69arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Z uporabo novih tehnologij se je v preteklosti vedno zgodil tudi premik v načinu mišljenja, gradnje in oblikovanja (Robbin, 1996; Sebestyen & Pollington, 2003). S pojavom digitalnih tehnologij za računalniško podprto načrtovanje (ang. Compu- ter Aided Design – CAD) in digitalnih tehnologij za računalniško podprto izdelova- nje (ang. Computer Aided Manufacturing – CAM) se v arhitekturi odpirajo pov- sem nova področja za oblikovanje (Groover, 2011; Menna idr., 2020; Wangler idr., 2016; Žujović idr., 2022). Izbirni predmet Digitalno modeliranje in izdelovanje v okviru Katedre za arhitek- turne tehnologije obravnava razmeroma novo področje digitalno podprtega iz- delovanja objektov, predmetov in zgradb. Ko govorimo o digitalnem izdelovanju, ne mislimo zgolj na računalniški izris in 3D model, temveč predvsem na uporabo digitalnih orodij, kot so CNC rezkarji, roboti in 3D tiskalniki večjega merila, ki se v zadnji letih uveljavljajo na področju arhitekture in gradbeništva. Če je bilo 20. stoletje v arhitekturi zaznamovano z industrializacijo in možnostjo izdelave pre- fabrikatov v velikih serijah ponavljajočih se elementov, se v 21. stoletju z upora- bo industrije 4.0 odpirajo možnosti za izdelovanje velikega števila raznolikih ele- mentov, ki so z uporabo 3D tiskanja, laserskega in CNC razreza lahko prikrojeni specifičnim potrebam lokacije, projekta in uporabnika. Arhitekti, kot so Pier Luigi Nervi, Frei Otto in Eladio Dieste, so že v preteklosti izkoriščali potenciale komple- ksnih geometrij za premagovanje velikih razponov in optimizacijo porabe mate- rialov. Njihove rešitve so velikokrat temeljile na specifičnem rokodelskem znanju in ročnem delu na gradbišču, ki je z industrializacijo postalo predrago. Sodobne tehnologije za izdelovanje, ki jih krmilijo računalniki, zdaj omogočajo preprostej- šo izdelavo kompleksnih geometrij, ki so pri uporabi konvencionalnih tehnologij gradnje drage in težko dosegljive. Kot je zapisal Mario Carpo, je bila digitalna arhitektura v devetdesetih letih 20. stoletja sestavljena iz krivuljastih in mehkih oblik, ker so to takrat omogočale ra- čunalniške tehnologije 3D modeliranja (Carpo, 2014). Podobno lahko predposta- vimo, da proces digitalnega oblikovanja z uporabo 3D tiskanja, CNC in laserskega razreza 3D geometrij implicira novo izraznost, ki je prilagojena in lastna načinu izdelovanja z uporabo digitalnih orodij. Izbirni predmet se osredinja na zmožnosti t. i. postfordistične proizvodnje (Schu- macher, 2011), ki v arhitekturi omogoča snovanje kompleksnih konstrukcijskih sistemov. Ti zmanjšujejo porabo materiala, so optimalneje prilagojeni na lokacijo in potrebe uporabnikov, predvsem pa omogočajo optimizacijo konstrukcij. Štu- denti se pri predmetu spoznajo s sodobnimi tehnologijami za digitalno 3D mode- liranje, s pomočjo katerih lahko oblikujejo in analizirajo kompleksne geometrije in konstrukcije, ki so prilagojene za izvedbo z uporabo posamezne digitalne teh- nologije – CNC razrez, 3D tisk betona in laserski razrez. Vaje pri izbirnem predmetu Digitalno modeliranje in izdelovanje (4. in 5. letnik UL FA) Predmet poteka v obliki vaj, ki so sestavljene iz dveh sklopov. Prvi sklop obsega spoznavanje z digitalnimi orodji za 3D modeliranje in digitalno izdelovanje. Štu- dentje replicirajo že obstoječ objekt, izdelan z uporabo digitalnih orodij, ter se ob tem naučijo tehnik, ki so potrebne za obvladovanje 3D modelov, parametričnih orodij ter orodij za 3D tisk in laserski razrez. Drugi sklop obsega vajo, pri kateri študenti zasnujejo lastno intervencijo v prostoru z uporabo znanj in kompetenc, ki so jih pridobili v prvem sklopu. Vaje se ocenjujejo glede na naslednja merila: - smiselna uporaba digitalnih tehnologij za izdelavo objektov, ki polno izkori- ščajo potenciale digitalnega izdelovanja, - racionalnost zasnove konstrukcijskega sistema objektov, - prilagojenost oblikovanja uporabi izbrane tehnologije za izdelavo (če bo objekt izdelan z uporabo 3D tiskanja, je njegovo oblikovanje drugačno, kot če bo izde- lan z uporabo CNC ali laserskega razreza), - prilagoditve objekta specifičnim potrebam lokacije ali uporabnika, ki jih omogoča uporaba digitalnih tehnologij izdelovanja. Viri Carpo, M. (2014). The digital: From complexity to simplicity: And back. SAJ - Serbian Architectural Journal, 6(3), 256–265 (https://doi.org/10.5937/SAJ1403256C). Groover, M. P. (2011). Introduction to Manufacturing Processes (1st edition). Wiley. Menna, C., Mata-Falcón, J., Bos, F. P., Vantyghem, G., Ferrara, L., Asprone, D., Salet, T., & Kaufmann, W. (2020). Opportunities and challenges for structural engineering of digitally fabricated concrete. Cement and Concrete Research, 133, 39 (https://doi.org/10.1016/j. cemconres.2020.106079). Robbin, T. (1996). Engineering a New Architecture. Yale University Press. Schumacher, P. (2011). The Autopoiesis of Architecture (Let. 1). John Wiley & Sons Ltd. Sebestyen, G., & Pollington, C. (2003). New Architecture and Technology (1st edition). Architectural Press. Wangler, T., Lloret, E., Reiter, L., Hack, N., Gramazio, F., Kohler, M., Bernhard, M., Dillenburger, B., Buchli, J., Roussel, N., & Flatt, R. (2016). Digital Concrete: Opportunities and Challenges. RILEM Technical Letters, 1, 67–75 (https://doi.org/10.21809/rilemtechlett.2016.16). Žujović, M., Obradović, R., Rakonjac, I., & Milošević, J. (2022). 3D Printing Technologies in Architectural Design and Construction: A Systematic Literature Review. Buildings, 12(9), Article 9 (https://doi.org/10.3390/buildings12091319). Digitalno modeliranje in izdelovanje Jurij Ličen Jurij Ličen 70 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Študentska dela Študijsko leto 2020/21 in 2021/22 – digitalno izdelan most Študentje so se pri vajah v študijskih letih 2020/21 in 2021/22 ukvarjali z digitalno izdelavo mostne kon- strukcije, ki premošča razpon 30 metrov. V študijskem letu 2020/21 je bil most zasnovan na generični loka- ciji, ob reki z nagnjenimi bregovi. Most je oblikovan kot brv za pešce in kolesarje, ki je lahko poljubno sidra- na v brežine reke. Postavljen je bil izziv, kako konstrukcijo zasnovati, da bo sestavljiva in razstavljiva na mestu postavitve. Posamezni mostovi so izdelani z uporabo nosilcev iz lepljenega lesa, 3D tiskanjem beto- na ali s 3D tiskom kovine. V študijskem letu 2021/22 pa je bila lokacija brvi v realnem prostoru v Ljubljani. Brv povezuje bregove na treh točkah, kjer se iztekajo Salendrova, Križevniška in Stiška ulica. Postavljena je kot vezni člen med obsto- ječima Šuštarskim in Šentjakobskim mostom. Brv ima razpon 35 metrov in povezuje tudi različne nivoje nabrežij; na levi strani reke je višinska razlika med sprehajalno potjo ob vodi ter glavno pešcono na Bregu. Na desni strani Ljubljanice sta strma travnata brežina in dostop do priveza za ladjice. Raznolike rešitve se lotevajo prostorskih parametrov s povezovanjem višin, križanjem poti nad vodo ter uokvirjanjem pogledov vzdolž reke ter proti gradu. Poleg izziva umestitve brvi v prostor se vaja ukvarja še z uporabo oblik, ki jih je mogoče izdelati predvsem z uporabo digitalnih tehnik, kot sta 3D tisk in CNC oziroma laserski razrez. 1 2 3 5 4 Sl. 1, 2, 3: Lefebvre Bastien Sl. 4: Hlede Matic, Silan Danilo, Kobal Monika Sl. 5: Karaguezian Astrig Sl. 6, 7: Fojkar Valentina Sl. 8: Kanjer Matea, Kamenšek Nana, Kapš Klemen Sl. 9: Gržinčić Jan, Fabijan Radan Sl. 10, 11: Bratkovič Aljoša 71arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Jurij Ličen 7 98 10 11 6 72 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 »Brez inženirjev nič ne bi stalo pokonci; brez arhitektov si tega ne bi niti želeli. Svet, v katerem živimo, je svet, ki so ga ustvarili inženirji, svet, kolikor ga gledamo, pa je svet arhitektov. Le kako bi lahko pričakovali, da bi se tako različni ljudje strinjali med seboj?« M. Carley (Iz recenzije knjige Architect and Engineer Andrewa Sainta, dostopno na: http://vulpeslibris.wordpress.com/2009/01/08/architect-and-engineer-a-study-in-sibling-rivalry-by-andrew-saint/, prosti prevod avtorja.) Študijsko leto 2022/23 – »dom-ino« sistem za 21. stoletje Vaja je obsegala zasnovo novega dom-ino sistema za 21. stoletje, ki je prilagojen na nove bivanjske razmere, s katerimi se soočamo danes. Novi sistem konstrukcije se prilagaja tehnološkim zmožnostim gradnje z upora- bo digitalnih orodij, kot sta robotski 3D tisk in kompleksen 3D razrez lesa. Podobno, kot je Le Corbusierov sistem dom-ino poskušal redefinirati način gradnje v 20. stoletju z uporabo novih tehnologij gradnje v armi- ranem betonu in prefabrikacijo elementov, se pri obravnavi dom-ino sistema za 21. stoletje sprašujemo, ka- kšne so možnosti konstrukcije in oblik bivanja za 21. stoletje. Je mogoče z uporabo digitalnih tehnologij za- snovati in izdelati konstrukcijski sistem, ki bi bil hkrati učinkovit pri porabi materiala, fleksibilen pri možnostih uporabe ter konstrukcijsko stabilnejši od preprostega skeleta stebrov in plošč, ki je razmeroma slabo odporen na horizontalne obremenitve? Konstrukcijski sistem je pri vajah zasnovan zunaj specifičnega konteksta, po- membna je njegova interna logika (tektonika) sestavljanja elementov, ki so digitalno izdelani. Študentska dela 12 13 14 15 73arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Sl. 12, 13, 14, 15: Divjak Oskar, Zupančič Bor, Flerin Anja Sl. 16, 17, 18, 19: Cujes Tina, Colja Miha, Barbara Klara Krajnc Sl. 20, 21, 22: Pajek Hana, Jež Ana Tomaž Slak 16 17 18 19 20 21 22