Arheološki vestnik (Arh. vest.) 42, 1991, sir. 225-232
225
Poznorimski depo z Rudne pri Rudnici
Slavko CIGLENEČKI
Izvleček
Na gradišču Rudna pri Rudnici je bil leta 1986 odkrit dcpo, poškodovan pri gradnji gozdne poti. Ohranjene železne najdbe (dolgo železno rezilo, ključ, zapah idr.), keramični in stekleni fragmenti ter osem Valentinijanovih in Valensovih novcev kažejo na izredno redko kombinacijo predmetov v depoju. Posebej pomembno je dolgo železno rezilo, ki ga redke analogije drugod opredeljujejo kot orodje za kalanje lesa. Ostale skromne sporadične najdbe kažejo, da je bilo prazgodovinsko gradišče v poznorimskem času uporabljeno kot pribežališče. Postojanka sodi med točke, pri katerih je bila za obrambo izkoriščena le naravna strmina in prazgodovinski okopi. Najdba poškodovanega depoja, katerega zakop postavljamo v zadnja desetletja 4. st. n. š., prispeva k natančnejši opredelitvi začetnih faz uporabe višinskih utrdb.
Abstract
In 1986 a hoard was discovered on the hill-fort of Rudna near Rudnica; it was damaged by the construction of a forest track. The iron finds preserved (a long blade, a key, a bolt etc.), ceramic and glass fragments and eight coins of Valenti-nianus and Valens exhibit a very rare combination of objects. The long iron blade, defined by rare analogies from other sites, as a tool for splitting wood, is of special importance. Other scanty and sporadic finds show that the prehistoric hill-fort was reused in the Late Roman period as a refuge. It belongs to the group of sites, on which only natural terrain and prehistoric ramparts were used for defense. The discovery of the damaged hoard, which must have been buried in the late 4"' century A. D., contributes to a more accurate delimitation of the initial phases of the use of hill fortifications.
V arheološki stroki botruje odkritju različnih depoj-skih najdb največkrat naključje. Strokovno izkopane so le tiste, ki so bile najdene pri arheoloških izkopavanjih. Splet okoliščin je povzročil, da smo 8. 8. 1986 pri ogledu hriba Rudna pri Rudnici, ki je dotlej veljal le za prazgodovinsko gradišče, našli ostanke delno uničenega poznorimskega depoja. Ker smo se vračali z arheološkega izkopavanja v Hrastju pri Bistrici ob Sotli in bili zato ustrezno opremljeni, smo ostanke takoj dokumentirali in izkopali.1
Gradišče Rudna leži v pobočju hribovitega masiva Rudnice, ki se razprostira med naseljema Podčetrtek in Loka pri Žusmu. Edina večja vas se imenuje prav tako Rudnica in leži na nadmorski višini 550 m. V bližini vasi, nekaj sto metrov proti jugovzhodu, je na gozdnem grebenu prazgodovinsko gradišče, ki so ga zaradi ugodne obrambne lege v poznorimskem času uporabili za pribežališče.2 Nadm. viš. znaša 547 m, nad okolico pa se hrib na severozahodni strani dviguje le okrog 25 m. Na vseh drugih straneh pobočja strmo padajo v dolino. V prazgodovinskem času je bil na severozahodni strani zgrajen okop, ki varuje najlaže dostopni del grebena. Drugje ni bil potreben. Le na južni strani sta vidni dve večji izravnavi terena. Morda gre za naselbinski terasi. Velikost utrjenega prostora je 150 x 15-30m. Po oblikovanosti se gradišče deli na dva dela: nekoliko širši severni del, primernejši za bivanje, in mnogo ožji južni del na grebenu, ki se zaključuje s prej omenjenima terasama.
Gradišče je bilo prvič ugotovljeno leta 1976, pri sistematični arheološki topografiji celjske regije.1 Takrat sem na podlagi najdenih atipičnih črepinj lahko
ugotovil le pripadnost prazgodovinskemu času. Že prej omenjena ekskurzija arheologov leta 1986 pa je povsem naključno te skromne podatke v mnogočem obogatila. Pri pregledu na novo urejenega kolovoza, ki poteka vzdolž celotne dolžine grebena, a znotraj gradišča, smo z detektorjem za odkrivanje kovin zadeli na ostanke depoja (železno orodje, keramika, steklo, novci). Depo je bil zakopan zelo plitvo v zemljo, zato je bager pri gradnji del depoja najverjetneje uničil oziroma premaknil.
A. Depo4
1
*	2 Cen 364-375
*	3 Cen 364-367
*	4 Cen 364-367
Tes Con
Valcntinianus I.
5 -
8 Cen 364-375 ?
Najdbe
Valcntinianus I.
? RIC ? ? Valens RIC 18b/iii RIC 16c
ali Valens
TES? CONS
RIC?
1.	Tip Securitas Reipublicac. Pol. peč.: 5. T.: 1.92 g. Zelo močno izrabljen.
2.	Pol. peč.: 12. T.: 1.57 g. Izrabljen.
3.	Pol. peč.: 12. T.: 2.84 g. Izrabljen.
4.	Pol. peč.: 6. T.: 1.62 g. Izrabljen.
5.	Pol. peč.: 5. T.: 1.81 g.
6.	T.: 1.66 g.
7.	T.: 1.16 g.
8.	Pol. peč.: 6. T.: 0.84 g.
9.	Železno, masivno, dolgo rezilo (si. 7: 1);
10.	Železen ključ (si. 7: 2);
11.	Železen zapah (si. 7: 4);
12.	Fragmentirana železna ploščica s sledovi treh pravokotnih odprtin (si. 7: 3);
13.	Železen trakasto oblikovan kolobar (si 7: 5);
14.	Del ustja in ostenja lonca iz sivorjavo žgane porozne gline (si. 7: 8);
15.	Del ustja lonca iz sivorjavo žgane porozne gline (si. 7:
V);
16.	Del ustja lonca iz sivorjavo žgane peskane gline (si. 7:
9);
17.	Del ostenja posode iz rumeno žgane gline z rdečim premazom (si. 7: 10);
18.	Del dna in ostenja svetlozelene, pravokotno oblikovane steklenice (si. 7: 6);
B. Posamezne najdbe:
19.	Bronast masiven obroček (si. 8: 1);
20.	Železen predmet (si. 8: 4);
21.	Železna pločevina, stisnjena v svitek (recentna?) (si. 8:
7);
22.	Pravokotno oblikovana bronasta pločevina z bronasto zakovico (si. 8: 2);
23.	Bronast predmet (si. 8: 3);
24.	Železen pravokoten ingot (si. 8: 5);
25.	Svinčena utež z vdelanimi železnimi žicami za pritrditev (si. 8: 6).
Najdbe hrani Pokrajinski muzej Celje.
Med najdenimi predmeti je posebej zanimivo dolgo železno rezilo, kije v inventarju naših najdišč neznano. Podobno orodje je skicirano le v knjigi pridobitev Narodnega muzeja in je bilo najdeno pri gradnji hotela Union v Ljubljani.5
Tudi drugje so tovrstni predmeti redek pojav. Med gradivom nemških najdišč omenja Pietsch dva podobna kosa6, vendar ni noben v celoti podoben našemu primerku; razlikujeta se po oblikovanosti ušesa za nasaditev. Najboljšo primerjavo predstavlja podobno rezilo iz pomembnega depoja Dolihenovega svetišča v
Spodnji Avstriji, v kraju Mauer an der Url; uho je tu podobno, le nekoliko bolj rombično oblikovano. Podrobneje se je s tovrstnimi predmeti ukvarjal Pohanka, ki je njihovo upodobitev zasledil na treh rimskih nagrobnikih v Karnuntu.8 Pri opredeljevanju je poiskal tudi razpoložljive primerjave in ugotovil, da so ti predmeti izredno redki. Pietsch in Pohanka se strinjata, da je rezilo služilo za kalanje lesa, najverjetneje strešnih skodel. Pri tej trditvi se opirata na primerjave v etnološkem gradivu vzhodnoalpskega območja, ki izpričuje njegovo uporabo do sedaj. Pohanka je pritegnil v razpravo tudi ugotovitve Takacsa, ki je pokazal, da ponekod na Madžarskem, zahodno od Donave, uporabljajo to orodje za rezanje bičja, krčenje grmovja in košnjo trave na skalnih in neravnih zemljiščih.9 V našem primeru se zdi verjetneje, da je bilo rezilo uporabljeno za kalanje lesa, saj je izredno ostro, odlično ohranjeno in ne kaže znakov večjih poškodb, ki bi bile nedvomno opazne, če bi ga uporabljali za krčenje grmovja ali podobno delo.
Depo se dobro uvršča v serijo depojev z železnim orodjem, ki so bili pri nas večkrat najdeni in so posebej pogosti v pozni antiki (Tinje, Vranje, Polho-grajska gora, Unec, Trbinc).10 Žal ti časovno niso posebno natančno opredeljeni; datiramo jih lahko zgolj posredno, na podlagi starosti najdišča ali ponekod tudi na podlagi lege v zaključeni naselbinski plasti (Tinje). Večina predmetov je atipična in zato datacija otežena. Depo z Rudne je torej še posebej dragocen, ker kljub skromnim najdbam datira enega izmed prvih pribežni-ških sunkov v višinske utrdbe.
Zanimiva je predvsem njegova sestava, saj je kombinacija novcev in železnega orodja v depojih tega obdobja izjemna. Posebnost je depo iz Konigsforsta
SI. 1: Rudna pri Rudnici. Pogled na gradišče s severozahodne strani. Abb. 1: Rudna bei Rudnica. Blick auf den Ringwall von der Nordwestseite.
Poznorimski depo z Rudne pri Rudnici
227
pri Kolnu, v katerem so poleg orodja (ok. 100 kosov) našli več kot 3500 novcev.11
Datacija je olajšana z osmimi novci, ki predstavljajo terminus post quem. Druge najdbe k podrobnejši data-ciji ne prispevajo ničesar. Dolgo železno rezilo bi po primerjavi z zgoraj navedenim depojem iz Mauer an der Url sodilo lahko še v prvo polovico 3. st.
Kaj je mogoče reči o poseljenosti gradišča Rudna v rimski dobi? Glede na izredno skromne posamezne rimske najdbe smemo soditi, da je bilo gradišče v poznorimskem času le bežno obiskano. Tudi pri obrambni arhitekturi ni videti sledov poznejših zidanih konstrukcij. Torej so podobno kot drugod izrabili le naravne danosti postojanke in star prazgodovinski okop. Povsem podobno stanje smo ugotovili pred nedavnim na gradišču Veliki vrh nad Osredkom pri Podsredi, le da so bile tam najdbe še zgodnejše, datirane večidel v drugo polovico 3. st.12
Najdišče bi zato smeli uvrstiti v skupino starih prazgodovinskih utrdb, ki so bile v poznorimskem času obiskane le krajši čas in niso nikoli prerasle v prave utrjene poznoantične naselbine. Posredno kažejo najdbe na bližnji zaselek, od koder so se prebivalci zatekali na Rudno, vendar je njegova lega povsem neznana. Možno je tudi, da so se sem zatekli prebivalci iz zaselkov in vil v območju ožjega Obsotelja.13 V bližnji soseščini - ok. 3 km zračne črte - je v poznoan-tičnem obdobju nastala izredno velika postojanka, Tinje nad Loko pri Žusmu.14 Ali najdišči časovno vsaj deloma sovpadata ali pa je Rudna starejša od Tinja, je po današnjem poznavanju nemogoče reči. Tudi druge možnosti, ki se nakazujejo ob bližini obeh najdišč, so zgolj spekulativne. Vsekakor je obiskanost Rudne v drugi polovici 4. st. dejstvo, ki bogati že sicer izredno pisano podobo poznoantične poselitve v jugovzhodnem delu celejanskega zaledja.
SI. 2: Rudna pri Rudnici. Del okopa na severozahodni strani gradišča.
Abb. 2: Rudna bei Rudnica. Teil des Walles auf der Nordwestseite des Ringwalls.
1	Izkopavanje in georezistenčne meritve rimske vile v Hras-tju pri Bistrici ob Sotli 1986. V ekipi smo bili: Darja Pirkmajer, Bogo Žontar, Franci Zidar, Vesna Koprivnik in Slavko Cigle-nečki. Gradivo z Rudne je zrisala Dragica Lunder Knific.
2	Prva omemba depoja: S. Ciglenečki. Var. spom. 29, 1987, 281.
3	Zahvaljujem se svojemu očetu, ki je po večkratnih poizvedovanjih v vasi izvedel za redko uporabljani toponim Gradišče, kar me je spodbudilo k ogledu hriba.
4	Najdbe je določil Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju v Ljubljani.
5	Na najdbo me je prijazno opozoril Dragan Božič (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU). Glede na obroček, ki je viden na skici, je možno, da je imelo to orodje drugačno funkcijo.
6	M. Pietsch. Saalb. Jb. 39. 1983, 75.
7	R. Noll, Das Inventar des Dolichenusheiligtums von Mauer an der Url (Noricum), Rom. Limes in Osterr. 30 (1980) 108. Nr. 88, Taf. 45.
8	R. Pohanka. Rom. Osterr. 9/10, 1981-82, 188 ss.
9	Ib.. 193.
10	Kratek pregled železnega poznoantičnega orodja in depo-jev z njim gl. pri S. Ciglenečki. Balcanoslaviea 10, 1983, 45 ss.
11	Temeljna obravnava v Bonner Jb. 184, 1984, 335ss, posebej še 413.
12	S. Ciglenečki, Arh. vest. 41, 1990, 147 ss.
13	Isti. Hohenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpenraum, Dela 1. razr. SAZU 31 (1987) 140, prim, tudi si. 167.
14	Ib., 43 ss.
15	Prim, razprostranjenost najdišč pri S. Ciglenečki, D. Pirkmajer. Arh. vest. 38, 1987, 217 ss, si. 13.
SI. 3: Rudna pri Rudnici. S puSčico je označeno mesto najdbe depoja.
Abb. 3: Rudna bei Rudnica. Mit dem Pfeil ist die Fundstelle des Hortfundes bezeichnet.
SI. -t: Rudna pri Rudnici. Dvigovanje ostankov depoja. Abb. 4: Rudna bei Rudnica. Hebung der Hortfundrestc.
SI. 5: Rudna pri Rudnici. Geodetski posnetek gradišča.
Abb. 5: Rudna bci Rudnica. Geodatische Aufnahme des Ringvvalls.
SI. 6: Rudna pri Rudnici. Lega najdb v ostanku depoja. Abb. 6: Rudna bci Rudnica. Lagc der Fundc im Hortfundrest.
Q
0	lOcm
1	I I
SI. 7: Rudna pri Rudnici. Depo. 1-5 železo, 6 steklo, 7-10 glina. Abb. 7: Rudna bei Rudnica. Hortfund. 1-5 Eisen, 6 Glas, 7-10 Ton.
Poznorimski depo z Rudne pri Rudnici
231
SI. 8: Rudna pri Rudnici. Posamezne najdbe. 1-3 bron, 4-5, 7 železo, 6 svinec in železo. Abb. 8: Rudna bei Rudnica. Sporadische Funde. 1-3 Bronze, 4-5, 7 Eisen, 6 Blei und Eisen.
Der spatromisehe Hortfund aus Rudna bei Rudnica
Ubersetzung
Die Entdeckungen unterschiedlicher Hortfunde sind moistens dem Zufall zu verdanken. Fachmannisch ausgegrabcn sind nur jene, die bei arehaologisehen Ausgrabungcn geborgen wurden. Ein Zusammenwirken von Umstanden hat bewirkt, daB wir am 8. 8. 1986 bei der Bcsichtigung der Anhohe Rudna bei Rudnica, die bis damals nur als vorgeschichtlicher Ringwall betrachtet wurdc, die Restc eincs teilweise zerstorten spatro-mischen Hortfundcs fanden. Da wir auf dem Heimweg von arehaologisehen Ausgrabungen in Hrastjc bei Bistrica ob Sotli warcn und deshalb die entsprcchcnde AusrUstung hatten. haben wir die Reste sofort dokumentiert und ausgegrabcn.
Der Ringwall Rudna liegt auf dem Abhang des gebirgigen Massivs der Rudnica, die sich zwischen den Ortschaften Podčetrtek und Loka pri Žusmu erstreckt. Das einzigc groBere Dorf hciBt gleichfalls Rudnica und liegt 550 m u. M. In der Niihe des Dorfes, einige Hundert Meter gegen Sudosten, befindet sich auf dem bcwaldetcn Bergkamm ein vorgcschich-tlicher Ringwall, der wegen seiner gunstigen Verteidigungslage in der spiitromischcn Zeit als Fliehburg genutzt wurdc.- Die Meercshohc bctragt 547 m, wogegen sich die Anhohe an der Nordwcstseitc nur ungefahr 25 m Ubcr die Umgcbung erhebt. Auf alien andcrcn Scitcn fallen die Abhange stcil ins Tal ab. In vorgeschichtlichen Zcitcn wurdc auf der Nordwcstseitc ein
Wall errichtet, der den leichtest zuganglichcn Teil des Kammcs schiitzt. An andcren Stellen war er nicht notig. Nur auf der Siidseitc sind zwei groBere Terrainebnungen sichtbar. Viel-leicht handelt es sich um zwei Siedlungsterrassen. Das befe-stigte Arcal ist 150 x 15-30 m groB. Seiner Ausgestaltung nach zerfallt der Ringwall in zwei Teile: den etwas breitercn. fiirs Wohnen entsprechendcren Nordteil und den betrachtlich schmalcren Siidtcil auf dem Kamm, den die zwei vorerwah-nten Terrassen abschlicBen.
Der Ringwall wurde erstmals im Jahr 1976 anlaBlich der systcmatischen arehaologisehen Topographic der Celje-Region fcstgestellt.1 Damals konnte ich aufgrund der gefundenen atypischcn Scherben lediglich die Zugehorigkcit zur vorge-schichllichen Zeit feststellen. Die schon oben crwahnte Exkur-sion der Archaologen im Jahr 1986 hat indessen vollig zufallig diese bescheidenen Angaben in mancherlei Hinsicht bcrei-chert. Bei der Uberpriifung des aufs ncue rcgulicrten Fahrwc-ges, der cntlang der gesamten Lange des Kammcs, doch innerhalb des Ringwalls verlauft, trafen wir mit dem Metall-suchgerat auf die Reste eines Hortfundcs: Eiscngerate, Keramik, Glas und Miinzcn. Der Hortfund war schr seicht in die Erde vcrgraben, deshalb hat der Bagger vermutlich einen Toil des Hortes zerstort bzw. verschoben.
Fundc
A. Hortfund4
Valcntinianus I.
1 -
*	2 Cen 364-375 ? RIC ?	?
Valens
*	3 Cen 364-367 Tes RIC18b/lll TES?
*	4 Cen 364-367 Con RIC 16c CONS
Valcntinianus I. oder Valens
5 -
*	8 Cen 364-375 ? RIC ?	?
1.	Typ Securitas Reipublicae. Ststl.: 5. G.: 1.92 g. Sehr stark abgenutzt.
2.	Ststl.: 12. G.: 1,57 g. Abgenutzt.
3.	Ststl.: 12. G.: 2.84 g. Abgenutzt.
4.	Ststl.: 6. G.: 1,62 g. Abgenutzt.
5.	Ststl.: 5. G.: 1.81 g.
6.	G.: 1.66 g.
7.	G.: 1,16 g.
8.	Ststl.: 6. G.: 0.84 g.
9.	Eiserne, massive, sehr lange Klinge (Abb. 7: 1);
10.	Eiserner Schliissel (Abb. 7: 2);
11.	Eiserner Riegcl (Abb. 7: 4);
12.	Fragmenticrtes Eisenplattchcn mit Spurcn drcicr rcch-teckigcr Offnungcn (Abb. 7: 3);
13.	Eiserner bandartig gcstalteter Ring (Abb. 7: 5);
14.	Tcil der Miindung und Wandung cines Topics aus graubraun gcbranntcm porosem Ton (Abb. 7: 8);
15.	Teil einer Topfmiindung aus graubraun gcbranntcm porosem Ton (Abb. 7: 7);
16.	Teil ciner Topfmiindung aus graubraun gcbranntcm. mit Sand vermisehtem Ton (Abb. 7: 9);
17.	Teil einer GcfaBwandung aus gclb gcbranntcm Ton mit rotem Ubcrzug (Abb. 7: 10);
18.	Teil des Bodens und der Wandung einer hcllgriinen. rcchtcckig geformtcn Flaschc (Abb. 7: 6);
B. Sporadische Funde:
19.	Kleiner massiver Bronzcring (Abb. 8: 1);
20.	Eiscngcgcnstand (Abb. 8: 4);
21.	Eisenblcch. zu einer Rollc geprcBt (rezent?) (Abb. 8:
7):
22.	Rcchtcckig gcformtes Bronzcblcch mit Bronzcnietc (Abb. 8: 2);
23.	Bronzcgcgcnstand (Abb. 8: 3);
24.	Eiserner rechtcckigcr Ingot (Abb. 8: 5);
25.	Bleigewicht mit cingcarbcitcten Eiscndriihtcn zum Bc-festigen (Abb. 8: 6).
Die Fundc verwahrt das Regionalmuscum in Celje.
Untcr den gefundenen Gcgcnstanden ist besonders interes-sant die lange eiserne Klinge (Abb. 7: 1), die im Inventar unsercr Fundorte unbckannt ist. Ein ahnliches Gcrat ist nur im Buch der Erwerbungen des Narodni muzej (Nationalmu-scums) skizzicrt und wurdc beim Bau des Hotels Union in Ljubljana gefunden.s
Auch andernorts sind derartige Gcgcnstande eine seltenc Erschcinung. Unter dem Material der deutschen Fundorte crwiihnt M. Pietsch zwei iihnlichc Stiickc.'' Keines ist jcdoch zur Ganzc unserem Exemplar ahnlich; sic unterseheiden sich davon nach der Ausgestaltung der Schafttiillc. Die beste Analogic stcllt die ahnlichc Klinge aus dem wichtigen Hortfund des Dolichcnusheiligtums in Nicdcrostcrrcich dar. im Ort Maucr an der Url; die Tiillc ist hier ahnlich. nur ctwas mehr rhombiseh ausgcstaltct.7 Eingchcnder bcfaBtc sich mit derartigen Gcgcnstanden R. Pohanka, der ihre Darstcllung auf drei riimisehen Grabstcincn in Carnuntum aufspiirte." Bci ihrcr Einordnung machte er auch die vcrfiigbaren Analogien ausfindig und stclltc fest. daB diesc Gcgcnstande auBcrordcn-tlich seltcn sind. Pietsch und Pohanka stimmen darin ubcrcin. daB diesc Klinge zum Holzspaltcn diente. hochstwahrschein-
lich der Dachschindeln. Fiir diese Behauptung fiihren sie Analogien im ethnologischen Material des Ostalpenraumcs an, das ihre Vcrwendung bis heutc bczeugt. Pohanka zog in die Diskussion auch die Feststellungcn von L. Takacs hinzu. dcr nachgewiesen hat, daB manchenorts in Ungarn. westlich der Donau. dieses Gcrat als Rohrhaucr. zum Ausrodcn von Buschwerk und Mahcn des Grascs auf felsigcn und uncbencn Grundstucken verwendct wird.'' In unsercm Fall schcint die Klinge wahrscheinlichcr zum Holzspaltcn verwendct worden sein, denn sie ist auBcrordentlich scharf. vorziiglich crhalten und wcist keine Anzcichen groBerer Bcschadigungcn auf. die zweifcllos wahrnehmbar warcn. falls sie zum Ausrodcn des Buschwcrks oder fiir eine ahnlichc Arbeit verwendct worden ware.
Der Hortfund rciht sich gut in die Seric dcr Hortfunde mit Eisengeraten cin. die bci uns ofters gefunden worden sind und besonders haufig aus dcr Spatantikc stammcn (Tinje, Vranje. Polhograjska gora, Unec, Trbinc).'" Leidcr sind diesc zeitlich nicht besonders genau cingeordnct, ihrc Datierung ist nur mittelbar moglich, aus dem Kontcxt des Fundortes. oder manchenorts auch aus ihrcr Lage in der gcschlosscncn Sicd-lungsschicht (z. B. Tinje). Die meisten Gcgcnstande sind atypisch und deshalb ist die Datierung crschwert. Ebcn des-halb ist dcr Hortfund aus Rudna noch besonders wcrtvoll, da er trotz den beschcidcncn Funden cinen dcr crsten StoBe von Zufluchtsuchenden in die Hohenbefestigungcn datiert. lntc-rcssant ist vor allem die Zusammcnsetzung des Hortfundes. denn die Kombination von Miinzcn und Eisengeraten ist in den Hortfundcn dieser Periode cin Ausnahmefall. Insbeson-dcrc konncn wir den Hortfund aus Konigsforst bci Koln hervorheben, wo auBcr Gcriitcn (ca. 1(H) Stuck) mehr als 3500 Miinzcn gefunden wurden."
Die Datierung erleichtern acht Miinzcn. die den terminus post quern darstellen. Die iibrigen Fundc tragen zur gcnaucrcn Datierung gar nicht bei. Die lange Eiscnklingc kiinnte nach dem Vcrglcich mit dem oben crwahnten Hortfund aus Maucr an der Url noch in die erstc Halfte des 3. Jh. gehorcn.
Was lieBc sich iibcr die Bcsiedlung des Ringwalls Rudna in dcr Romcrzcit sagen? In Hinsicht auf die auBcrordcntlich beschcidcncn sporadischcn romischcn Fundc diirfen wir an-nchmcn. daB dcr Ringwall in der spiitromischcn Periode nur voriibcrgchcnd aufgcsucht wurdc. Auch die Vcrtcidigungsar-chitcktur wcist kcinc Spurcn spatcrcr gcmaucrtcr Konstruktio-ncn auf. Dcmnach wurden ahnlich wic andcrswo Icdiglich die natiirlichcn Gcgcbcnhciten und dcr altc vorgeschichtliche Wall ausgenutzt. Einc ganz ahnlichc Situation stclltcn wir unlangst auf dem Ringwall Veliki vrh iibcr Osredek pri Podsrcdi fest, nur daB dort die Fundc aus noch friiherer Zcit stammten, groBtcntcils datiert in die zweite Hiilftc des 3. Jh.12
Wir diirftcn den Fundort in die Gruppc dcr altcn vorgc-schichtlichcn Befcstigungcn cinrcihcn, die in dcr spiitromischcn Periode nur fiir cine kiirzcrc Zcit bcsucht wurden und sich nic zu richtigen befestigten spatantiken Sicdlungen entwickcl-tcn. So dcutcn die Fundc mittelbar auf cinen Wciler in der Niihe hin, von wo die Einwohner auf Kudna Zuflucht suchten, seine l^igc ist jcdoch vollig unbckannt. Es ist auch moglich, daB hicrhcr die Bcvolkcrung aus den Wcilcrn und Villcn im Bercich des engeren Sotlagebictcs fliichtctc." In nahcr Nach-barschaft - ca. 3 km in Luftlinic cntfernt - cntstand in dcr spatantiken Periode cine auBcrordentlich groBc Anlagc, Tinje iibcr Loka pri Žusmu.M Ob die zwei Fundorte zeitlich zumin-dest tcilwcise zusammenfallen oder ob Rudna ttltcr ist als Tinje, liiBt sich nach dem heutigen Wissen nicht sagen. Auch die andcrcn Moglichkcitcn. die durch die Niihc bcidcr Fundorte angedeutet werden. haben cinen Icdiglich spekulativcn Charaktcr. Dcnnoch ist das Aufsuchcn von Rudna in dcr zwciten Hiilftc des 4. Jh. cine Tatsachc. die das schon ohnchin buntc Bild dcr spatantiken Bcsiedlung im Siidosttcil des Hintcrlandcs von Cclcia bcrcichcrt.ls
Slavko Ciglenečki Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega ccntra SAZU Novi trg 5
SLO-61000 Ljubljana