ŠfLaozt 'pzc^vif

»SLOVANSKE ČITALNICE« v TRSTU.

Ime in namen društva.

§ 1.

Društvo se imenuje „Slovanska čitalnica“ in ima
svoj sedež v Trstu.

§ 2 .

Namen društvu je: pouk, društveno občevanje
in zabava. Doseza se s čitanjem knjig in listov, z
razgovori, s predavanji, predstavami, petjem, zabavnimi
večeri in plesi.

§ 3.

članovi so častni in redni. Častne člane imenuje
glavni zbor — može zaslužne za društvo ali za narod.
Ti imajo vse pravice rednih članov, a niso dolžni nika-
kega doneska.

§ 4-

Društveni član ne more biti, kdor ni dopolnil
20. leta. Izimno mogo vstopiti v društvo tudi samo-
stalne gospe in gospice.

2

§ 5.

Vsacega, ki hoče vstopiti v društvo, mora pre-
poročiti društven član. Ime predlaganega mora hiti 7
dnij nabito v društvenih prostorih. O sprejemu odločuje
naposled društveni odbor s tajnim glasovanjem in bez
razprave. Aktivni častniki in vojaški uradniki se sprejmo
bez teh pogojev.

S 6.

Redni članovi se dele:
v I. red, ki plačujejo po 24 gl. na leto;
v II. red, ki plačujejo po 16 gl. na leto, in]
v III. tretji red, ki plačujejo po 12 gl. na leto.

Prava in dolžnosti članov.

§ 7.

Ysi članovi imajo enaka prava : voliti odbor,
razpravljati in glasovati v glavnih zborih, zahajati v
društvene prostore, brati novine in knjige, poslušati
javna predavanja in razgovore, udeleževati se društ¬
venih zabav. Razven tega sme član uvajati svojo dru¬
žino. Otrokom ni dovoljeno zahajati v društvene pro¬
store.

S 8.

Vsak član mora se ravnati po društvenih pra¬
vilih, držati se hišnega reda, pokoriti se odborovim
uredbam, plačevati uže naprej udnino v trimesečnih
obrokih. Blagajnik je pooblaščen vzprejemati tudi celo¬
letno in poluletno udnino.

S 9.

Vsak član se obvezuje vsaj leto dnij biti vpi¬
san v društvu. Kdor namerava izstopiti iz društva,
oznaniti mora to odboru pismeno, in vsaj mesec dnij

3

pred 1. aprilom, 1. julijem, 1. oktobrom, 1. januvarjem,
inače je dolžan plačati tudi naslednji trimesečni prinos.
Ako umrje član, prenehajo takoj njegova prava in dolž¬
nosti; to pa ne veže člana, ki se preseli za stalno iz Trsta.

S 10.

članovi, ki so zaostali s plačevanjem društvenine
za pol leta, mogo se po brezuspešnem opominu odbo-
rovem izključiti.

Častni sod.

S n.

Ysak član se lehko izključi iz društva za nekaj časa
ali za vselej:

a. ) radi teškega prestopka društvenih pravil,

b. ) radi nedostojnega in nečastnega vedenja v
društvu ali izven društva.

Dotično obtožbo preiskuje društveni odbor in jo
predlaga, če je utemeljena, častnemu sodu. V ta namen
se izžreba 12 polnoletnih in samostalnih članov, ki
niso v odboru. Od teh sme obtoženec polovico zavreči.
Ostali izvolijo si predsednika in ta častni sod odločuje
ob obtožbi. Obtožbo zastopa od odbora za to odločeni
društveni član. Obtoženec se zagovarja sam ali pa po
drugem članu. Ako obtoženec ne pride k častnemu sodu
ali je mej tem iz društva izstopil, vrši se vender preis¬
kava oziroma obsodba. Obtožba se razpravlja javno
pred članovi, častni sod pa glasuje tajno. Proti razsodbi
ni priziva. Za izključenje morajo glasovati vsaj štirje
članovi častnega soda.

Obraniški sod.

§ 12 .

Prepire članov mej seboj, kolikor se tičejo društva,
rešuje društveni odbor bez priziva.

4

S 13.

Prepire mej članovi z jedne strani in posamič¬
nih odbornikov ali celega odbora z druge strani, re¬
šuje bez priziva obraniški sod, sestoj eč iz 5 polnoletnih
članov. Te voli vsaka stranka po dva, a ti volijo petega,
ki jim je tudi predsednik. Ako se v izboru petega
ne slagajo, odloči mej predlaganimi žreb. Glasuje se
tajno, a odločuje se z absolutno večino glasov.

Glavni zbor.

§ 14.

Društveno leto se začenja s 1. majem in svršuje
s 30. aprilom.

S 15.

Vsako leto v začetku maja sklicuje odbor redni
glavni zbor ; izvenredne zbore pa sklicuje po po¬
trebi. Odbor je dolžan sklicati izvenredni zbor, ako to
zahteva 30 članov, katerih nobeden ni v odboru, a raz¬
ložiti jim je poprej svoj predlog. Poziv na glavne zbore
z dotičnim dnevnim redom naznanjen mora biti članom
vsaj 10 dnij pred sestankom.

S 16.

Predloge na glavni redni zbor, o katerih se ima
razpravljati, mora podpreti 10 članov in izročiti jih
pismeno odboru do 1. aprila.

§ 17.

Glavni zbor sklepa z absolutno večino pričujočih
članov ne glede na število došlih, kolikor ne omejujejo
tega naslednje točke,

5

S 18.

V področje glavnega zbora spada:

a. ) volitev društvene uprave,

b. ) promena društvenih pravil,

c. ) sklep o razpustu društva,

d. ) odobrenje društvenih računov,

e. ) ustanovljenje društvenega proračuna,

f. ) volitev treh revizorjev, ki imajo pregledati društ¬
vene račune za bodoče leto,

g. ) imenovanje častnih članov.

S 19.

V rednem ali izvenrednem glavnem zboru, ki ima
sklepati o promeni pravil, navzočna mora biti polo¬
vica vseh društvenih članov, a od teh morati gla¬
sovati dve tretjini za promeno. Ako je število navzočnih
članov nedostatno, tedaj se ima sklicati drugi glavni
zbor, ki odločuje o promeni pravil z dvema tretjinama
oddanih glasov bez obzira na število navzočnih. Za pro_
meno poslovnega in hišnega reda vlasten je vsak glavn
zbor.

§ 20 .

V glavnem zboru, ki ima sklepati o razpustu
društva ali kako je porabiti društveno imetje, nav-
zočni morati biti dve tretjini članov. Za predlog morajo
glasovati tri četvrtine navzočnih članov, da se odobri.
Ako ne'dojde dostatno število, odločuje drug zbor ne
glede na število pričujočih s tremi četvrtinami glasov.

Društveni odbor.

S 21.

Društvu upravlja odbor sestoječ iz devetih osob
in treh namestnikov, katere voli za jedno leto glavni

6

zbor z absolutno večino [glasov. Tei odborniki morajo
biti polnoletni in bivati v Trstu.

§ 22 .

Ako se kateri odbornik odpove svoji časti, ako
stopi iz društva ali ako je trajno zapreden, pride v
odbor namestnik. Nov odbornik se voli le takrat, kedar
bi vsi trije namestniki ne zadostovali, da se odbor do¬
polni.

§ 23.

Odborniki odpravljajo svojo službo brezplačno.

S 24.

Odbor voli izmej sebe z absolutno večino glasov
podpredsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja in oskrb¬
nika.

§ 25.

V področje odbora spada:

a. ) sklicevati glavne redne in izvenredne zbore,
staviti predloge, podajati poročila in proračun ter skr¬
beti, da se dosega v § 2. ustanovljen namen;

b. ) zastopati društvo na zvunaj. Odbor je tudi po¬
oblaščen opravljati vse posle, za katere je treba po §
1008. občn. drž. zak. posebnega pooblastila govorečega
o posamični vrsti opravila;

c. ) sprejemati v društvo nove članove in izključe¬
vati jih v zmislu § 11.

d. ) imenovati društvenega čuvarja.

S 26.

Za veljaven sklep odbora mora biti navzočnih vsaj
pet odbornikov.

7

§ 27 .

Tajnik vodi zapisnik odborovih sej in glavnih
zborov ter opravlja posle dopisovanja. Zapisniki se
imajo v naslednji seji prebrati in odobriti.

§ 28 .

Blagajnik prijemlje prinose članov in druge društ¬
vene denarne dohodke, izplačuje po odborovem na-
kazu izdatke, o katerih je sklenil odbor ali zbor, pred¬
laga odboru vsako četvrt leta splošni, koncem društve¬
nega leta pa in sicer v zadnjej odborovi seji pred glavnim
zborom, natančni račun o dohodkih in troskih.

§ 29 .

Knjižničar nadzoruje društveno knjižnico in liste,
o čemer mu je voditi točen popis.

§ 30 .

Oskrbniku je izročena ekonomična skrb glede
društvenih prostorov in pohištva, o čemer poroča od¬
boru.

Razpust društva.

§ 31 .

Društvo neha:

a. ) kedar je razpusti državna oblast,

b. ) kedar sklene to društveni zbor, kakor v § 20.

§ 32 .

V obeh slučajih dobi društvenega imetja polo¬
vico „Delalsko podporno društvo v Trstu“, a polovico
„Bratovšoina hrvatskih ljudi v Istri se sedežem v Kastvu“.
Ko bi eno teh društev takrat ne obstajalo, pripada vse
imetje drugemu.

8

Poslovnik za odbor.

S 1.

Odbor se shaja redno vsak mesec. Y potrebi pa
sklicuje predsednik ali njegov namestnik tudi po več
odborovih sej.

§ 2 .

K odborovim sejam ne smejo prihajati ostali
članovi.

§ 3.

Navadno imajo se razpravljati samo predmeti, ki
so na dnevnem redu; a pretresovati se mogo tudi
predlogi in interpelacije, ako se proglase za nujne. Za
nujnost mora glasovati absolutna večina navzočnih od¬
bornikov.

§4.

Predsednik, podpredsednik ali, ako sta oba od¬
sotna, po letih najstarši odbornik vodi sejo, daje be¬
sedo in jo lahko tudi vzame, ako jo dotični odbornik uže
dvakrat govoril o istem predmetu.

§5.

Glasuje se javno; — tajno samo, kedar se spre¬
jemajo članovi v zmislu § 5. društvenih pravil in
vselej, kedar to zahtevajo trije odborniki. Predsednik
seji odločuje se svojim glasom samo, kedar jo število
glasov enako.

S 6.

Odbornik, kateri bez razloga ne pride na tri
seje zaporedoma, mora se po predsedništvu pismeno

9

pozvati, da pride na naslednjo sejo in opraviči dote¬
danjo odsotnost. Če ni na to sejo ne pride, niti navede
kakovih zaprek, smatra se, da je izstopil iz odbora.

S 7.

Ysa v društvenem ali odborovem imenu izdana
pisma morata podpisati predsednik in tajnik ali njuna
namestnika.

Poslovnik za glavni zbor.

S i.

Glavni zbor odpira predsednik ali njegov namest¬
nik in ako sta oba zapredena — odbornik izbran iz
društvene uprave. Predsednik zbora imenuje pred vsako
volitvijo skrutinatorje.

§ 2 .

Vse interpelacije se morajo oznaniti odboru d
dni pred glavnim zborom. Ako se naznanijo kesneje,
ni dolžan odbor na-nje odgovarjati.

S 8.

O predlozih, ki se morajo po § 16. društvenih
pravil podati odboru do 1. aprila, ima predlagalec
prvi besedo.

§ 4 .

Predlogi, katere stavijo društveniki, morajo biti
izloženi v društvenih prostorih 3 dni pred zborom.

§ 5.

Razpravljati se morajo najprej nujni predlogi, ako
se za nujnost izraziti dve tretjini navzočnih članov.

10

§ 6 .

Besedo daje predsednik zborov, ki se sam ne
sme vtikati v razpravo. Če pa želi stvarno govoriti o
predmetu, ima odstopiti mesto svojemu namestniku.

§ 7.

O istem predmetu sme vsak član govoriti samo
dvakrat, a v to se ne računajo „stvarne“ in „osobne“
opazke, kakor tudi ne konečna beseda predlagalčeva ali
poročevalčeva.

S 8.

Proti predsednikovi naredbi tekom razprave lebko
se prizivlje na zbor.

S 9.

Pri predlogu o imenovanji častnih članov ni dovo¬
ljena razprava.

§ 10 .

O predlozih govorečih za odložitev ali konec debati
ima se takoj glasovati. Y poslednjem slučaji sme še go¬
voriti predlagalec ozirom poročevalec.

S 11.

Mej razpravo tikajočo se zasebnih zadev kace-
ga elana, mora se dotični oddaljiti iz zbora.

S 12.

Društvena uprava se voli s tajnim pismenim gla¬
sovanjem. Na jednem listku ima biti napisano ime pred¬
sednika, na drugem imena osmih odbornikov in treh na¬
mestnikov. Y ta nanaen bodete 2 uri pred napovedanim
zborom pripravljeni dve posodici, v kateri se devajo
glasovnice. To nadzorujejo odbornik in dva naprošena

11

•elana. Ako dobita 2 kandidata jednako število glasov,
odločuje kocka, katero potegne predsednik. Ako se za
predsedništvo ali odborništvo ni dobilo absolutne večine
glasov, preide se na ožjo volitev med onimi, ki so dobili
največ glasov. Glasuje se osobno.

S 13.

Glasuje se javno, razven če zahteva tretjina nav-
.zočnih članov tajno glasovanje.

S 14.

Predsednik zboru ne glasuje. Kedar so glasovi
razpolovljeni, odloči predsednik se svojim glasom. Pred-
.sednik pa sme voliti, kedar se voli pismeno.

§ 15 .

V ostalem veljajo običaji zborujočih skupščin.

Hišni red »Slovanske čitalnice. “

S 1-

Društveni prostori so razven dvorane pristopni vsem
članom vsak dan od 8. zjutraj do 11. zvečer. O društ¬
venih zabavah so prostori odprti do konca zabave.

V bralni sobi ni dovoljeno glasno govoriti in ro¬
potati. Knjige odnesene iz bralne sobe se morajo vrniti
vsaj po čuvarji.

S 3.

Društvene knjige smejo si članovi izposojevati. V
ta namen se mora vsak član oglasiti pri društvenem
knjižničarji. Po enem meseci se morajo knjige vrniti.
Kdor jih v tem času ne vrne, ali si ne podaljša obroka

12

dolžan jo društvu povrniti vrednost knjigo. Kdor hoče
izčitane liste nositi domov, mora se isto tako oglasiti
pri knjižničarji.

§ 4-

Ni dovoljeno naročati se na biljard in na kegljišče.
Za biljard velja pravilo, da vsaka družba po tretji igri
odstopi, ako se oglasi druga družba.

S 5.

Društveni člani smejo svoje želje, opazke in pri¬
tožbe vpisovati v knjigo, ki je za to odmenjena in se
nahaja v bralnej sobi.

Uvedeni tujci imajo se vpisati v knjigo za goste
ter smejo zahajati potem v društvo 4 tedne. Kdor želi
koga uvesti kot gosta na društvene zabave, mora se
obrniti na društveni odbor, kateri izdaje povabila. Vsak
takšen gost se mora predstaviti jednemu odborniku o
prihodu na zabavo.

S 7.

Kdor želi koga za člana preporočiti, mora točne
izpolniti za to tiskani obrazec, ki ga dobi pri društve¬
nem čuvarji.

I 8.

Na društvenih zabavali morajo se površnjo suknje
in dežniki oddati v garderobo, kjer se dobe za to marke-