge so: 1. skrb za farne knjižnice, ki so vedno važnejši faktor v dvigu splošne izobrazbe našega podeželja. 2. Važno ljudsko prosvetno nalogo lahko opravlja povsod Ljudski oder. Prosvetna društva imajo tudi v tem oziru važno nalogo, da se počasi izkopljejo iz plehkega dile-tantizma polpretekle dobe. V tej zvezi nujno priporočamo vsem prosvetnim društvom revijo »Ljudski odert, ki se pri nas trudi za pravilno usmeritev ljudskega igranja. 3. Tretja naloga prosvetnih društev je splošno prosvetno izohraievalno delo s prirejanjem farnih sestankov za vse farane. Na teh sestankih naj bi se letos obravnavala vpra- že naročen in upamo, da bomo že pred božičem našo mladino razveselili z nastopom Pavlihe, ki se naj udomači namesto tujega Gašperčka. — Pri tem opozarjamo društva, ki bi želela lutkovne predstave v domačem kraju, da bomo njihovi prošnji radi ustregli. Delo pisarne Pisarniško delo ni omejeno samo na poslovanje z društvi, temveč je v njem vključeno tudi izposojevanje garderobe, ki je navadno zelo zamudno, in izposojevanje dramskih del. Opravilni zapisnik šteje za minulo poslovno leto 710 došlih in odposlanih dopisov. Pri tem pa niso všteto okrožnice, ki smo jih izdali 7 skupno v 1080 izvodih. — Garderobe se je izposodilo 860 komadov, dramskih del pa 353 izvodov. Narodno vzgojni tečaj Včeraj je bil v dvorani Delavske zbornico lepo uspeli narodno vzgojni tečaj, ki ga je obiskovalo okoli 60 zastopnikov prosvetnih društev in fantovskih odsekov. Predavatelji so v posrečeni obliki obravnavali važna vprašanja naše narodne in državljanske vzgoje, katere važnost smo že zgoraj poudarili. Končno izražamo upanje, da se bo s prihodnjim letom uresničila 'že dolgoletna želja vse Štajerske, da bi se namreč dokončno uredila radijska relejna postaja v Mariboru, ki jo bomo lahko uspešno vključili v narodno prosvetno delo ob severni meji naše skupne domovine Jugoslavije. Druga poročila Blagajniško poročilo je podal g. J. Maležič. Celotni denarni promet je v preteklem letu znašal 141.014.23. Aktiva znašajo 25.694 52 din in prav toliko pasiva. Prosvetna knjižica je izdala za nabavo novih knjig 20.499 dinarjev. Iz knjižničarjevega poročila je razvidno, da je Prosvetna knjižica v Mariboru v preteklem letu izposodila 23 378 knjig. Te knjige si je izposodilo 12.734 obiskovalcev Prosvetne knjižice. Knjižnica ima vsega 9016 knjig. O delu Podzvez fantovskih odsekov v Mariboru od lanskega občnega zbora Prosvetne zveze je poročal njen tajnik prof. Resnik, nakar je sledilo poročilo Zveze dekliških krožkov v Mariboru, ki ga je podala gdč. Pipanova. Zveza dekliških krožkov je v preteklem letu priredila celo vrsto tehničnih, prosvetnih in organizacijskih tečajev in sodelovala pri verskih dekanijskih tečajih, ki jih je prirejala Dekliška katoliška akcija za lavantin^o škofijo. V imenu preglednikov je poročal stolni kanonik dr. Mirt, ki je predlagal odboru razrešnico. Volitve Sledile so volitve novega odbora, preglednikov in članov razsodišča. G. kaplan Orešnik ie predlagal listo z dosedanjimi odborniki in dr. J. Hohnjecem na čelu. Lista jc bila od občnega zbora soglasno sprejeta. Sklepi Občni zbor je sprejel za vsa društva obvezen sklep, po katerem so vsi člani naših prosvetnih društev zavezani za potrebe narodno obrambnega dela vsako leto žrvtvovati 1 dinar. Občni zbor je društvom naložil tudi dolžnost, da vso pozornost posvetijo delu za treznost našega ljudstva. V ta namen naj vsako društvo organizira treznostno prireditev, med letom pa se nai večkrat vršijo predavanja o treznostnem vprašanju. Pn debati o tem vprašanju se je oglasil župnik Greif iz Šoštanja, ki je povdaril misel, da mora pri delu za treznost zlasti krepko prijeti za delo tudi oblast, ki naj 6matra za svojo dolžnost, da omeji preveliko število go. stiln. Sprejet jej bil tudi sklep, naj vsako društvo priredi domovinski dan. ki naj bo posvečen poglobitvi naše narodne in državljanske vzgoje. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi učitelj F. Kotnik kot zastopnik zadruge »Slomškov dom«, ki je bila ustanovljena z namenom, da v Mariboru postavi dom za katoliške učiteljiščnike. Pozval je zborovalca, naj se zavedajo važnosti vzgoje katoliških učiteljev, ki nam jih pri prosvetnem delu tako primanjkuje. G. župnik Gril je v tej zvezi dal nasvete, kako naj b« se po vsej škofij« organiziralo delo in zbiranje prispevkov za Slomškov dom in navedel vzgled iz lastne fare, ki je z učinkovito organizaci|o že zbrala lepo vsoto in za bodoče zagotovila temu domu stalne dohodke, Po izčrpanem dnevnem redu ie predsednik dr. Hnhnjec z željo, da bi nad delim naše prosvetne organizacije plaval duh Slomškov, zaključil občri zbor. KULTURNI OBZORNIK Sodobni slovenski novelisti Državna tiskarna v Belgradu jp luni izdala sodobne hrvatske noveliste v izboru doc. or. Krešimira Georgijevica, letos pa Sodobne slovenske noveliste v izboru univ. prof. dr. Stanka Škerljn. Kakor pravi prireditelj v uvodu, je bila zbirka namenjena že za lansko leto, toda zaradi tehničnih zaprek jc mogla iziti šele sedaj. Knjiga nosi na zunanji strani naslov Savremeni slovenački pisci kot glavni naslov v cirilici, v podnaslovu pa slovenski Sodobni slovenski novelisti, kar pa je na notranji strani glavni naslov, lako je ohranjena enakopravnost cirilice in latinice ter srbščine in slovenščine, kakor morda v nobeni drugi knjigi ludi je knjiga v tem zanimiva, da ne prinaša izključno prevodov slovenskih pisateljev, temveč hoče biti tudi jezikovno vzgojna ter prinaša na c.esni strani slovenski originalni tekst, na levi pa dobesedni prevod, kakor ga je napravil prof. Milan M. Jovanovič. Dr. iškerlj prav v svojem uvodu, da je ta dvojezičnost zaradi tega, da se knjiga razširi v najširše narodne sloje ter bo enako koristila bralcem v Sloveniji kakor na jugu: » s to knjigo v rokah — prvo s področja naše domače književnosti, ki je na ta način natisnjena — bo bralec iz Srbije lahko primerjal ljudi, nravi in navade iz slovenskhi novel z ljudmi, nravmi in navadami svoje okolice, in to bo samo okrepilo v njem prepričanje o neoporečni duševni skupnosti Jugos!o\anov. Ko bo primerjal jezik, čeprav brez globljega pre-iskavanja, bo bralec iz Kranjske gore laliko našel ne samo nepričakovane podrobnosti svojega materinega jezika z jezikom svojega brata na jugu. temveč pogosto celo popolno enakost besed — in narobe. V iem je tudi vrednost te knjige, ne glede na čisto književno vrednost prispevkov, ki jih prinašat, sodi že prireditelj sam. S tako izdajo Državne tiskarne je priznan slovenski književni jezik za enakopraven faktor v jugoslovanski kulturi ier gre odslej samo za posredovanje knjižnih vrednot med raznimi jezikovnimi in etnografskimi kulturami v Jugoslaviji sami. In (o je prava pot kulturnega posredovanja ter bi bilo želeti, da bi Ob Arničevem Zapeljivcu na Novinarskem koncertu Na novinarskem koncertu 1. decembra bo Ljubljanska filharmonija nastopila s prvo izvedbo nove Ar ni če ve simfonične pesnitve Zapel jivec, s kalern se bo koncert začel. Ker je že na zadnjem koncerlu Beograjske filharmonije dosegel s svojo simfonijo Pesem planin velik uspeli, je sedaj zanimanje za to novo delo gotovo veliko. Tudi jaz sem stopil k njemu, da ga povprašam o zamisli in vsebini Zapel iivca, ki zanima sedaj glasbeno občinstvo. Naletel sem nanj, ko sta bila skupaj z dirigentom Dragom Sijanceni, ki bo izvajal kot prvi njegovo skladba Skladatelj Blaž Arnič »Gospod Arnič, povejte mi kaj o svojem Zapeljivcul Kaj boste zapeljevali z njim, ali: kdo bo zapeljeval vas? Ljudje bi radi vedeli o tem, da ne bodo polem razočarani, če ne bo zapeljevanja, ali če ga bo preveč.« »Kaj naj povem o svojem delu? Mene bolj zanima, kaj drugi bero iz mojih not. Tu imate gospoda Šijanca, pa naj on pove, kaj je razbral iz rokopisa in kaj si misli pod mojo melodijo.« In lako sem se obrnil k g. Šijancu, naj on pove, kdo je Arničev Zapel jivec. »Življenjski tek sam, ki vodi človeka iz čistih planin rodnega doma v mikavni svet, potem ko se ga polasti hrepenenje po hrupnem življenju in ga zapeljivec lira v nižino.« In poleni mi je g. dirigent s svojo gladko in premišljeno besedo naslikal glasbeno dogajanje »pesnitve brez besed«, pa z melodijo, ki odkriva globok življenjski smisel in pove več kot beseda. »Skladbo začenja paslirska idila v planinah, ki žare vse v soncu. Poloteva se človeka hrepenenje po svetu, kateremu se počasi vdaja. Življenje samo ga zavede v mestno vrvenje, kjer se poigra z njim. Iz prejšnjega idiličnega, mirnega in vedrega človeka nastane drug človek, ves prežel po iskanju opojnosti, ki ga nudi življenje v mestih. Ko ga vrtinec najbolj grabi vase in ga suka, se hipoma zamisli v svojo sončno in svežo mladost ter zelene planine. Prevzame ga domoložie pn gorah in po sebi samem. Spel slišimo pastirsko piščalko, s katero nas je vpeljal v celotno simfonijo. Vedno bolj se potaplja v lepoto doma, vedno silne je se vraščajo korenine v domača tla, da končno zadoni v vsej polnosti v veliko himno domu ves orkester z vsemi pozavnami, v mogočnem ko-ralu, v katerem zvoni ludi zvoneje zvonov — toda zaman. Prevzamejo ga otožne misli, ko sc zave, da ne more več nazaj v mladostni svet, ko je okusil strupeni sadež svetnegn vrvenja, ki se ga ie oklenil z vso vabljivo silo Z muko se odlrga od vizije doma in planin in se vrže znova v vrtince življenja. Ali mu bo to v večjo srečo 1 Vprašanja Arnič ne reši, temveč pusti. tudi kaj kmalu oobili tako izdajo srbskih novel Prof Skerlj je napisal tej antologiji tudi kratek uvod (3 strani in pol), ki pa ne govori toliko o današnjem slovenskem pripovedništvu, kot o vidikih, ki jih je imel pri urejevanju tega gradiva. Ker je hotel dati samo najnovejše pripovedništvo, ni segol nazaj k Cankarju, temveč je začel pri Bevku. Sedaj so v tej antologiji predstavljeni naslednji pisatelji, kakor jih navaja urednik po starosti: Fr. Bevk, Juš Kozak, Ferdo Kozak, Makso šnuderl, Vladimir Bartol, Bogomir Magajna, Anton Ingolič, Miško Kranjec, Filip Kalan, Ciril Kosmač in Ivan Potrč. Človeku takoj pade na misel, na tukaj nekaj ni v redu. Kjer so Bevk in oba Kozaka, prav gotovo spadajo tja tudi njihovi vrstniki Volikonja, Jalen, Prežihov Voranc, ki imajo vsi boljše novele kot marsikak drug izbranec med navedenimi. Da o Preglju, ki je bil »Cankar prvega povojnega desetletja«, ne govorim Ali pa naj bi urednik pustil ob strani tudi to generacijo iz 1. 1914 ter predstavil le najmlajše, tiste, v katerih se javlja proti sub-jektivizrau prvih povojnih desetletij nov pripovedni vzpon in talent. Tako je izbor vendar le malo preveč enostranski. V zbirki so naslednje novele: Miško Kranjec: Pomlad, Anton Ingolič: Prvi sneg (sedaj prvikrat objavljena), Mnkso Šnuaerl: Storija o Jurju Požganu, Ciril Kosmač: Tistega lepega dne, France Bevk: Granata, Ferdo Kozak: Pomlad, Ivan Potrč: Tmel sem ljubico, Filip Kalan: Streli za hišo (ki je za lo izdajo stilistično predelana). Vladimir Bartol: Zadnje go-balo, Bogomir Magajna: Uradnik Klemončič mora na operacijo, juš Kozak: Maksa Gero-gesova to in onostranska. To je izbor novel, ki jih je dr. Skerlj razvrstil po notranji harmoniji v antologiji brez ozira nn literarne geneiacije, kar je tudi prav. Saj je knjiga zamišljena v prvi vrsti kot čtivo. Posamezne kratke biografske in bibliografske opombe o piscu pred novelo, so samo na kratko informativne. Strani 542. td da drvi življenje preko vseh zaprek ter se zato skladba konča sredi najhujšega zagona in vzpona. To bi bila vsebina, snov simfonije, če jo lahko prevedemo v besede. Toda skladba nudi vse več, kakor pa moremo povedati s Iem okostjem. Zapeljivec je namreč svojevrsten primer simfonične pesnitve, kjer se kljub programatič-nosli skladatelj ni zadrževal na osnovni misli fabule, temveč je vse le dogajanje samo, življenje, duševni razvoj človeka. V iem vidim neko paralelnost z Mlakarjevim baletom Lok, ki tudi ni navezan na dogodek začarane princese in kraljeviča, ali razbojnikov in žandar-mov, temveč rešuje problem, ki je od nekdaj delež srca in njegove tragedije. Delo je impo-zanlno v svojem nad vse širokem zajetju.« ■ i ■ Skladatelj Arnič se je popolnoma strinjal s to oznako njegove pesnitve: »Bo že lako,« je kratko ugotovil. Kajti on ne govori mnogo o sebi in svojem delu, le nestrpno čaka, kako ga bo dala ljubljanska interpretacija. Kako bo krščeno to dele njegovega srca. Komaj nekaj kratkih podatkov je dal o njegovem rojstvu; »Zamislili sem ga v Ljubljani, dovršil pa v Parizu tik pred vojsko. Inspiriralo ga je življenje samo. Nastalo pa je pred simfonijo Pesem planin, ki je pred tedni doživela pod Ma-tačičem svoj krst. Tam je narava — Iu je življenje,« je označil sam različna motiva svojih najnovejših skladb. Kar se tiče ljubljanske izvedbe, pa je rekel: »Bil sem pri skušnji in gledam, s kakšno ljubeznijo se pripravlja Filharmonija. Pridno študirajo. Prepričan sem, da izvedba Ljubljanske filharmonije mojega Za-peljivca ne bo v ničemer zaostajala za izvedbo Pesmi planin, kakor jo je v Ljubljani dal Ma-lačič z Belgrajsko filharmonijo. Sicer pa bodo o moji zamisli in simfoniji, kakor tudi o izvedbi sodili drugi.« td. Baletni veder v Operi V nedeljo zvečer je operno gledališče priredilo baletni večer, na katerem so izvajalci ponovili Adamičevo »Snubitev« in Dvorakovo »Harmonijo« ter iz Bizetjeve »Carmen« dva španska plesa, dalje že iz prejšnjih časov poznano Čajkovske-ga Suito iz baleta »Hrestač« in B. Smetane »Fu-riant« ter »Polko«. Novo izvajana je bila Chopina »Epizoda«, Sibeliusa »Valse triste«, Schuberta »Moment musiquale«, Osterca »Zapuščeni«. V celoti je bila prireditev boljša kot prejšnji baletni nastop, dasi je pri baletnem zboru vedno bolj opazna tehnična pomanjkljivost, čimbolj izstopajo v napredku — tehničnem in izražanjem posamezniki kakor so g. S. Japljeva, g Remškar-jeva, Pogačar in Čarman. Vendar je bilo čutiti na tem večeru vprav razveseljiv utrip v prizadevanju za zboljšanje tudi v zboru samem. Neki nov ogenj je preveval celo predstavo, ki je zapustila v človeku ugoden vtis in spričo nekoliko zboljšane plesne igre upanje, da se bo tudi plesna umetnost v našem gledališču priborila do potrebne kvalitete; upravičeni smo to pričakovati od izvajalcev, ki delujejo v našem poglavitnem kulturnem zavodu. V »Snubitvi« sta g. Čarman, predvsem pa ga. Japljeva plesno igro vidno zboljšsla. Brez dvoma pa je med solistinjami najboljša gdč. Moharjeva, ki je v zadnjem času pokazala največji napredek v tehniki in izražanju, tako da je njen ples začel močno notranje prepričevalno vplivati ns. gledalca; v vseh duetih (z g. Pilatom) je bila mestoma celo močnejša od svojega partnerja. Posebno je prišlo to do izraza v Pilatov! zasnovi Sibeliuso-vega »Valse triste«, ki je bil najmočnejša točka tako po zamisli, izpeljavi ter izvedbi, dočim Cho-pinova »Epizoda« ter zlasti Osterca »Zapuščeni«, daleč zaostajata po svoji zasnovnosti. Škoda, da se ne morem nekoliko bolj pomudiii pri tem. Plesna igra te dvojice je pa vsekakor dobra in mestoma celo prav močna. Isto tako je gdč. Mo harjeva lepo zaplesala deklico, dal)e ga Japljeva (Božična darila), g. Remškarjeva (Pred pajkovo mrežo), g. Golovin (Ruski ples), omeniti mi je dalje »Orientalsko sliko« in »Kitajsko zapeljivko«, predvsem pa »Cvetlični valček« z Moharjevo in Pogačarjem ter baletnim zborom v Čajkovskega Suiti iz baleta »Hrestač«. Tudi ostale točke so bile zadovoljivo izvedene, če upoštevam razmere, iz katerih pa se je treba dvigniti — v delu in stremljenju za boljšim, globljim, močnejšim, kar bo nudilo še večji, estetski učinek in s tem še večje zanimanje tfledalcev. Nai ho vsem orizadev- Vodja rajha, Hitler, pozdravlja državnike o prili ki madžarskega pristopa k trojni zvezi. Na skrajni desnici je grof Tolcky, potem grof Cinno, grof Csaky, japonski poslanik Kurusu, gencralfeldinaršal Keitel in madžarski poslanik v Berlinu, Sztojay. Romunski mladinski voditelj si je nabral 92 milijonov List »Cuventul« piše o samomoru bivšega poveljnika nekdanje romunske mladinske organizacija Si-dorovica iz polurndnih virov o verjetnih vzrokih tega samomora in pravi, da bi bil Sidoro-vici moral dokazati, odkod ima svoje premoženje. Sirovici sam je navedel 92 milijonov le-jev (25 milij. (lin) kot vrednost svojega premoženja, vendar je mogel podati dokaze o tem, kako si je premoženje pridobil, le za majhen del tega premoženja. Odbor za proučitev izvora premoženja bivših državnikov je bil zato sklenil eostaviti Sidorovica pod policijsko nadzorstvo, idorovieu se je pa posrečilo /bežati iz poslopja senata, kjer je zasedal omenjeni odbor, in se odjieljati domov, kjer je v navzočnosti svojega brata napravil samomor. Smrt kneza Sa jo ni j a — najbolj vplivnega japonskega državnika S smrtjo kneza Sa-jonija, ki je umrl v nedeljo v 92. letu starosti, je Japonska izgubila enega izmed tistih mož, ki se jim ima zahvaliti za razvoj svoje družabne ureditve iz fevdalne države v velesilo. Knez Sajoni se je rodil 1. 1849. v Kootu kot sin ene izmed najstarejših japonskih plemiških družin. Kot mlar mož se je udeležil bojev za ustanovitev cesarstva. 1'oznje je odpotoval na Francosko in tam študiral pravo in politiko od leta 1870. do 1880., potem je pa potoval po Ameriki v družbi kneza Ita. Šele nato se je vrnil na Jajionsko in stopil v državno službo. Tam je hitro napredoval, tako da je že leta 1885. postal japonski jx>slanik na Dunaju, dve leti nato pa poslanik v Berlinu, a leta 1894. predsednik jaj)onske zgornje zbornice. Od leta 1889. do 1898. je bil Sajoni prosvetni minister, vmes pa od leta 1895. do 1896. tudi zunanji minister, leta 1901. finančni minister in predsednik vlade. Tudi leta 1903. in 1911. mu je cesar poveril mandat za sestavo vlade, leta 1919. je bil pa šef japonske delegacije na mirovni konferenci. Tudi |x> Odhodu iz političnega življenja je knez Sajoni užival veliko zaupanje cesarja in japonskih državnikov, ki so se vse do zadnjega trenutka obračali do njega po nasvete. V Maginotovi črti so polovili že 3 milijone miši... . - List »Popolo d'Italia« objavlja članek, v katerem pravi, da so nemški vojaki v Maginotovi liniji, ki je veljala 500 milijard francoskih frankov, te dni polovili več kakor 3 milijone miši. Maginotova linija je torej lepa mišja past. More se namreč izračunati, da je za stanovanje vsake miši potrošenih 167.000 frankov. ŠPORT Prvenstvo Slovenske nogometne zveze gre h kraju Se dve koli sta na sporedu v prvem prvenstvenem tekmovanju Slovenske nogometne zveze. Zdi se, da bomo prvega slovenskega nogometnega prvaka res dobili v SK Ljubljani — kakor se tudi spodobi, kajti ta klub nas je vrsto let zastopal v državni nogometni ligi. Dasi nas je zastopal — z nekaj izjemnimi, pomembnimi dejanji — razmeroma šibko, vendar lahko rečemo, da je ob pogostih srečanjih z močnimi klubi dobil toliko rutine, da je njegova igra v primeri z igro drugih tekmecev v slovenski ligi vendarle še najzrelejša in najbolj izdelana. Drugi klubi imajo večinoma po enega ali dva izrazito dobra igralca, ki razpolagata z nadpovprečno igralsko inteligenco, pri Ljubljani pa so se v teku časa tudi manj brihtui igralci pod vplivom boljših in premetenejših nekako »prepa-riralk ter se vključili v sistem in način koncipiranja igre kakor ju pojmujejo boljši tovariši. Ta poteza, večja zrelost in večja inteligentnost v igri celote, je prav gotovo najizrazitejša prednost, ki jo ima Ljubljana. Na njen račun pa so igralci dostikrat igrali vse premalo požrtvovalno, gledali na nasprotnike nekako zviška ter igrali leno in brez volje. To se je marsikdaj tudi maščevalo. Ljubljana bo zdaj, če se res ne zgodi čudež, prvi službeni prvak Slovenske nogometne zveze, prvi klub, ki bo iz te zveze kot oficielni zastopnik slovenskega nogometa šel zastopat naš jeleni šport v težke boje s predstavniki hrvaškega in srbskega nogometnega športa. Ob tej priliki ne moremo mimo dejstva, da nas Ljubljana v zadnjih igrah ni prav nič navdušila. Moštvo — razen v Mariboru z Železničarjem — ni pokazalo prave volje, postalo je mlačno, kar je prav gotovo posledica dejstva, da se ji je »umik« za domači plot zdel za malo in da se v prvem letu tega tekmovanja še ni privadila. Prihodnje leto pa bo prav gotovo že vzela bolj zares, kajti vse kaže, da začenja doma dobivati prav resne konkurente v stalno boljših klubih, Železničarju in Marsu. Klub s Poljan se letos sicer ne bo plasiral na mesto, ki bi mu po zadnjih igrah pripadalo, predolgo je preživljal krizo in se ni mogel znajti. Zdaj pa je dobil soliden, standardni team, ki bo znal — seveda, če ga vodje ne bodo zanemarili, ampak pridno in nepretrgoma pazili nanj — drugo leto pokazati v ligaškem tekmovanju vsem, kaj dejansko zna. Tudi mariborski Železničar se razvija v odličen klub. Nekaj mladih moči se je napravilo v odlične igralce. Zelezničarjeva igra je danes že precej zrela, razen vsega pa ima še to lastnost, da je sveža, odločna in zelo požrtvovalna. Moštvo je precej izenačeno. Prav gotovo je trenutno najboljši nasprotnik Ljubljane — če že zaradi drugega ne, vsnj zato. ker je mnogo solidnejši kakor je moštvo Marsa — ker je toliko trdo in žilavo, da mu ni zlahka zabijati golov. Železničar zlepa ne bo izgubil z visoko goal-diferenco. To je klub, ki ima prav gotovo najboljšo halflinijo v Sloveniji in razen tega tudi zelo dobro obrambo. Lepo se razvija tudi Amater, ki bo nemara drugo leto spet odločno posegel v boj za prvo mesto. Vendar pa mu že doraščata v Bratstvu in Kranju dva nevarna konkurenta, s katerima bo moral še zelo računati. Vse te tri klube označuje, da imajo dva. tri odlične posameznike, skupna igra pa še trpi na neizklesanosti in neizdelanosti. Volje in zamaha je dovolj, primanjkuje pa šo zrelosti v nikom na področju plesne umetnosti vodilo misel in skrb za dvig plesne umetnosti v našem gledališču; to predstavlja najvišjo institucijo v glasbeno-dramatskem dejstvovanju, v čemer ga pa ples še nI mogel dohiteti. Napredek je razveseljiv, a pričakujemo in upamo, da bomo deležni še boljšega sil. taktiki in kombinatoma inteligenca, brez katere strategija nogometne igre ne more priti daleč. V primeru, če nalete na slabo razpoloženje nasprotnika, potem se jim tu pa tam, če imajo prav tedaj sami izredno srečen dan, posreči, da ga z velikim zanosom in poletom presenetijo in potolčejo — to pa so le nenadni plameni, gladina ostaja še vedno v povprečju, kar je najbolj videti iz pičlih ali celo slabih rezultatov v srečanjih s povprečnimi, šibkejšimi nasprotniki. Maribor igra prav lep, tehničen nogomet, toda igra je krhka in lahkomiselna. Skoda nadarjenih igralcev, ki morajo pobirati poraz za porazom. Zdi se, da ta klub pogreša v nogometni sekciji strokovnega, razumnega in odločnega vodstva, ki bi znalo igralce povezati v požrtvo\alno družino. Na nastop bodočega zastopnika Slovenske nogometne zveze SK Ljubljane, v ožji konkurenci, v državni ligi, seveda ne gledamo s posebnim optimizmom. Kakor je sicer brez dvoma najboljši klub slovenskega nogometnega športa, dandanašnji prav gotovo ne predstavlja tiste vrednosti, kakor jo je pred leti. Treba bo prav temeljitega dela, pridnega treninga, vzdržnega življenja, v bojih pa elana in trdoživosti. če se bo hotelo moštvo vsaj količkaj častno odrezati. Če tega ne bo, potem se nam seveda ne bo potreba prav nič obregovati ob promenadnega duhoviteža Glišoviča, ki je v »Vremenu« pred kakšnim dobrim tednom napisal, da Ljubljana v slovenski ligi vodi s točko naskoka in da bo po vsem videzu verjetno prišla v državno ligo le za lo, da bo pobrala ioo 000 din ter lahko spet izpadla. Te sramote, da bi kar gladko izpadla, nam pa menda igralci SK Ljubljane vendarle ne bodo nakopali na glavo, ampak se bodo za važna srečanja rajši dobro pripravljali, živeli vestno ter se takrat, ko bo prišla ura, zavedali pomembnosti in zaigrali s staro, junaško voljo in srcem! Strelci v hrvaški ligi Tabela strelcev v hrvaški ligi Je naslednja: po 15 golov sta zabila Lešnik tn Muradori, daleč za njima je Cimermančič z 9 goli. sledita Beda in Ba-tinič s 7 goli za njima je Krnič s 6 goli. po 5 golov bo zabili Zeriiljič, Alujevič, Kacijan, Radovnikovič, Horvatovič, po 4 gole Hitrec. Andrijaševič, Loko-šek II, po 3 gole Sohotka, Drodelič, Malekalo, VVolfl, Neškovčin, Adamovič, Šmeliček. Vinkovič. po 2 gola Pleše, Jurišič, Luketič, Pajevič II. Bradaška, Golob, Solerti, Kovačič, Zedi, Cvijanov, Vidakovič, Domo-rocki. po 1 gol Golob II. Pogačnik. Pukšec, Mato-šič II, Majič. Pajevič I, Kučič. Kuljiš, Petranič, Ro-sič, Tnflidžič, Farknš, Hripko. Meljnjak, Vuletič, Bukovič. Grabovac. Eibel. Stlpetič. Šarčevič. Korošec. Makon, Zrinčič. Po 1 avtotrol pa so si zabili klubi Bačka, Slavija V., Železničar in Gradjanski. V Zagrebu bo od 29. novembra pa do 1. decembra mednarodni troboj v pingpongu V tem troboju bodo pomerile med seboj moči Madžarska, Nemčija in Jugoslavija. Vesti Soortnili ?vez. klubov In druStev Ž. S. K. Hermes (uprava stadiona). Seja uprave stadiona bo drevi ob 1930 v pospbni sobi pri »Slepiču«. — Ker je za razne športne prireditve na stadionu veliko povpraševanje, opozarjamo vse interesente, kakor ludi vse sekcije kluba Hermes, da se je glede vporabe stadiona, vedno pravočasno t. j. najtiianje 14 dni poPr°i zadevno obrniti na naslov upravnika stadiona, g. Lukežif-a. SK Planina, smiifnrskn sekcija: V četrtek rt"" V..T. lR rn,ini ""»tanek ob 7 v Akndemskeui d»mu na Miklošičevi cesti, OTIfe MARIBOR Ropar fn požtgalec na Pohorju Maribor, 26. novembra. Na Pohorju se je pripetil razburljiv slučaj, ki vznemiril zlasti vas Šmartno in tamošnjo okolico. Bil je to izredno drzen roparski napad, katerega je rokovnjač rafinirano zvezal s požigom, ja bi spravi) čim več ljudi iz hiše, katero je nameraval oropati. V noči od ponedeljka na današnji torek je začela nenadoma goreti žaga posestnika Ačka v Šmartnem. Poleg žage je bilo tudi veliko skladišče lesa, ki je prav tako začelo goreti ter so kmalu plameni objemali vse objekte jn skladišče ter vse uničevali. Ačkovi in njihovi sosedje so hiteli gasit. Takrat pa se je v Aekovi hiši pojavil neznanec. Vrata so bila odprta ter je zlahka prišel v notranjost. Mislil je, da je hiša prazna in da bo imel lahek posel. Toda domača gospodinja, 48 letna posestnica Julijana Aeko je bila doma. Zagledala je roparja ter začela klicati na pomoč. Razbojnik pa je naglo planil proti njej ter jo z nekim topim predmetom, s katerim je bil oborožen, pobil na tla. Zadal ji je več hudih udarcev, ki so posestnico nevarno poškodovali. Toda njeni klici, s katerimi je sprejela roparja, niso bili zaman. Slišali so jih sosedje ter so prihiteli na pomoč. Ko je razbojnik videl, da prihajajo sosedje, je zbežal ter je izginil brez plena. Ačkova žaga in skladišče lesa sta popolnoma zgorela. Nevarnega razbojnika zasledujejo orožniki in je upati, da bo ta zločinec čimprej v rokah pravice. * m Jutri v gledališču premiera. Jutri zvečer bo v mariborskem gledališču premiera Cankarjeve komedije »Za narodov blagor«. S tem se bo ispolnila dolgoletna želja Cankarjevih častilcev, da pride to njegovo duhovito delo po daljšem razdobju spet na mariborski oder. m Še do 8. decembra je podaljšan rok za na-ročitev »Slovenčevega koledarja«. Ce koledarja še niste naročili, oglasite se v upravi »Slovenca« na Koroški cesti 1 ali ga naročite pri raznašalcu, ki vam vsako jutro dostavlja »Slovenca«. m Podelitev letošnje Slomškove nagrade. Komisija za podelitev Slomškove nagrade, ki jo razpiše vsako leto mariborska mestna občina, je odločila, da podeli letošnjo nagrado, ki znaša 5000 din, mariborskemu književniku odvetniku dr. Maksu Šnuderlu za njegovo delo »Osvobojene meje«, ki predstavlja v pripovednem delu podano kroniko severne meje v letih 1918—1919. — Razpis za novo Slomškovo nagrado za 1. 1941. bo kmalu razglašen. m Razpis Slomškove nagrade za leto 1941. Mestno poglavarstvo maril>orsko razpisuje Slom-Skovo nagrado za leto 1941 v znesku 5000 din. Pravico tekmovanja imajo v' mariborskem kulturnem področju delujoči pisatelji. Dela je treba predložiti do 1. septembra 1941 predsedniku mestne občine mariborske tako, da je avtor označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti. m Mestno Maribor daruje 10.000 din za Bi- toljeane. Včeraj je obvestil mariborski mestni iupan dr. Juvan v posebnem pismu župana me-, ti Bitolja, da daruje mariborska mestna občina I iiesek 10.000 din za bitoljske žrtve. m Mariborski fantovski odseki in dekliški Irožki vabijo na telovadno akademijo v proslavo praznika zedinjenja, ki bo v soboto zvečer v Narodnem gledališču. Vstopnice se dobijo v predprodaji v prodajalni Cirilove tiskarne. m Občinske zadeve v Košakih. Občinski svet predmestne občine Košaki je imel v ponedeljek svojo sejo, na kateri je obravnaval zanimive in važne stvari. Frančiškanskega župnika p. Vale-rijana Landergotta je imenoval za njegovo 70 letnico za častnega občana ter s teni priznal velike rasluge, ki jih ima g. župnik za Košake, ki spadajo v večjem delu pod frančiškansko župnijo. Občinski svet je odobril obenem znesek 500 din kot prispevek občine za nakup kelilia, ki bo izročen g. župniku ob 70 letnici kot darilo župlja-nov. — Svojim devetim uslužbencem zviša občina draginjske doklade in sicer vsakemu za 100 din na mesec. — Vsem trem cestarjem nabavi občina močne zimske čevlje. — Občinski svet je izrazil svojo željo, naj bi se znani spor, ki ga imajo Košaki z mestno občino mariborsko zaradi davčnih doklad Rosnerjeve tekstilne tovarne rešil sporazumno, da bi se na ta način spravilo s sveta vprašanje, ki ovira uiirno sožitje obeh občin. Občinski svet v Košakih je prepričan, da tudi v mariborskem mestnem svetu vlada isto prepričanje. Košaška občina je pripravljena prepustiti mariborskemu svetu vse objekte Rosnerjeve tovarne za kakšno drugo primerno kompenzacijo trajne vrednosti. — Obširno se je obravnavalo vprašanje dobave sladkorja za sladkanje mošta ter se je pri tem ugotovilo, da je dobila košaška občina sladkor pravočasno samo zaradi te-j[a, ker se je sama zanj pravočasno pobrigala ter le poslala tudi v naprej denar za sladkor; druge vinogradne občine niso dobile sladkorja zaradi tega, ker na pristojnih mestih niso prejeli pravilnih informacij, kako naj ravnajo. Tudi Košaki uvedejo posebno socialno doklado, ker je imela občina dosedaj s svojo podporno akcijo slabe izkušnje ter se je pokazalo, da ravno tisti sloji, ki bi lahko kaj prispevali, nič ne dajo. Doklada bo znašala 5% ter bo prinašala letno 25.000 din. šolskim kuhinjam v Krčevini in v Št. Petru je dovolil občinski svet po 3000 din prispevka. m Surov napad na cesti, V Jerovškovi ulici v Magdaleuskem predmestju sta v noči na torek napadla dva neznanca 54 letnega uradnika Franca Covnika ter ga obdelala z bokserjem, tako da ima zlomljeno nosno kost ter več drugih hudih poškodb. Covnik se je moral zateči v bolnišnico. Gledalce m Sreda, 27. novembra: Zaprto. — Četrtek, 28. novembra, ob 20: »Za narodov blagor«. Premiera. Red C. CELJE c Koncert v proslavo Zedinjenja. Kakor emo že poročali, priredijo Celjski zvon, Oljka, Celjsko pevsko društvo in Glasbena Matica v nedeljo 1. decembra ob 8 zvečer v Mestnem gledališču slavnostni koncert v proslavo državnega praznika. c Konfcruca zastopnikov Nab:iv|jalnili zadrug državnih lamežfeneev. Konference zastopnikov Nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Narodnem domu v Celju se je udeležilo okrog 50 stopnikov zadrug, obenem tudi šef predstavnikov Osredn je zveze v Belgradu s predsedni umi g. Milošem Štiblerjem. Zastopniki so kritizirali rosto-panje Osrednje zveze. Zastopniki nekaterih zadrug so izrekli željo, da bi zveza izposlovala v Belgradu odločbo, da določbe o kontroli cen ne veljajo za Nabavljalne zadruge. c 0 75 lctnici dr. Kreka bo predaval drevi ob 8 na fantovskem sestanku prof. dr. Ganter Kajetan. c Važno za gozdne posestnike. Vabim vse one posestnike, ki so po letu 1918 na lastno pobudo in na nalog bivšega okrajnega načelstva ali mestnega poglavarstva pogozdili kakršnokoli negozdno zemljišče, travnik, njivo, vinograd, pašnik ali slično, da se prijavijo pri mestnem poglavarstvu, ki bo od njih zahtevalo sledeče podatke: ime lastnika in njegovo bivališče, kdaj se je pogozdovalo, na kateri parceli in v kateri katastralni občini leži pogozdeno zemljišče, kako je velika' pogozdena površina in kako se glasi lokalno ime dotičnega zemljišča, s kakšno vrsto drevja se je pogozdilo zemljišče, koliko komadov gozdnih sadik od vsake vrste drevja 6e je posadilo, iz katere gozdne drevesnice ali iz katerega gozda je lastnik nabavil sadike, ali je prejel lastnik sadike brezplačno ali po znižani ali pa po popolni tarifni ceni, v kakšnem stanju se nahaja sedaj dotična gozdna kultura. Ker je to v interesu posestnikov, ki so izvršili taka pogozdovanja, vabim prizadete, da se prijavijo osebno, ali pa dostavijo vestno sestavljene pismene podatke do 15. deembra mestnemu poglavarstvu. — Dr. Vor-šič, 1. r. c Mestno poglavarstvo razglaša. Na temelju rešitve finančnega ministra je dovoljen izvoz 500 vagonov furnirskih hlodov domačega oreha proti klirinškemu plačilu. Izvoz tehničnih orehovih hlodov je prepovedan. Za furnirske hlode se smatrajo oni, ki imajo korenino ter meri njih srednji premer 50 in več cm in taki, ki so sicer brez korenine, vendar mora znašati njih srednji premer najmanj 60 cm. Za izvoz pridejo v poštev samo hlodi iz starejših sečenj do sečne periode leta 1938-39, nikakor pa ne hlodi iz I. 1939-40. Direkcija za zunanjo trgovino pri ministrstvu za OtroSki kotiček Mlhteve čudovite dogodivščine (163) V url so mu pripravili tudi spalnico. Oken sicer nima, vendar prihaja vanjo dosti zraka, tako da Mihec spi kot v najlepši sobi. (164) Neke noči je Mihec zaslišal v kraljevi delovni sobi nekak šum. Hitro vstane in pogleda skozi neko luknjico ter opazi, kako se odpira okno. trgovino in Industrijo bo izvršila razdelitev predmetnega kontingenta. Interesenti morajo predložiti potrdilo šumarskega referenta, s kakšno množino orehovih furnirskih hlodov razpolagajo, kje so hlodi vskladiščeni. kakšne so kvalitete in kakšnih dimenzij — za vsak hlod posebej z navedbo srednjega premera, dolžine, da-li s korenino ali brez nje. Vsi hlodi, odrejeni za izvoz, morajo biti žigosani z uradnim žigom. Vsi oni, ki žele sodelovati pri izvozu tega kontingenta od 500 vagonov, naj predlože pregleden spisek s potrebnimi podatki za vsak hlod posebej in zaprosijo za uradno polrdilo. Podrobna navodila se dobe pri gozdnem referentu. c Uradni dan Zbornice ta obrt, trgovino in industrijo za Celje in celjsko okolico bo v torek, S. decembra od 8 do 12 v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8. t Za Izgubljeno oko 10 mesecev zapora in 15.500 din odškodnine. Senat okrožnega sodišča v Celju je včeraj dopoldne razpravljal o usodnem pretepu na Silvestrovo v Staroveški gostilni v Podčetrtku, kjer je v pretepu 31 letni Vrbovšek Nikolaj s težko palico udaril s tako silo po glavi Blaža Zučka, da so mu morali vzeti v celjski bolnišnici oko. Obenem je Vrbovšek zabodel z nožem v hrbet Mirka Jesiha, razbijal šipe na Aknih, steklenice itd. ter napravil do 3000 din škode. Sodišče je obsodilo Vrbovška na 10 mesecev strogega zapora, na plačilo 2000 din za bolečine Žučku; za Uničeno oko 10.000 din in odškodnino na zaslužek pri delu 3.500 din. Kako vpliva zatemnitev na človeški organizem Angleški vseučiteljiški profesor A. M. Low, ki je znan kot medicinec, 6octolog, fiziolog in kulturni zgodovinar, trdi v pred kratkim napisani razpravi v nekem 'zdravniškem listu, da bi se naši predniki, živeči pred 1000 leti, zelo začudili, če bi videli, kakšni smo sedaj ljudje. Življenjske okoliščine namreč vplivajo na človeški organizem, ki se jim vedno nekoliko prilagodi. Zlasti da ee je človek spremenil v lobanji, očeh in ušesih. V državah, k« eo sedaj v vojni, pa tudi pri nevtralcih utegne nastopiti nekaj podobnega, če bo vojna dolgo trajala. Poseben pojav, ki spremlja 6edanjo vojno, je zatemnitev. Poglejmo, kakšne posledice naj bi po mnenju imenovanega angleškega učenjaka imela zatemnitev za naš organizem. Najbolj bo vplivala zatemnitev na naše oči. Profesor Low ne verjame, da bi 6e zavoljo tega pomnožilo število kratkovidnih in sploh tistih, ki morajo nositi očala. Pač pa 6e bo naše oko spremenilo v neke vrste bolj »mačje« oko, kar pomeni, da se bo zenica razširila in bomo tudi v temi jasneje razlikovali razne predmete kakor doslej. Najlepši dokaz, da je to možno, so nam nekateri divji narodi. k» v temi mnogo jasneje vidijo kakor mi. Po starih votlinah, v katerih je nekoč pra-človek bival, so našli večkrat naslikano ozvezdje gostosevcev ali plejad. V tem ozvezdju eo našli, kane tudi zvezde, ki jih mi danes s prostim očesom ne vidimo več, temveč le z daljnogledom. Takratni ljudje še niso imeli daljnogleda in 60 lahko opazovali zvezdnato nebo le s prostim očesom. Nekateri učenjaki trde, da je sposobnost videti v temi, Velik angleški bomnik, v katerega nakladajo bomba funkcija vitamina A. Pravijo, da čutijo nočne živali, kot sove in netopirji močno potrebo po hrani, v kateri je vitamin A. Prolesor Low se v to vprašanje ne 6pušča. Pravi, da je mogoče to res, mogoče pa tudi ne. Znanstvena raziskovanja še te trditve niso mogla dokazati. Profesor Low pravi, da ni težko predvidevati, da bo življenje v zatemnjenih mestih in drugih kraji^ kmalo vplivalo na duševno in kulturno življenje. Modra barva, ki prevladuje v mestih in velemestih bojujočih se držav, vpliva na nekatere, zlasti na živčno slabe ljudi zelo depresivno. Profesor Low pravi, da bi bilo mnogo bolje, če bi to modro barvo zamenjali z oranžno, ki je z ozirom na obrambo pred zračnimi napadi prav tako učin. kovita. Glede obleke misli profesor Low, da je naj-, bolje, če nosijo ljudje v zatemnjenih mestih svetlo obleko. To je prvič prijetno za oko, drugič pa ludi praktjčno. Šofer ali kolesar bosta mnogo lažje videla, da imata pred seboj človeka, če bo svetlo oblečen. Promet bo lahko hitrejši, nevamo6t nesreč pa bo zmanjšana. V Londonu je že navada, da imajo dame na klobukih okraske, ki se ponoči svetlikajo, gospodje pa nocijo svetlikajoče se gumbe. Neki tovarnar je začel izdelovati celo posebne vrete šminke ea dame, ki 6e tudi svetlikajo ... Če motrimo zatemnitev s kulturnega vidika, je mogoče celo koristna. Ljudje, ki so cele večere stisnjeni med Štiri stene, so, če že drugače ne, vsaj zaradi dolgega časa prisiljeni k premišljevanju. Čitanje, godba, poslušanje radija, družabne igre in razgovori se množe. Ljudje pišejo mnogo več pisem, kot prej. V vseh zatemnjenih mestih imajo mnogo dela knjižnice 6 posojavanjem knjig, pa tudi knjigarne in trgovine e muzikalijami, Ptuj Vizitacija minoritskega samostana. Pretekli teden je obiskal tukajšnji minoritski samostan g. p. Viktor Chialina, bivši provincija! padovanske minoritske provincije, kot generalni vizitator jugoslovanske minoritske provincije sv Jeronima s sedežem v Zagrebu. Iz Ptuja je vizitiral v svojstvu Generalnega vizitatorja minoritske naselbine pri v. Vidu niže Ptuja, pri Sv. Trojici v Halozah, Ptujsko goro in sam konvent v Ptuiu Visoki gost je bil nad vse vzradoščen, ko jo videl n* samo vzorno urejene redovne postojanke, temve' tudi prelepe točke in kraje v naših vinorodniV Halozah. Te dni (od 25. do 29 novembra) se vrši v Splitu provincialni kapitelj jugoslovanske minoritske provincije, kjer bo izvoljeno novo pred«tojništvo provincije kakor tudi nekatera lokalni predstojništva. Razen že navedenih naselbin » Sloveniji obsega provincija oo. minoritov v Jugoslavn ie samostane v Zagrebu, v Vinkovcih, Splitu Šibeniku, na Visu in v Pančevu Kot odposlanci iz Slovenije se udeležujejo kapitlja gospodje' duhovni svetnik in gvardijan ptujski g. Miroslav Godina definitor gerpetuus in župnik, duhovni svetnik o Alfonz vet, predstojnik Ptujske gore o Konštanlhi Oce- ?ek In predstojnik Sv. Vida pri Ptuju o. Danici omšič. Trbovlje Za upokojence bratovske skladnice, stare in nove, bo velika anketa to sredo na banovini. Nekaj se je že zboljšalo, a v primeri z draginjo premalo. Posebno pa je nujna pomoč za staroupo-kojence, ki so najbednejši med bednimi. Slaba cestna razsvetljava ob temnih večerih in jutrih je povod vednim pritožbam. Svetilke — žarnice — so dovolj na gosto postavljene, a jih skoraj polovica ne sveti. Ob zadnjih viharjih se je opazilo, da je na več krajih nastal krateK stik. Prosimo, da se razsvetljava čimprej uredi. Nesreče. V nedeljo se je vračal z lova s srnjakom sodavičar Romih Franc, pri tem pa padel in si zlomil nogo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali k zdravniku in potem domov. Na lepi cesti je padel krojaški mojster Škerbic Miloš in si natrl nogo. V svoji hiši pa je padel po stopnicah Rotar Miha v Pleskem in se hudo potolkel po glavi, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico. Pregled konj in vozov za tuk. občino bo 2. decembra cel dan pri Parašuhovi hiši. Zbirališče je na cesti od Urhovševe Loke mimo meščanske šole do Parašuha po krajevnem vrstnem redu. Živina se ne bo odvzela Prizadetim pri tem je prepovedano točiti alkoholne pijače. Planina pri Sevnici V »Slovencu« z dne 23. oktobra in 7. novembra 1940 ste pod naslovom »Kaj pravite?« priobčili kritiko, ker je neko okrajno načelstvo na podlagi sklepa občinskega odbora izdalo dovoljenje za novo gostilno. Bralec članka ii« višja upravna oblast je dobila vtis, da gre v predmetnem primeru res za idealno stremljenje pobijanja alkoholizma med našim ljudstvom Jasno pa je, da so dali iniciativo za priobčitev teh člankov ljudje iz vrst gostilničarjev (to dokazuje pritožba gostilniške zadruge v Sevnici), ki se iz konkurenčnih ozi-rov čutijo ogrožene po novi gostilni, t a tudi sicer so netočno prikazane razmer ne Planini V trgu Planina je res samo 230 prebivalcev, toda cela občina šteje 39C0 prebivalcev. Ta občina spada v območje okraja Šmarje pri Jelšah, ki je eden naj-siromašnejših in najbolj pasivnih okrajev v naši banovini. Občani so se zavedeli da utegne kraju, ki je zelo oddaljen od vseh tržižč in oa železnice, prinašati koristi morda edinole tujski promet in so podvzeli vse, da bi letoviščarji še nadal)e v čim večjem številu radi prihajali nt Planino. — Ugotovljeno pa je po tujsko prometnih ustanovah, da na Planini ni bilo gostinskih obratov, ki bi zadovoljevali letoviščarje. Doslej je bilo v okolišu sedem gostiln, a od vseh teh so le tri mogle nuditi gostom hrano in stanovanje Na prigovarjanje domačega ljudstva se je domačin ki je edini mesar v občini, odločil, da popravi hišo. opremi tujske sobe in je zaprosil za novo gostilno, ki naj bi predvsem nudila gorko hrano, ki jo v skoraj nobeni gostilni med tednom ni bilo dobiti. Ti razlogi so vodili tudi občinski odbor, ki je skoraj soglasno ugotovil krajevno potrebo, in okrajno načelstvo, ki je v poznanju krajevnih razmer izdalo tozadevno dovoljenje v dobri zavesti, da pomaga domačemu ljudstvu, ki si more edino s tujskim prometom izboljšati svoj življenjski položaj. Kar se tiče motenja službe boiit in šolskega pouka pa ugotavljamo, da je nova gostilna oddaljena od cerkve najmanj 200 m, da so pa v neposredni bližini cerkve druge gostilne. Domače ljudstvo je prepričano, da bo višja državna upravna oblast znova proučila položaj in da ne bo dopustila, da zmaga v tem slučaju samo grda zavist, ampak pravilen preudarek z ozirom na javne interese. Bilo bi pa res v interesu pobijanja pijančevanja, če bi oblasti izvedle pregled gostinskih obratov na Planini pri Sevnici :n izvaiale posledice. Oblasti naj zahtevajo da nudijo vse gostilne gorko hrano in stanovanje in s-> drže strogo predpisov. To bi bili ukrepi, ki bi koristih brez dvoma hvalevredni ideji pobijanja pijančevanja med našim ljudstvom. Jeiica Na praznik Zedinjeoja 1. decembra priredi FO s sodelovanjem DK telovadno akademijo ob 3 popoldne v cerkvenem domu. Dne 8. decembra pa priredi KGD akademijo v čast Brezmadežne. Obakrat vstopnine prostol Mežica Požar. V soboto ob 12 opoldne je pričelo goreti pri Arlnu. Sicer so mežiški gasilci zastavili vse svoje sile, da ustavijo ogenj, a ker je bila hiša lesena, je popolnoma pogorela. Hiša je bila zavarovana za malenkostno vsoto. Družina je na zimo ostala brez strehe. Poročili so se preteklo nedeljo pri nas: g. Pumpas Franc z gdč. Šteharnik Joželo, g. Oder-lap z gdč Kumprej Heleno, g. Pudgar Jožef z gdč. Vinki Zofijo. Vsi ženini so tukajšnji rudarji. Bilo srečnol Mali oglasi . t J!*,*S."l VM? »«»da 1 din; tenltotanjikl Hi 1 0•,h•,0 nuloTo« beaed* u računajo ■ToJno. Najmanj«! ine.ek a« mali orla* U din. • Mali •irlaal •• olaAujela tako) prt oarodlln. . Pri orlailh rsKlamnara «aa«aja ■« računa anoknlnnuka. I mm visoka MUtna »rutica po I d!a . Za plamen* od*o»ora Klada •»lih arlaan treba prllotltl anamko. Služkinjo pridno ln pošteno, ki zna kuhati, sprejmem takoj Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18214. 17-letni fant vajen kmečkih del, Išče kakršno koli službo alt gre kot vajenec h krojaču. Dečman Anton, p. Jlozlrje, vas Loke. m Pridno in vestno vajenko sprejme takoj trgovina Kune, Miklošičeva 32. Konjskega hlapca za vsa dela sprejmem. -Ljubljana, Močntkova 13. Ključavničarja In železostrugarja sprejmemo. - Prednost Imajo oni lz celjske alt laške okolice. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Strugar« št. 770. Elektro-nadmonterja samostojno moč, z večletno prakso v visoko- ln nizkonapetostnih napravah, sprejme Elektrarna Fala d. d., Maribor, Vrazova 2, kamor je poslati pismene ponudbe. ITfff»ffnB| Hišni mlin na električni pogon, kupimo. Ponudbe na »Krlž-nlška uprava, Velika Nedelja«. Stanoi/anja Malo stanovanje pri Viču takoj oddam -dvema osebama. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »130 din« št. 18208. VEGETABILNA PARNA KOPEL ZA OBRAZ Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah. rffTEfTTfll »REALITETA« zavod za nakup tn prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20 Parcele naprodaj v fit. Vidu, Vtž rnarjlh ln v Mednem, tik postaje ozlr. ob Savi. Poizvedbe: Vižmarje 78, nasproti Mtzar. zadruge. Stavbeno parcelc 640 m' v Sv. Potra predmestju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18211. Prodam stavbno parcelo ca. 500 m', za 20.000 din na periferiji LJubljano. Naslov v upravt »Slov.« pod št. 18151. Dvostanovanjska hiša po 2 sobi, kuhinja tn vrt, naprodaj v Mostah. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18195. Enonadstropno hišo v surovem stanju, pod kleteno, ob železnici — prodam. Dolgan Anton Domžale - Rodica 61. Umrl je nenadoma moj ljubi soprog, gospod Martin Potočar narednik-vodnik v pokoju in vojni invalid Pogreb bo dne 27. novembra 1940 oh 4 popoldne, z Zal, kapelice sv. Ahaca, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. novembra 1940. Žalujoča Roza Potočar, soproga. + Uprava občine Škale javlja žalostno vest, da nas je danes ob 16. uri popoldne, po mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, za vedno zapustil naš odbornik, odbornik Kmečke hranilnice in posojilnice ter bivši cerkveni ključar, gospod Ivan Špes posestnik t Skalah v 49. letu starosti. Zemeljske ostanke prenesemo v četrtek, dne 28. novembra 1940 ob 10 dopoldne od njegovega doma na farno pokopališče. Blagega, globoko vernega, nesebičnega, zavednega in vedno veselega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Skale pri Velenju, dne 26. novembra 1940. Uprava občine Skale pri Velenju Dobra investicija! V Zagrebu je naprodaj -direktno, brez posredo vanja - še nekaj stavblšč za 3—4-nadstropne htše na oglu Medjlmurske ln Grahorove ceste pri kolodvoru Sava. Kdor kupi ves kompleks, mu ostane Industrijski tir, Idealen za večja skladišča (drva, premog Itd.). - Informacije: Boškovlčeva 15 — pritličje, desno, vsak dan razen nedelje. Tel. 35-44. Vnajem ODDAJO: Trgovsko hišo z večjim lokalom ln skladiščem ter z vsem Inventarjem ln k temu potrebno stanovanje z vrtom, v večjem Industrijskem prometnem trgu na Štajerskem, oddam s 1. februar jem 1941 — event. tudi prodam. - Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod značko »180«. Razno Gumbnke, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš ljubliana, FranHIkanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela SIRODI STROJNO PODJETJE ING. B0RŠTNAR UUBLMM. iV.JERNEIAST.1« IZDELUJE VODNE TURBINE ŽAGE, MLINE, TRANS MISIJE, DVIGALA ITD. Continental nt ugodne mesečne obroke I Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 mrmg »KREKO« perilo najlepše darilo! Miklavž kupuje srajce za gospode, deške srajce, damsko perilo - še vedno po izredno nizkih cenah prt »KREKO« Tavčarjeva 3, Tyrševa 31 400 m gabrovih drv na pol suhih takoj prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18199. Trgovci! Dokler Je še prilika ee založite s celimi orehi m medom Dobite v Nedarni Ljubljana, Židovska ul.6. Okusno in obilno domačo hrano po nizki ceni dobite v gostilni »PRI LOVCU« Rimska-Bleiweiso>a cesta. Telefon 46-95 t?r niste obvezni jemati pijač Sprejmemo abonentel Betonsko železo, trboveljski cement, pločevino vseh vrst, krovno lepenko, štorjo, železne peči in štedilnike, črpalke in cevi, vozne dviga-lice SBW, okovje za okna in vrata itd. nudi po solidnih cenah ieleznina Fr. STUPICA v Ljubljani, Gosposvetska c. 1 Inserirajte v »Slovencu"! Razglas Centralna uprava humanitarnih skladov pri prometnem ministrstvu v Belgradu bo imela 15. jan. 1941 prvo ponudbeno licitacijo za zidavo nove bolnišnice na Pašinem brdu v Belgradu. Licitacija bo v pisarni Centralne uprave humanitarnih skladov v palači prometnega ministrstva III. nadstropje soba 542 a. Varščina se položi v smislu člena 88. Zakona o državnem računovodstvu razmerno s ponujeno vsoto do odrejenega dne do 10 dopoldne pri blagajni Centralne uprave humanitarnih skladov v palači prometnega ministrstva 111, nadstropje soba 544, kjer se lahko kupi ludi elaborat za licitacijo. Vsak ponudnik je dolžan pri oddaji zapečatene ponudbe pokazati licitacij-ski komisiji vse potrebne listine (o plačanem davku, potrdilo gradbenega ministrstva, da se sme udeležiti licitacije, potrdilo inženirske zbornice o sposobnosti za licitacijo in reverz o položeni varščini). Ponudniki morajo v svoji ponudbi računati z ugodnostjo brezplačnega prevoza za material na progah, ki so v državni eksploataciji do Belgrada. Iz pisarne Centralne uprave humanitarnih fondov k. C. U. št. 6199-40. ZAHVALA. Vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in izrazili svoje sožalje ob izgubi našega nepozabnega JOSIPA MOČNIKA mesarskega mojstra se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. V Mariboru, dne 26. novembra 1940. "Žalujoča družina in sorodstvo. V globoki žalosti potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da nam je po volji Vsemogočnega umrl v najlepši moški dobi 41 let, naš ljubljeni, skrbni sin, soprog, oče, brat, stric, gospod Jožef Welsseisen posestnik,in lesni trgovec v ponedeljek, dne 25. novembra, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. — Pogreb pokojnega bo v sredo, dne 27. jriovembra 1940 iz hiše žalosti ob 10. uri iz Zg. Bele na farno pokopališče v Preddvor. Zg. Bela, Preddvor, 26. novembra 1940. Zapušča globoko žalujočo mater Katarino, ženo Cilko, mladoletni hčerki Elico in Ivico ter brata in sestre. Zahvala Ob prebridki izgubi naše nenadomestljive mame, žene, hčerke in sestre, gospe Marije Lusin roj. Kovačič soproge učitelja se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v težkih dneh, izrekli ustmeno ali pismeno sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo čč. domači duhovščini za spremstvo in sodraškemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. — Tem potom se zahvaljujemo vsem gg. zdravnikom, kakor tudi čč. sestram, ki so storili vse, da bi ji ohranili življenje, ji stregli in lajšali bolečine. Ljutomer, Sodražica, dne 25. novembra 1940. Žalujoči ostali. Alphonse Daudets J a k e c Prevedel Fišer Franc Vendar me je njena bodočnost skrbela. — Vnukinja bo morala nekoč zvedeti svojo in najino nesrečo. Pridejo okoliščine, ko se županske knjige odpro in v njih je o njej napisana tale žalostna laž: »Oče nepoznan.« S strahom sva mislila, kaj bo, ko se bo Cecilija omožila? Ali je ne bo mož zapustil, ko bo zvedel, da je ponarejevalčeva hči?< »Nikoar ne bo druge?a Ijuoiln, ko naju. Ne bo se poročila.. «, je .lejaia stara mati, »A kaj bi bilo z njo, če bi midva umrla? Ali ne bi bilo žalostno in nevarno, da bi taka lepota ostala brez zaščitnika? Kaj sva hotela napraviti? Najbolje bi bilo, ko bi dobila moža, ki je sličnega porekla kot ona. Toda kje naj ga najdeva? V vasi prav gotovo ne; tu s(» vse družine med seboj predobro poznajo... V Parizu nismo nikogar poznali in povrhu je Pariz pravo brezno... Takrat se je v vasi naselila tvoja mati. Vsi so mislili, da je z D'Argento-nom poročena, toda jK>zneje mi je Archnin-baudova žena zaupno povedala, du nisia po- ročena. Tu se mi je neknj posvetilo. Ko sem te zagledal, sem si mislil: Ta bi bil Cecilij in ir.ožl Od tistega trenutka sem te vzljubil kot svo- jega vnuka in pričel sem vzgajati 111 te poučevati .. Oh! Ko sein vaju opazoval, kako sta vsa srečna seoela v kakšnem kotu v lekarni — ti si bil večji in močnejši od nje, ona pa je bila resnejša od tebe — takrat sem bil tako srečen! Vse sem v mislih že imel pripravljeno. Predstavljal sem si vaju, kako bosta prišla k meni, ko liosta stara dvajset let: »Stari očka, ljubiva se!« In jaz bi odgovoril: »Da, vem, da se ljubita... saj je morata ljubiti... taka uboga dobra revčka sta... živita drug za drugega.« Zdaj veš, zakaj sem se tako razhudil, ko te je oni hotel poslati učit za delavca. Misiji sem, rla mi hoče odvzeti sina, Cecilijinega moža... Kako sem preklinjal te norce... Vendar sem še na tihem upal. Dejal sem si: Človek, ki v začetku mnogo pretrpi, je pozneje izkušen in ve, kaj je življenje. Če i>o Jakec mnogo čital in imel pred seboj nek cilj, ioeal in čeprav bodo njegove roke trro delale, bo vendarle vreden žene, ki sem mu jo namenil.« Pisma, ki smo jih dobivali od tebe, so bila tako nežna, a pametna in lepa, da so me še bolj potrdila v mojih načrtih. Skupaj smo jih čitali in nato smo o tebi govorili po cele dneve. Nenadoma ie prišla novica o tisti tatvini. Joj, dragi moj, ko bi ti vedel, kako me je presenetila in razočarala. Kako sem bil jezen na tvojo slabotno mater in na njenega nasilnega moža, ker sta te pogubila s tem, da sta te vrgla med sIoIki družbo. Vendar pa sem se oziral na nežno ljubezen in spoštovanje, ki ga je moja vnukinja gojila do tebe. Nisem imel poguma, da bi jo tako razočaral, čakal sem, da bo postal a nekoliko starejša, razumnejša, da bo laže prenesla ta prvi udarec... Vedel sem, da si se močno zasidral v njeno drobno srčece in čakal sem, oa bo čas prinesel pozabljenje in te iztrgal No, vidiš, zmotil sem se Videl sem to onega dne, ko sem te srečal pri čuvaju in povedal Ceciliji, da prideš naslednjega dne na obisk Ko bi videl njene oči, kako so se zableščale in kako je potem delala ves naslednji dan. Dobro jo poznam: kadar je razburjena, takrat dela na vse pretege; čim hitreje ji bije srce, tein hitreje se zabada njena šivanka in piše njeno pero. Poslušaj. Jakec: Ljubiš mojo hčerko, ali ne? Zaslužil si jo boš in osvojil s tem, ca se boš rešil položaja, v katerega te je pahnila slepota tvoje matere. Viael sem te pred dvema mesecema, ko si prišel in sedaj moram reči, da si se poboljšal telesno in duševno. Stori sedaj sledeče: študiraj za zdravnika in potem lahko zasedeš moje mesto v Etiollesu. Najprej sem mislil, da bi te obdržal tukaj, pa sem uvidel, da bi ne bilo dobro. Štiri leta bi moral trdo delati, da bi postal preprost po-aeželski zdravniški praktik, kar bi sicer za te razmere zadostovalo, vendar pa bi sedaj tvoja prisotnost v vasi povzročila, da bi se začelo govoriti o zgodbi, ki sem ti jo pravkar povedal. V Parizu boš imel dvojno dolžnost: podnevi boš delavec v tovarni, zvečer študiraj v svoji sobici. Vsako nedeljo pa pridi k nam. Nadzoroval bom tvoje tedensko delo, ti aajal nauke in pogled na Cecilijo ti bo dajal potrebnih moči... Vem, da boš zmogel, da ti bo uspelo, saj je že marsikateremu. Ali hočeš poskusiti? Vedi, da je Cecilija na vrhu poti...« Jakec jc bil tako presenečen, tako srečen, bodočnost, kakršno je slišal iz ust tega dobrega moža, se mu je videla tako lepa, da ni mogel niti besedice spregovoriti, le okrog vratu se je vrgel plemenitemu možu. Vendar mu je ostala v duši Se neka bojazen. Moroa ga ima Cecilija rada samo kot prijatelja? ln povrhu so štiri lela precej dolga. Ali gn bo hotela tako dolgo čakati? »Hudič,« je odgovoril gospod Rivals. »To so vendar vajine osebne stvari, to se pa le sama pomenita..., pojdi k njej in jo vprašaj. Zgoraj je. Pravkar se vrača po stopnicah. Vprašaj jo.« Vprašati jo? TIra, to je težko. Kar poskusite govoriti, kadar vam srce bije, da bi se razpočilo in vam razburjenje sega do grla. Cecilija je prišla v lekarno. Še nikdar, tudi tistega dne ne, ko jo je po tolikih letih odsotnosti prvič videl, se mu ni zdela tako lepa in tako oostojanstvena. »Cecilija,« je dejal, »odpotoval bom.« Ob tej novici je vstala in pobledela. »Vračam se v svoj težki poklic Toda moje življenje ima sedaj svoj cilj. Vaš stari oče ve, da vas ljubim in mi je tudi dovolil, da vara to povem. Za vas hočem delati, vas si hočem pridobiti.« Tako je trepetal, tako tiho je govoril, da bi ga razen Cecilije nihče ne razumel. A ona ga je dobro razumela, ln še kako dobro! V zahajajočem soncu, ki je sijalo v veliko sobo, vzbujajočo toliko lepih spominov, je dekle po-.slušalo Jakčevo ljubezensko izpoved. Poslušala jo je kot oomev svojih misli in desetletnih sanj... Tako nenavadno je bilo to dekle, da niti zardelo ni, niti ni zakrilo svojega obraza, kot to store druge deklice iz dobrih družin, temveč se je vzravnalo in med solzami njenih oci so se lesketali žarki sreče. Vedela je, Ha bo ta ljubezen zahtevala od nje mnogo žrtev, dolgega čakanja in skrbi, toda pokazala se jc močno, da bi Jakcu vlila poguma. Ko ji je ta končno razodel svoj načrt, mu je oala svojo roko kot znak zvestobe in mu rekla: »Dra.si. čakala vas bom štiri leta, čakala vas bom do konca.« IV. Tovariš. . »Povej no, Balafre, ali se kaj razumeš na zelezo...? Tu je neki fant, ki je nekoč služil na narniku, pa bi rad dela. .« Balafre je bil visoka pošast v čepici in delavski bluzi. Velika brazgotina čez obraz j« pričala o hudem pretepu. Približal se je točilni mizi, premeril od nog od glave tovariša, ki so mu ga predstavili, in ga potipal mišice. »Nič kaj posebno krepak ni videti,« ie dejal z učenim glasom, >a če je res delal » kurilnici...« Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: lože Kramariž Izdajatelj: inž. Joži Sodja Urednik: Viktor Cenili Kako vpliva zatemnitev na človeški organizem Angleški vseučiteljiški profc6or A. M. Low, ki jc znan kot medicincc, sociolog, fiziolog in kulturni jljodovinar. trdi v pred kratkim napisani razpravi nekem zdravniškem listu, da bi se naši predniki, živeči pred 1000 leti, zelo začudili, če bi videli, kakšni smo sedaj ljudje. Življenjske okoliščine namreč vplivajo na človeški organizem, ki se jim vodno nekoliko prilagodi. Zlasti da se je človek jpremcnil v lobanji, očeh in ušesih. V državah, ki jo sedaj v vojni, pa tudi pri nevtralcih utegne natopiti nekaj podobnega, če bo vojna dolgo trajala. Poseben pojav, ki spremlja sedanjo vojno, je zatemnitev. Poglejmo, kakšne posledice naj bi po mnenju imenovanega angleškega učenjaka imela zatemnitev za naš organizem. Najbolj bo vplivala zatemnitev na naše oči. Profesor Low ne verjame, da b« se zavoljo tega pomnožilo število kratkovidnih in sploh tistih, ki morajo nositi očala. Pač pa se bo naše oko spremenilo v neke vrste bolj »mačje« oko, kar pomeni, se bo zenica razširila in bomo tudi v temi jasneje razlikovali razne predmete kakor doslej. Najlepši dokaz, da je to možno, so nam nekateri divji narodi, ki v temi mnogo jasneje vidijo kakor mi. Po 6tarih votlinah, v katerih je nekoč pra-človck bival, so našli večkrat naslikano ozvezdje gostosevcev ali plejad. V tem ozvezdju so našli. (Jane tudi zvezde, ki jih mi danes s prostim očesom ne vidimo več temveč le z daljnogledom Takratni ljudje še niso imeli daljnogleda in so lahko opa- Najnovejša poročila Kdo je gospodar Sredozemlja Tanger, 26. novembra. AA. (Štefani.) Navzlic britanski propagandi, ki trdi, da ima Velika Britanija oblast nad morji, pa britanski konvoji ne plovejo več po Sredozemskem morju, temveč po Atlantskem oceanu, četudi gre konvoj v pristanišča Indijskega oceana ali pa Rdečega morja. Že dva meseca se opaža, da plovejo britanske trgovske ladje v spremstvu močnih enot vojne mornarice, včasih pa tudi v spremstvu nosilk letal p roti Južnemu Atlantiku in da od tam prihajajo podobni konvoji. V zadnjih tednih sta dva velika konvoja no 50 ladij zapustila Gibraltar proti južnemu Atlantiku, dva konvoja enakega števila pa sta prispela iz Južnega Atlantika. To potrjuje, da Anglija ni več gospodar Sredozemskega morja, ker njene ladje ne plovejo po tem morju. Poročilo iz grškega bojišča Atene. 26. novembra. AA. (Reuter.) Po poročilu grškega vrhovnega poveljstva napredujejo grške čete v glavnem po dolini Vojuše prnti Argirokastru in Tepelcniji. Poročilo dalje pravi, dn so grška in britanska letala bombardirala Drač in še nekatere kraje v Južni Albaniji. Atene, 26. novembra. A A. (Atenska agencija.) Ministrstvo za javno varnost je izdiilo zjutraj poročilo, v katerm pravi, »la je sovražnikovo letalstvo bomlnirdirnlo včeraj več krajev iGrčiji. med drugim tudi mesto Krf. vendar fi je bilo število žrtev majhno, škoda pn ni mlika. Bombardirana jc bila prav tako tudi Arta v Kpiru. Oumendža in še nekatere vnsi, število žrtev pa je majhno. Bombe so padle tudi na Liksurijo na otoku Kefalonija. Pri tej priliki je bilo 6 mrtvih in več ranjenih. Kaj so videli časnikarji Newyork, 26. novembra. A.\. (DNB.) Dopisniki United Pressa in Press Associated so sodelovali pri krožnem potovanju po berlinskih železniških postajah, ki so bile baje od angleških bomb porušene. Ta obisk so priredile nemške oblasti zn tu je dopisnike, katere je vodil general Bodenschatz. Tuji dopisniki so se prepričali, tla železniška postaja v ulici Putt-litz, postaja Lehrter in železniška postaja Pots-dam niso bile prav nič poškodovane. Povsod je bilo delo normalno. Razen tega jc general Bodenschatz dovolil zastopnikom tiska, da obiščejo želzniške postaje sami in dn se osebno prepričajo o dejanskem stanju. To dovoljenje velja tudi za tuje vojaške atašeje, Izselitev Nemcev iz Dobrudže Dunaj, 26. novembra. AA. (DNB.) Zadnji Nemci iz Dobrudže, po številu okrog 850, so zapustili danes Konstanco in se vkrcali v Cerna vodi za Nemčijo. S tem je končano preseljevanje Nemcev iz Dobrudže. Novembra se je izselilo 14.000 Nemcev i/ Dobrudže. Izseljensko poveljstvo bo ostalo v Dobrudži še nekaj dni, da bo svoje delo zaključilo. Lord Rothermere umrl London, 26. novembra. AA. (Reuter.) Na Bermunnskem otočju je danes v 72. letu starosti umrl lord Rothermere, lastnik več listov m brat pokojnega lorda Nordcliffa Lord Rothermere je odšel maja s posebno misijo v USA na poziv lorda Bcatvvcrbrooka, V Ameriki je zbolel. Po zdravljenju na nevvvorški kliniki se jc umaknil na Bermundske otoke, da bi okre-yal. Zadnje dni jia se je njegovo stanje poslabšalo. Danes je umrl. I.ord Rothermere je bil leta I s k i minister leta 1917. Natečaj za izdelavo turističnih propagandnih lepakov Belgrad, 26. nov. A A. Trgovinski minister dr. }vjUi Andres je izdal odlok, da se razpiše nate-Ca.i za izdelavo skic za tujsko-promelno propagandne lepake. Pogoji natečaja so tile: Skice naj Predstavljajo tujsko-prometni pomen in karakteristike Jugoslavije kot izrazite tujsko-prometne dežele in nejnih turističnih krajev. Ena skica naj Predstavlja splošne značilnosti Jugoslavije kot 'uisko-proniotne dežele (folkloro, kulturno-zgodo-vi"ske momente itd.), druga tujskoprometni po-,1,pn in značilnosti tujsko-prometnih središč (Bel-Srada. Zagreba in Ljubljane), ostale skice naj pa Predstavljajo tujsko-prometni pomen in značilno-?'i gorskih, obmorskih in zdraviliških krajev. Ena ['med skic naj tudi pokaže značilnosti zimsko-•porlnih središč v kombinaciji z zimskim športom. Mejne skice naj bodo izdelane največ v 2 "HrvaJ! in lako precizno, da se lahko dado takoj Mišarno. Nagrade za skice znašajo 36.000 din. oslatj jih je treba najpozneje do 15. januarja '''1 do 12. ure upravi za tujski promet (turi-*°iu) ministrstva za trgovino in industrijo. Skice if morajo poslal i pod šifro v zapečateni kuverti, '^niovanja se lahko udeleže samo jugoslovanski Pavijani. ' ~ zovali zvezdnato nebo le s prostim oče6om. Nekateri učenjaki trde, da je sposobnost videti v temi, funkcija vitamina A. Pravijo, da čutijo nočne živali, kot sove ui netopirji močno potrebo po hrani, v kateri je vitamin A. Profesor Low se v to vprašanje ne 6pušča Pravi, da je mogoče to res, mogoče pa tudi ne. Znanstvena raziskovanja še te trditve niso mogla dokazati. Profesor Lovv pravi, da ni težko predvidevati, da bo življenje v zatemnjenih mestih in drugih krajih kmalo vplivalo na duševno in kulturno življenje. Modra barva, ki prevladuje v mestih in velemestih bojujočih se držav, vpliva na nekatere, zlasti na žiyčno slabe ljudi zelo depresivno. Profesor Lovv pravi, da bi bilo mnogo bolje, če bi to modro barvo zamenjali z oranžno, ki jc z ozirom na obrambo pred zračnimi napadi prav tako učin. kovila. Glede obleke misli profesor Lovv, da je najbolje, če nosijo ljudje v zatemnjenih mestih svetlo obleko. To je prvič prijetno za oko, drugip pa tudi praktjčno Šofer ali kolesar bosta mnogo lažje videla, da imata pred seboj človeka, če bo svetlo oblečen. Promet bo lahko hitrejši, nevarnost nesreč pa bo zmanjšana. V Londonu je že navada, da imajo dame na klobukih okraske, ki se ponoči svetlikajo, gospodje pa nosijo svetlikajoče se gumbe. Neki tovarnar je začel izdelovati celo posebne vrste šminke za dame, ki se tudi svetlikajo ... Če motrimo zatemnitev 6 kulturnega vidika, je mogoče celo koristna. Ljudje, ki so cele večere stisnjeni med štiri stene, so, če že drugače ne, vsaj zaradi dolgega časa prisiljeni k premišljevanju. Čitanje, godba poslušanje radija, družabne igre in razgovori se množe. Ljudje pišejo mnogo več pisem, kot p-ej. V vseh zatemnjenih mestih imajo mnogo dela knjižnice s posojavanjem knjig, pa tudi knjigarne in trgovine z muzikalijami. Otroški kotiček Hihieve čudovite dogodivščine (163) V uri so mu pripravili tudi spalnico. Oken sicer nima, vendar prihaja vanjo dosti zraka, tako da Mihec spi kot v najlepši sobi. V"-'. ■■ i...... _v - . V-,'r-JI U C;. (164) Neke noči je Mihec zaslišal v kraljevi delovni sobi nekak šum. Hitro vstane in pogleda skozi neko luknjico ter opazi, kako se odpira okno. Ropar in pož?gatec na Pohor.u Maribor, 26 novembra. Na Pohorju se je pripetil razburljiv slučaj, ki je vznemiril zlasti vas Šmartno in tamošnjo okolico. Bil je to izredno drzen roparski napad, katerega je rokovnjač rafinirano zvezal s požigom, da bi spravil čim več ljudi iz hiše, katero je nameraval oropati. V noči od ponedeljka oa današnji torek je začela nenadoma goreti žaga posestnika Arka v Šmartnem Poleg žage je bilo tudi veliko skladišče lesa, ki je prav lako začelo goreli ter so kmalu plameni objemali vse ohjekle in skladišče ter vse uničevali. Ačkovi in njihovi sosedje so hiteli gasit. Takrat pa se je v Ačkovi hiši pojavil neznanec. Vrata so bila odprta ter je zlahka prišel v notranjost. Mislil je, d-a je hiša prazna in da bo imel lahek posel. Toda domača gospodinja, 4-8 letna posestnica Julijana Ačko jc bila doma. Zagledala je roparja ter začela klicali na pomoč Razbojnik pa je naglo planil proti njej ter jo z nekim topim predmetom, s katerim je bil oborožen, pol i I na tla. Zadal ji je več hudih udarcev, ki so posestnico nevarno poškodovali. Toda njeni klici, s katerimi je sprejela roparja, niso bili zaman. Slišali so jih sosedje ter so prihiteli na pcmoč. Ko je razbojnik videl, da prihajajo sosedje, je zbežal ter je izginil brez plena. Ačkova žaga in skladišče lesa sla |>opolnoma zgorela. Nevarnega razbojnika zasledujejo orožniki in je upati, da bo ta zločinec čimprej v rokah pravice. ♦ m Podelitev letošnje Slomškove nagrade. Komisija za podelitev Slomškove nagrade, ki jo razpiše vsako lelo mariborska mestna občina, je odločila, da podeli letošnjo nagrado, ki znaša 5000 din, mariborskemu književniku odvetniku dr. Maksu Šnuderlu za njegovo delo »Osvobojene meje«, ki predstavlja v pripovednem delu podano kroniko severne meje v lotili 1918—1919. — Razpis za novo Slomškovo nagrado za 1. 1911. bo kmalu razglašen. m Razpis Slomškove nagrado za leto 19-11. Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje Slomškovo nagrado za leto 1941 v znesku 5000 din. Pravico tekmovanja imajo v mariborskem kulturnem področju delujoči pisatelji. Dela je treba predložiti do 1. septembra 1941 predsedniku mestne občine mariborske lako, da je avtor označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zapiti kuverti. m Mestno Maribor daruje 10.000 din za Bi-toljfane. Včeraj je obvestil mariborski mestni župan dr. Juvan v posebnem pismu župana mesta Bitolja, da daruje mariborska mestna občina znesek 10.000 din za bitoljske žrtve. m Občinske zadeve v Košakih. Občinski svet predmestne občine Košaki je imel v ponedeljek svojo sejo, na kateri je obravnaval zanimive in važne stvari. Frančiškanskega župnika p. Valerijami Landergotta jc imenoval za njegovo 70 letnico za častnega občana ter s tem priznal velike zasluge, ki jih ima g. župnik za Košake, ki spa- dajo v večjem dolu pod frančiškansko župnijo. Občinski svet je odobril obenem znesek 500 din kol prispevek občine za nakup keliha, ki bo izročen g. župniku ob 70 letnici kol darilo župlja-nov. — Svojim devetim uslužbencem zviša občina draginjske doklade in sicer vsakemu za 100 din na mesec. — Vsem Ireni cestarjem nabavi občina močne zimske čevlje. — Občinski svet je izrazil svojo željo, naj bi se znani spor, ki ga imajo Košaki z mestno občino mariborsko zaradi davčnih doklad Kosnerjeve tekstilno tovarne rešil sporazumno, da bi se na ta način spravilo s sveta vprašanje, ki ovira mirno sožitje obeh občin. Občinski svet v Košakih je prepričan, da ludi v mariborskem mestnem svelu vlada isto prepričanje. Košaška občina je pripravljena prepustiti mariborskemu svetu vse objekle Rosnerjeve tovarne za kakšno drugo primerno kompenzacijo trajne vrednosti. — Obširno se je obravnavalo vprašanje dobave sladkorja za siadkanje mošta ter se je pri tem ugotovilo, da je dobila košaška občina sladkor pravočasno samo zaradi tega, ker se je sama zanj pravočasno pobrigala ter je jvoslala tudi v naprej denar za sladkor; druge vjnogradne občine niso dobile sladkorja zaradi lega, ker na pristojnih mestih niso prejeli pravilnih Informacij, kako naj ravnajo. Tudi Košaki uvedejo posebno socialno doklado, ker jc imela občina dosedaj s svojo podporno akcijo slabe izkušnje ter se je pokazalo, da ravno tisti sloji, ki bi lahko kaj prispevali, nič ne dajo. Doklada bo znašala b% ter bo prinašala letno 25.000 din. šolskim kuhinjam v Krčevini in v Št. Petru je dovolil občinski svet po 3000 din prispevka. Gledališče m Sreda, 27. novembra: Zaprto. — fetrtek, 28. novembra, ob 20: >Za narodov blagor«. Premiera. Red C. Ptuj Vizitacija minoritskega samostana. Pretekli teden je obiskal tukajšnji minoritski samostan g. p. Viktor Chialina, bivši provinuja' padovanske minoritske provincije. kot gtnvralni vizitator jugoslovanske minoritske provincije sv Jeronima s sedežem v Zagrebu. Iz Ptuja je vizitiral v svojstvu generalnega vizitatorja minorit:ke naselbine pri Sv. Vidu niže Ptuja, pri Sv Transi v Halozah, Ptujsko goro in sam konvent v Ptuiu Visoki gost je bil nad vse vzradoščen, ko ie videl De saino vzorno urejene redovne postojanke, temve tudi prelepe točke in kraje v naših vinorodni1 Halozah Te dni (od 25. do 29 novembra) se vrši v Splitu provincialni kapitelj jugoslovanske minoritske provincije, kjer bo izvoljeno novo pred^ojništvo provincije kakor tudi nekatera lokalnr. predstojni-štva. Razen že navedenih naselbin v Sloveniji obsega provincija oo. minoritov v Jugoslavn še samostane v Zagrebu, v Vinkovcih, Splitu Šibcniku, na Visu in v Pančevu Kot odposlanci iz Slovenije se udeležujejo kapitlja gospodje' duhovni svetnik in gvardijan ptujski g. Miroslav Godina definitor perpetuus in župnik, duhovni svetnik o Alfonz Svet, predstojnik Plujske gore o Konšianiin Oce-pek in predstojnik Sv. Vida pri Pluju o. Danici Tomšič. Velik angleški bomnik, t katerega nakladajo bombo Trbovlje Za upokojenre bratovske skladnice, stare in nove, bo velika anketa to sredo na banovini. Nekaj se je že zboljšalo. a v primeri z draginjo premalo. Posebno pa je nujna pomoč za staroupo-kojence, ki so najbednejši med bednimi. Slaba cestna razsvetljavn ob temnih večerih in jutrih je povod vodnim pritožbam. Svetilke — žarnice — so dovolj na gosto postavljene, a jih skoraj polovica ne sveti Ob zadnjih viharjih se jo opazilo, da je na več krajih nastal kraten slik. Prosimo, da se razsvetljava čimprej uredi. Nesreče. V nedeljo se je vračal 7. lova s srnjakom sodavičar Romih Franc, pri tem pa padel in si zbmil nogo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali k zdravniku in potem domov Na lepi cesti je padel krojaški mojster Škerbic Miloš in si natii nogo. V svoji hiši pa je padel po stopnicah Ifotar Miha v Pleskem in se hudo potolkel po glavi, da so ga morali prepeljati v tuk. bolnišnico. Pregled kenj in vozov za tuk. občino bo 2. decembra cel dan pri ParaJuhovi hiši. Zbirališče je na cesti od Lrhovševe Loke mimo meščanske šole do PnraSuha j>o krajevnem vrstnem redu. Živina se ne bo odvzela Prizadetim pri tem je prepovedano točiti alkoholne pijače. Planina pri Sevnici V »Slovencu« z dne 23. oktobra n- 7 novembra 1940 ste pod naslovom «Ka| pravite?« priobčili kritiko, ker jc neko okrajno načelstvo na podlagi sklepa občinskega odbora izJalo dovoljenje za novo gostilno. Braiec članka ii višja upravna oblast je dobila vtis, da gre v predmetnem primeru res za idealno stremljenje pobijanja alkoholizma med našim ljudstvom Jasno pa jc, da so dali iniciativo za priobčitev teh člankov ljudje iz vrst gostilničarjev (to dokazuje pritožba gostilniške zadruge v Sevnici), ki se iz konkurenčnih ozi-rov čutijo ogrožene po novi gostiln1 f a tudi sicer so netočno prikazane razmer r.r Planini V trgu Planina je res samo 23u prebivalcev, toda cela občina šteje 3900 prebivalcev. Ta občina sptda v območje okraja Šmarje pri Jelšah, k: jj eden naj-siromašnejših in najbolj pasivnih okra ev v naši banovini. Občani so se zavedeli da utegne kraju, ki je zelo oddaljen od vseh tržišč in ou železnice, prinašati koristi morda edinule tujsk* promet in so podvzeli vse, da bi letoviščarji še načalte v čim večjem številu radi prihajali ns. Planino. — Ugotovljeno pa je po tujsko prometnih ustanovah, da na Planini ni bilo gostinskih obratov, ki bi zadovoljevali letoviščarje. Doslei je bilo v okolišu sedem gostiln, a od vseh teh so le tri mogle nuditi gostom hrano in stanovanje Na prigovaranje domačega ljudstva se je domačin ki je edini mesar v občini, odločil, da popravi hišo. opremi tujske sobe in je zaprosil za novo gostilno, ki naj bi predvsem nudila gorko hrano, ki io v skoraj nobeni gostilni med tednom ni bilo dobiti. Ti razlogi so vodili tudi občinski odbor ki je skoraj soglasno ugotovil krajevno potrebo, in okrajno načelstvo, ki je v poznanju krajevnih razmer izdalo tozadevno dovoljenje v dobri zavesti, da pomaga domačemu ljudstvu, ki si more edino s tujskim prometom izboljšati svoj življenjski položaj. Kar se tiče motenja službe božie in šolskega pouka pa ugotavljamo, da je nova gostilna oddaljena od cerkve najmanj 200 m. da so pa v neposredni bližini cerkve druge gostilne. Domače ljudstvo je prepričano, da bo višja državna upravna oblast znova proučila položaj in da ne bo dopustila, da zmaga v tem slučaju samo grda zavist, ampak pravilen preudarek z ozirom na javne interese. Bilo bi pa res v interesu pobijanja pijančevanja, če bi oblasti izvedle preg'ed gostinskih obratov na Planini pri Sevnici :n izvaiale posledice Oblasti naj zahtevajo, da nudijo vse gostilne gorko hrano in stanovanje in s^ drž? strogo predpisov. To bi bili ukrepi, ki bi koristili brez dvoma hvalevredni ideji pobijanja pijančevanja med našim ljudstvom. Jezica Na praznik Zedinjenjs 1. decembra priredi FO s sodelovanjem DK telovadno akademijo ob 3 popoldne v cerkvenem domu. Dne 8. decembra pa priredi KGD akademijo v čast Brezmadežne. Obakrat vstopnine prostol Mežica Požnr. V soboto oh 12 ojvoldne je pričelo go reti pri Arlnu. Sieer so mežiški gasilci nastavili vse svoje sile, da ustavijo ogenj, a ker je bila hiša lesena, te pojiolnoma pogorela. Hiša je bila zavarovana za malenkostno vsoto. Družina je na zimo ostala brez slrehe. Poročili so se preteklo nedeljo pri nas: g Pumpa« Franc i. gdč šteharnik Jožefo. g. Oder-Inp z gdč Kumprej Heleno, g Pudgar Jožef z gdč. Vinki Zofijo. Vsi ženini so tukajšnji rudarji. Bilo srečno! Mali oglasi 7 f"."5 •»'■■•h »«U» T»«k« Deaoda I din; Cenltoraojskl •'■■■I I din Dnlielo llakau« aanloTnc beaed« H računajo ■ vojno. Najmanjftl «n<-»ek ta maM orla* li din. - Mali •*[*■' •• ulaiujejo takoj pri naročlln. . Pri orlaalh rcklamneca inaftaja a* računa onokolnnaka. I mm visoka •stilna »rutica po I din • Z* plamene odgovor« ilada malih aclaaoT treba prllatltl anamka ti*. 17-letni fant vajen kmečkih del, Išče kakršno koli službo ali gre kot vajenec h krojaču. Dečman Anton, p. Mozirje, vas Loke. \mm\ Pridno in vestno vajenko sprejme takoj trgovina Kune, Miklošičeva 32. mn i •] Konjskega hlapca za. vsa dela sprejmem. -Ljubljana, Močnikova 13. Ključavničarja ln železostrugarja sprejmemo. - Prednost Imajo oni lz celjske aH laske okolice. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Strugar« št. 770. Služkinjo pridno tn pošteno, ki zna kuhati, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18214. Elektro-nadmonterja samostojno moč, z večletno prakso v visoko- ln nizkonapetostnih napravah, sprejme Elektrarna Fala d. d., Maribor, Vrazova 2, kamor je poslati pismene ponudbe. Kupimo Hišni mlin na. električni pogon, kupimo. Ponudbe na »Krlž-nlška uprava, Velika Nedelja«. Stariotanja Malo stanovanje pri Viču takoj oddam -dvema osebama. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 130 din« št. 18208. s^u VEGETA8ILNA PARNA KOPEL ZA OBRAZ Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah. E3ESB31 »REAUTETA« zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20 Parcele naprodaj v St. Vidu, Vtž-marjlh ln v Mednem, tik postaje ozlr. ob Savi. — Poizvedbo: Vižmarje 78, nasproti Mizar, zadruge. Dobra investicija! | V Zagrebu je naprodaj - Stavbeno parcelo 640 m: v Sv. Petra predmestju, prodani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18211. Prodam stavbno parcelo ca. 600 m', za 20.000 din na periferiji Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18151. Dvostanovanjska hiša po 2 sobi, kuhinja in vrt, naprodaj v Mostah. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18195. Enonadstropno hišo v surovem stanju, pod-kleteno, ob železnici — prodam. Dolgan Anton -Domžale - Rodtca 51, Umrl je nenadoma moj ljubi soprog, gospod Martin Potočar narednik-vodnik v pokoju in vojni invalid Pogreb bo dne 27. novembra 1010 oh 4 pojioldne, z Žal, kapelice sv. Ahaca, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. novembra 1940. Žalujoča Roza Potočar, soproga. + Uprava občine Šknle javlja žalostno vest, da nas je danes ob 16. uri jiopoldne, po mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, za vedno zapustil naš odbornik, odbornik Kmečke hranilnice in posojilnice ter bivši cerkveni ključar, gospod Ivan Špes posestnik v Skalah v 49. letu starosti. Zemeljske ostanke prenesemo v četrtek, dne 28. novembra 1940 ob 10 dopoldne od njegovega doma na farno pokopališče. Blagega, globoko vernega, nesebičnega, zavednega in vedno veselega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Skale pri Velenju, dne 26. novembra 1940. Uprava občine Skale pri Velenju direktno, brez posredovanja - še nekaj stavblšč za 3—4-nadstropne hiše na oglu Medjlmurske ln Graliorove ceste pri kolodvoru Sava. Kdor kupi ves kompleks, mu ostane Industrijski tir, idealen za večja skladišča (drva, premog itd.). - informacije: Boškovičeva 15 — pritličje, desno, vsak dan razen nedelje. Tel. 35-44. Vna jem ODDAJO: Trgovsko hišo z večjim lokalom ln skladiščem ter z vsem Inventarjem in k temu potrebno stanovanje z vrtom, v večjem Industrijskem prometnem trgu na štajerskem, oddam b 1. februarjem 1941 — event. tudi prodam. - Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod značko »180«. Razno Gumbnice, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana, FrantiJkamka ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasno predtiskana žen. roč. dela BI STROJNO PODJETJE ING. B0RŠTNAR LJUBLJANA, SV. JERNEJA ST. 18 IZDELUJE VODNE TURBINE ŽAGE, MLINE, TRANS-MISIJE. DVIGALA ITD. Continental na ugodne mesečne obrokel Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 EBEB »KREKO« perilo najlepše darilo! Miklavž kupuje srajce za gospode, deške srajce, damsko perilo - še vedno po izredno nizkih cenah pri »KREKO« Tavčarjeva 3, Tyrševa 31 400 m gabrovih drv na pol suhih takoj prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18199, Trg-ovei! Dokler je še prilika se založite s celimi orehi in medom Dobite v Medarni Ljubljana, Židovska ul. 6. Okusno in obilno domačo hrano po nizki ceni dobite v gostilni »PRI LOVCU« Bimska-Bleivveisova cesla. Telefon 46-95 ter niste obvezni jemati pijač Sprejmemo abonenlel V globoki žalosti potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da nam je po volji Vsemogočnega umrl v najlepši moški dobi 41 let, naš ljubljeni, skrbni sin, soprog, oče, brat, stric, gospod Jožef Weisseisen posestnik in lesni trgovec v ponedeljek, dne 25. novembra, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. — Pogreb pokojnega bo v sredo, dne '27. novembra 1040 iz hiše žalosti ob 10. uri iz Zg. Bele na farno pokopališče v Preddvor. Zg. Bela, Preddvor, 26. novembra 1940. Zapušča globoko žalujočo mater Katarino, ženo Cilko, mladoletni hčerki Elico in Ivico ter brata in sestre. Betonsko železo, trboveljski cement, pločevino vseh vrst, krovno lepenko, štorjo, železne peči in štedilnike, črpalke in cevi, vozne dviga-lice SBW, okovje za okna in vrata itd. nudi po solidnih cenah železnina Fr. STUPICA v Ljubljani, Gosposvetska c. 1 Inserirajte v »Slovencu"! Razglas Centralna uprava humanitarnih skladov pri prometnem ministrstvu v Bel gradu bo imela 15. jan. 1941 prvo ponudbeno licitacijo za zidavo nove bolnišnice na Pašinem brdu v Belgradu. Licitacija bo v pisarni Centralne uprave humanitarnih skladov v palači prometnega ministrstva III. nadstropje soba 542 a. Varščina se položi v smislu člena 88. Zakona o državnem računovodstvu razmerno s ponujeno vsoto do odrejenega dne do 10 dopoldne pri blagajni Centralne uprave humanitarnih skladov v palači prometnega ministrstva III nadstropje soba 544, kjer se lahko kupi ludi elaborat za licitacijo. Vsak ponudnik je dolžan pri oddaji zapečatene ponudbe pokazati licitacij-ski komisiji vse potrebne listine (o plačanem davku, potrdilo gradbenega ministrstva, da se sme udeležiti licitacije, potrdilo inženirske zbornice o sposobnosti za licitacijo in reverz o položeni varščini). Ponudniki morajo v svoji ponudbi računati z ugodnostjo brezplačnega prevoza za material na progah, ki so v državni eksploataciji do Belgrada. Iz pisarne Centralne uprave humanitarnih fondov k. C. U. št. 6199-40. ZAHVALA. Vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in izrazili svoje sožalje ob izgubi našega nepozabnega JOSIPA MOČNIKA mesarskega mojstra se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem. ki so ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. V Mariboru, dne 26. novembra 1940. ....., „ 4 Žalujoča družina in sorodstvo. Zahvala Ob prebridki izgubi naše nenadomestljive mame, žene, hčerke in sestre, gospe Marije Lušin roj. Kovačič soproge učitelja se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v težkih dneh, izrekli ustmeno ali pismeno sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poli. Posebno se zahvaljujemo čč. domači duhovščini za spremstvo in sodraškemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. — Tem potom se zahvaljujemo vsem gg. zdravnikom, kakor tudi čč. sestram, ki so storili vse, da bi ji ohranili življenje, ji stregli in lajšali bolečine. Ljutomer, Sodražica, dne 25. novembra 1940. Žalujoči ostali. Alphonse Daudets 102 Jakec Prevedel Fišer Franc Vendar me je njena bodočnost skrbela. — Vnukinja bo morala nekoč zvedeti svojo in najino nesrečo. 1'rilejo okoliščine, ko se županske knjige odpro in v njih je o njej na-] risa na tale žalostna laž: »Oče nepoznan.« S s-trahom sva mislila, kaj bo, ko se bo Cecilija omožila? Ali je ne bo mož zapustil, ko bo zvedel, da je ponarejevalčeva hči?« »Nikoar ne bo druge?a ljuoiln, ko naju. Ne bo se poročila.. je dejaia stara mati, »A kaj bi bilo z njo, če bi midva umrla? Ali ne bi bilo žalostno in nevarno, da bi taka lejKita ostala lire/ zaščitnika? Kaj sva hotelu napraviti? Najbolje bi bilo, ko bi dobila moža, ki je sličnega porekla kot ona. Toda Lje naj ga nujdeva? V vasi prav gotovo ne; tu se vse družine med seboj predobro poznajo... V Parizu nismo nikogar poznali in povrhu je Pariz pravo brezno... Takrat se je v vasi naselila tvoja mati. Vsi so mislili, da je z D'Argento-noni poročena, toda pozneje mi je Archam-baudova žena zaupno jiovelali, da nisia poročena Tu se mi je nekaj jmsvetiio. Ko sem te zagledal, sem si mislil: l a bi bil Cecilijin lr.ož! Od tistega trenutka sem te vzljubil kot svojega vnuka in pričel sem vzgajati in te poučevati .. Oh! Ko sem vaju opazoval, kako sta vsa srečna seoela v kakšnem kotu v lekarni — ti si bil večji in močnejši od nje, ona pa je bila resnejša od tebe — takrat sem liil tako srečen! Vse sem v mislili že imel pripravljeno. Predstavljal sem si vaju, kako bosta prišla k meni, ko liosta stara dvajset !<•(: »Stari očka, ljubiva se!< In jaz bi odgovoril: »Da, vem, da se ljubita... saj je morala ljubiti... taka uboga dobra revčka sta... živita drug za drugega.« Zdaj veš, zakaj sem se tako razhudil, ko te je oni hotel poslati učit za delavca. Mislil sem, da mi hoče odvzeti sina, Cecilijinega moža... Kako sem preklinjal te norce..] Vendar sem še na tihem upal. Dejal sem si: Človek. ki v začetku mnogo pretrpi, je pozneje izkušen in ve, kaj je življenje. Če bo Jakec mnogo čital in imel pred seboj nek cilj, tcieal in čeprav bodo njegove roke trro delale, I k) vendarle vreden žene, ki sem mu jo namenil.« Pisma, ki smo jih dobivali od tebe, so bila tako nežna, a pametna in lepa, da so me še bolj potrdila v mojih načrtih. Skupaj smo jih čitali in nato smo o tebi govorili jio cele dneve. Nenadoma je prišla novica o tisti tatvini. Joj, dragi moj, ko bi ti vedel, kako me je presenetila in razočarala. Kako sem bil jezen na tvojo slabotno nuiier in na njenega nasilnega moža, ker sta te pogubila s tem, tla sta te vrgla med slabo družbo. Vendar pa sem se o/iral na ne/no ljubezen in spoštovanje, ki ga je moja vnukinja gojila do tebe. Nisem imel poguma, da bi jo tako razočaral, čakal sem, da bo jx>-stala nekoliko starejša, razumnejša, da bo laže prenesla ta prvi udarec... Vedel sem, da si se močno zasidral v n jeno drobno sreece in čakal sem. oa bo čas prinesel pozabljenje in te iztrgal. No, vidiš, zmotil sem se Videl setn to onega dne. ko sem te srečal pri čuvaju in jw-vetlal Ceciliji, da prideš naslednjega dne nn obisk Ko bi videl njene oči. kako so se zableščale in kako je |xitem delala ves naslednji dan. Dobro jo poznam: kadar je razburjena, takrat dela na vse jiretege; čim hitreje ji bije srce, tem hitreje se zabachi njena šivanka in jiiše njeno pero. Poslušaj. Jakec: Ljubiš mojo hčerko, ali ne? Zaslužil si jo boš in osvojil s tem, c.a se boš rešil položaja, v katerega te je pahnila slejx>ta tvoje matere. Vinel sem te pred dvema mesecema, ko si prišel in sedaj moram reči, da si se poboljšal telesno in duševno. Stori sedaj sledeče; študiraj za zdravnika in potem lahko zasedeš moje mesto v Etiollesu. Najprej sem mislil, da bi te obdržal tukaj, pa sem u videl, da bi ne bilo dobro. Štiri leta bi moral trdo delati, da bi postal preprost podeželski zdravniški praktik, kar bi sicer za te razmere zadostovalo, vendar pa bi sedaj tvoja prisotnost v vasi povzročila, da bi se začelo govoriti o zgodbi, ki sem ti jo pravkar povedal. V Parizu boš imel dvojno dolžnost: jio-dnevi boš delavec v tovarni, zvečer študiraj v svoji sobici. Vsako nedeljo pa pridi k nam. Nadzoroval bom tvoje tedensko tlelo, ti najal nauke in pogled na Cecilijo ti bo dajal po-trebnih moči.,. Vem, da boš zmogel, da ti bo uspelo, saj je že marsikateremu. Ali hočeš jk>-skusiti? Vedi. da je Cecilija na vrhu jxiti...« Jakec je bil tako presenečen, tako srečen, bodočnost, kukršno je slišal iz ust tega dobrega inoža, se niti je videla tako lejia, da ni. mogel niti besedice spregovoriti, Ic okrog vratu se je vrgel plemenitemu možu. Vendar mu je ostala v duši še neka bojazen. Moron ga ima Cecilija rada samo kot prijatelja? ln povrhu so štiri lela precej dolga. Ali ga bo hotela tako dolgo čakati? »Hudič,« je odgovoril gos|wnl Rivals. »To so vendar vajine osebne stvari, to se pa le sama pomenita ..., poj d i k njej in jo vprašaj. Zgoraj je. Pravkar sc vrača po stopnicah. Vprašaj jo.« Vprašati jo? Hm, to je težko, Kar poskusite govoriti, kadar vam srce bije, da bi se razpočilo in vam razburjenje sega do grla. Cecilija je jirišla v lekarno. Se nikdar, tudi tistega dne ne. ko jo je jki tolikih letih odsotnosti prvič videl, se mu ni zdela tako lepa in tako dostojanstvena. »Cecilija,« je dejal, »odpotoval bom.« Ob tej novici je vstala in pobledela. »Vračam se v svoj težki poklic Toda moje življenje ima sedaj svoj cilj Vaš stari oče ve, da vas ljubim in mi je tudi dovolil, da vam to povem, Za vas hočem delati, vas si hočem pridobiti.« Tako je trepetal, tako tiho je govoril, da bi ga razen Cecilije nihče ne razumel. A ona ga je dobro razumela, ln še kako dobro! V zahajajočem soncu, ki je sijalo v veliko sobo, vzbujajočo toliko lepili spominov, je dekle poslušalo Jakčevo ljubezensko izpoved. Poslušala jo je kot odmev svojih misli in desetletnih sanj... Tako nenavadno je bilo to dekle, da niti zardelo ni, niti ni zakrilo svojega obraza, kot tO store druge deklice iz dobrih družin, temveč se je vzravnalo in med solzami njen so se lesketali žarki sreče. Vedela da bo ta ljubezen zahtevaia od nje mnogo žrtev dolgega čakanja in skrili, toda pokazala se je močno, da bi Jakcu vlila poguma. Ko ji je I" končno razodel svoj načrt, mu je aala svojo roko kol znak zvestobe in tntt rekla: '»Dragi, čakala vas bom štiri leta, čakala vas bom do konca.« IV. Tovariš. »Povej no. Balafre, ali se kaj razumeš na železo...? 1u je neki fant. ki je nekoč služi' na parniku, pa bi rad dela..,«' Balafre je bil visoka pošast v čepici in delavski bluzi. Velika brazgotina čez obraz je pričala o hudem pretepu. Približni se je točilni mizi. premeril od nog od glave tovariša* ki so in u ga predstavili, in ga potipal mišice. »Nič kaj posebno krepak ni videti.« ip dejal z učenim glasom, u če je res delal T kurilnici...« Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: lože Kramariž Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčiž \