ŠTEVILKA 43 I LETO XI IV ™ OISgpBl R 2» I 7 ■ cena 1.53 EUR NAM VScEh Za Blažev ' I V »P ■ ■ .«jfe g lažji korak UPKli" zbra|i2-5°° J3 evrov (M) Krava po plavanju vrnjena v domači e hlev STRAN 11 STRAN 22 Oglasi Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 Tretja stran Študenti želijo soodločati o svoji usodi Prejšnji teden je na Cipru potekala 24. konvencija evropske študentske organizacije, ki so se je udeležili predstavniki vseh 37 držav članic, med njimi tudi predstavnika Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Osrednja pozornost je bila namenjena težavam pri zaposlovanju mladih diplomantov po vsej Evropi. Udeleženci konference so med drugim izpostavili, da imajo varčevalni ukrepi negativne učinke na družbo in slabijo gospodarsko moč držav, zaradi česar se posledično povečuje stopnja brezposelnosti. Velik del odgovornosti za naraščajočo brezposelnost med mladimi diplomanti nosijo tudi visokošolski zavodi, ki razpisujejo študijske programe, ki ne sledijo trendom na trgu dela. V študentski organizaciji opozarjajo, da posledice varčevanja neposredno občutijo tudi študenti: kratkoročno zato, ker se del finančnega bremena prenaša nanje, srednjeročno zato, ker bodo deležni manj kakovostnega izobraževanja, dolgoročno pa zato, ker se vse manj vlaga v razvoj, raziskave in vrhunsko izobraževanje, zaradi česar bodo diplome slovenskih študentov vredne manj kot diplome njihovih evropskih kolegov, kjer so države sposobne prepoznati pomen vlaganj v prihodnost. »Mladi smo prihodnost, dostopna izobrazba pa izhod iz kri- ze. In za dostopno in kakovostno javno šolstvo bomo naredili vse,« poudarja predsednik ŠOS Mitja Urbanc. Študentska organizacija je medtem na predsednika vlade Janeza Janšo naslovila zahtevo za vključitev v pogajanja Ekonomsko-social-nega sveta (ESS) kot enakopravnega socialnega partnerja. »Ne želimo, da se o mladih odloča brez mladih. Takšen pristop ne zagotavlja demokratičnih standardov, kot bi si jih mladi zaslužili, in hkrati po nepotrebnem seje dvom v sprejete odločitve,« so med drugim zapisali študenti. Varčevanje že spreminja socialno sliko prebivalcev Slovenije. Predvsem se to pozna pri študentih oziroma mladih, saj je v zadnjem letu po podatkih centrov za socialno delo število podeljenih štipendij s 70 padlo na zgolj 28 tisoč, kar pomeni zgolj 40 odstotkov podeljenih štipendij glede na prejšnje leto. Število socialno ogroženih dijakov in študentov raste iz meseca v mesec. Vrsta mladih brezposelnih se prav tako občutno daljša. Socialna stiska, zlasti mladih, povzroča zaskrbljenost in terja politično odgovornost. Mladi se bojijo scenarija Portugalske, Španije, Grčije ... IZ VSEBINE: 43 ^_J Tema tedna: Bo postal študij privilegij za bogate?................4 Most na Trnovec: Podpisali pogodbo, dela se bodo začela takoj .................................... 4 (ML) Občina Solčava: Ekološki otok kot rešitev divjega odlaganja odpadkov ., (ML) SSGZ: Manj državne birokracije za gospodarstvo .. 6 Zgornja Savinjska dolina: Projekt GOŠO v polnem teku..............................7 Intervju: Podjetnica Albina Lichtenegger iz Mozirja.....8 Zgornja Savinjska dolina: Kakšna prihodnost za glasbeno šolstvo? ... 10 Občina Rečica ob Savinji: Razvaline bo »odstranilo« krožišče................ 11 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 43, 26. oktober 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 ID 5 Tema tedna STUDENTSKI ŽEPI VSE PLITVEJŠI Bo postal študij privilegij za bogate? Vladni ukrepi so v letošnjem letu precej udarili po žepu študente in dijake. V začetku leta so štipendije izgubili mladoletni dijaki, z novim šolskim letom so se z uveljavitvijo subvencije za prevoze zmanjšale štipendije na račun prevoza. Znižale so se subvencije za bivanje v študentskih in dijaških domovih ter pri zasebnikih. Študente z novim letom čaka še zmanjšanje študentske olajšave pri dohodnini za polovico. Študij tako postaja vse dražji in študentski ter starševski žepi vse bolj plitvi. STIPENDIJE LE PETINI Predsednik Kluba zgornjesavinj-skih študentov (KZSŠ) in pomočnik predsednice Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Ra-denko Tešanovic je do določenih sprememb zelo oster. Meni, da se z uveljavitvijo nekaterih sprememb poskuša na zadnja vrata uvesti sistem, ki bo šolanje omogočil le bogatejšim. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je prinesel velike spremembe na področju štipendiranja in z novo zakonodajo je 25.000 študentov in polnoletnih dijakov izgubilo štipendije. Le-to pre- jema le še petina študentov, povprečno prejemajo 180 evrov, medtem ko je za preživetje po izračunih vlade potrebno vsaj 562 evrov na mesec. Razliko ali pa vse torej prispevajo starši, seveda, če zmorejo. PRIKRAJŠANI ABSOLVENTI »Masa sredstev za štipendije se je krepko zmanjšala na račun ukinitve štipendij mladoletnim dijakom. Ker pa sedaj vsem, ki se šolajo, pripada subvencija za prevoze, tudi tistim, ki štipendij niso imeli, finančnega učinka verjetno ni, le sredstva so se porazdelila na različne proračunske postavke,« me- Radenko Tešanovic je kritičen do nekaterih vladnih ukrepov. (Foto: Štefka Sem) ni Tešanovic. Edina prednost tega je, da po njegovem mnenju država z direktnim povračilom razlike v ceni prevoza lahko kontrolira prevoznike. Poleg vseh ostalih sprememb, ki so doletele študente, Tešanovič izpostavlja problem študentov z absolventskim stažem. Le-ti namreč niso upravičeni do bivanja v študentskem domu ali do subvencije za bivanje pri zasebnikih. Meni, da študentje, ki v roku izpolnjujejo obveznosti, potrebujejo absolventski staž za pisanje diplome in so prav tako upravičeni do vseh ugodnosti kot drugi študentje. VSE MANJ ŠTUDENTSKEGA DELA »Študentska organizacija Slovenije je pripravila predlog novega zakona o štipendiranju, katerega pa KZSŠ ne podpira. Menim, da bi bilo v sedanji situaciji bolj potrebno več pozornosti nameniti zmanjšanju študentske olajšave pri dohodnini, ki bo zelo prizadela družine. Zaradi zmanjšanja olajšave za polovico, le-ta velja le pri dohodkih, izplačanih prek pooblaščenih servisov za posredovanje dela, se bo povečal družinski prihodek in posledično se bodo zmanjšale šti- MOST NATRNOVEC Podpisali pogodbo, dela se bodo začela takoj V prostorih Občine Rečica ob Savinji so v petek pripravili priložnostno slovesnost ob podpisu pogodbe za izgradnjo mostu in povezovalne ceste na Trnovec. Ob prisotnosti gostov sta pogodbo podpisala župan Vinko Jeraj in direktor podjetja MarkoMark Peter Marko. Navzoči so bili še nekateri predstavniki izvajalskega podjetja in občinske uprave, načelnica in sodelavka Upravne enote Mozirje ter člani občinskega sveta. Župan Jeraj ni skrival veselja, ko je pozdravil navzoče in se vsem zahvalil za prispevek, ki so ga dodali, da bo investicija končno stekla tudi na terenu. »Za izgradnjo mostu in ustrezne infrastrukture smo si prizadevali vse od leta 2007. Vmes smo večkrat naleteli na zaplete, ki jih v začetku sploh ni bilo mogoče predvideti in pričakovati. Končno je napočil trenutek, da podpišemo pogodbo. Novi most naj povezuje naselja s središčem občine in naj pomeni tudi vez med krajani na Zupan Vinko Jeraj (desno) in Peter Marko sta podpisala pogodbo (Foto: Marija Lebar) obeh bregovih reke. Z deli na terenu se bo začelo takoj, naložba, ki je vredna več kot 1,330.000 evrov, pa bo zaključena v juniju prihodnjega leta.« Peter Marko se je zahvalil za zaupanje in zatrdil, da bodo v podjetju naredili vse, da bo investicija zaključena v roku. »Smo mlado pod- jetje in imamo znanje ter energijo, da to tudi uresničimo.« V imenu krajanov sta spregovorila občinski svetnik v prejšnjem sklicu Aleš Krančič in aktualni občinski svetnik Janko Žuntar. Krančič je dejal, da so krajani desnega brega Savinje o povezavi s centrom občine sanjali že dolgo. Te sanje se zdaj ure- sničujejo. Žuntar je izrazil navdušenje in menil, da je pri izgradnji treba združiti energijo mladosti in modrost zrelih let. Tehnične podatke o investiciji je predstavil sodelavec na občini Rok Jamnik. V sklopu izgradnje mostu bodo izvedli še vodno gospodarsko ureditev in izgradnjo nasipa ob levi strani reke Savinje. Napeljali bodo javno gospodarsko infrastrukturo in kanal za kabelsko povezavo za potrebe kabelsko razdelilnega sistema. Marija Lebar Most bo dolg okoli 50 metrov. Širina cestišča na mostu je 6 m (2 x 3m). Hodnik za pešce z ograjo bo na obeh straneh mostu in bo širok 1,8 m. Skupna širina mostu je 9,60 m. Povezovalna cesta v dolžini 763 m bo široka 5,5 m, bo dvosmerna, na desni strani je predviden hodnik za pešce. Gl Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 C pendije in otroški dodatek. Starši bodo plačevali več davka in to bo postal družinski problem, ne več študentski,« je ocenil Tešanovic. Ob že tako zmanjšani ponudbi študentskega dela se marsikdo niti ne bo več odločal zanj, saj bi dohodek vplival na vse ostale pravice. S povečanjem koncesijskih dajatev za študentsko delo se je obseg le-tega krepko zmanjšal. Napram lanskemu letu je obseg del 15 odstotkov manjši, do konca leta pričakujejo, da se bo ta številka še povečala za pet odstotkov. »Praktično so ostala le še dela v gostinstvu in prodaji. Javni sektor, ki je tudi pri sebi uvedel prepoved študentskega dela, sedaj ugotavlja, da je na določenih mestih kadrovsko podhranjen in sedaj ponovno vabi študente v svojo sredino. Predvsem gre za občasen povečan obseg dela, na primer na centrih za socialno delo, zavodu za zaposlovanje, agencijah in podobno,« je povedal Tešanovič. VARČEVANJE POVSOD Glede varčevanja pri študentskih bonih, do katerih niso upravičeni en poletni mesec in jih lahko koristijo le do osme ure zvečer, Te-šanovic meni, da so študentski boni namenjeni toplemu kosilu. Uvedeni so bili na osnovi raziskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da se študentje ne prehranjujejo redno in z boni so želeli spodbuditi uživanje zdravega in toplega obroka vsak dan. »Hitra hrana prav gotovo ni zdrav obrok, prav tako ni fakultete, na kateri ne bi imel študent tekom dneva čas pojesti kosilo, zato je omejitev uporabe bonov na osmo uro večer smiselna, prav tako izbira lokalov, kjer bodo lahko odslej sprejemali le-te.« S TREBUHOM ZA KRUHOM? Kar se tiče zaposljivosti mladih po končanem študiju, je velik problem po mnenju predsednika KZ-SŠ, da le-ti že v osnovi pričakujejo visoko plačo zaradi svoje izobrazbe. Največja težava pri vsem pa je prav gotovo šolski sistem. Študentje pridejo k delodajalcu brez praktičnega znanja in tudi iz tega razloga za delodajalce niso zanimivi. Tešanovic meni, da bi bila »potrebna temeljita reforma šolskega sistema s poudarkom na praktičnem usposabljanju. Velika potreba je po raznih obrtnih poklicih. Ko bodo mladi ugotovi- Tema tedna, Aktualno li, da je tudi takšno delo častno in velikokrat precej bolje plačano, bo viden tudi napredek. Glede na to, da je pri nas vse težje za službo, bodo morali diplomanti odpreti oči in pogledati v svet. Veliko jih govori o odhodu v tujino, a za ta korak jim po navadi zmanjka korajže.« Štefka Sem VOLITVE ELEKTORJEV Kdo bo volil člane v državni svet Pretekli teden so kar v petih občinah Zgornje Savinjske doline pripravili seje občinskih svetov. Skupna točka vsake od petih sej je bila izvolitev članov volilnega telesa ali elektorjev, ki bodo volili člane v državni svet. V večini občin so prejeli predloge kandidatur le za enega elektorja, v Nazarjah in na Ljubnem pa so imeli po dva kandidata. V volilno telo so bili tako izvoljeni na Ljubnem Anton Špeh, v Lučah Niko Bezovnik, v Nazarjah Janez Štiglic, na Rečici ob Savinji Janko Žuntar, v Solčavi pa Katarina Pre-lesnik. Vsi so bili izvoljeni na tajnih volitvah. Svojega kandidata za člana državnega sveta v teh petih občinah niso predlagali. Marija Lebar OBČINA SOLČAVA Ekološki otok kot rešitev divjega odlaganja odpadkov Lepe jesenske dni so v Solčavi izkoristili za izvedbo večih investicij, dve od teh v Medici, kjer nastaja naselje stanovanjskih hiš. Nadgradili so komunalno ureditev. V okolici čistilne naprave, ravno tako v Medici pred samo Solčavo, pa gradijo večji ekološki otok. Občina oba projekta financira s sredstvi po 21. členu zakona o financiranju občinske infrastrukture. Medtem ko so prvo fazo komunalne ureditve v Medici izpeljali že pred časom, so sedaj utrdili in asfaltirali uvoz na zemljišče z regionalne ceste. Ob tem so uredili od-vodnjavanje za meteorne vode, postavljajo pa še varnostno ograjo. Za izvedbo je občina namenila okoli 38.000 evrov. V prihodnje bodo na območju Medice napeljali še javno razsvetljavo. Prav tako v Medici urejajo večji ekološko otok oziroma manjšo zbiralnico. Posekati in očistiti je bilo treba zarastje, utrditi zemljišče, Dela na ureditvi ekološkega otoka (Foto: Marija Lebar) ki bo asfaltirano, izvesti ustrezne odtoke in uvoz ter izkopati jarek za temelje ograje. Ekološki otok bo ograjen, odlaganje pa se bo opravljalo v prisotnosti zaposlene osebe. Možno bo odlagati tudi kosovne odpadke. Kot je povedala Mateja Brlec Su-hodolnik z občine Solčava, so se za ta projekt odločili zato, ker so že dalj časa zaznavali precejšen ne- red na dosedanjih ekoloških otokih. To je bilo še posebej pereče v sezoni, ko so prihajali obiskovalci od drugod in odmetavali odpadke kamorkoli. Za oddaljenejše občane so prodajali vrečke, z nakupom vrečke je bil plačan tudi odvoz odpadkov. Pred časom je občina za prebivalce pripravila predstavitveno izobraževanje v zvezi z ločenim in pravilnim odlaganjem odpadkov, kjer se je večina strinjala, da je manjša zbiralnica ob čistilni napravi pravilna odločitev. Za izvedbo ekološkega otoka bo občina odštela nekaj manj kot 40.000 evrov. S tem bodo zadostili tudi normativu, ki predvideva en ekološki otok na 500 prebivalcev, kolikor jih približno šteje občina Solčava. Marija Lebar Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 ID Gospodarstvo, Iz občin SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Manj državne birokracije za gospodarstvo Upravni odbor Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice (SŠGZ) je 11. oktobra gostoval v novem objektu Gaudeamus, v katerega se je pred kratkim preselila Visoka šola za varstvo okolja. Ob tej priložnosti so podpisali dokument o pridruženem članstvu te institucije v zbornico. Na sejo so povabili tudi predstavnici ministrstva za pravosodje in javno upravo in se seznanili z ukrepi, ki jih pripravlja ministrstvo za odpravo številnih administrativnih ovir, s katerimi se na državnem nivoju srečuje gospodarstvo. Predsednica upravnega odbora zbornice dr. Cvetka Tinauer je prisotne seznanila, da bo volilna skupščina v organe SŠGZ v začetku novembra. Renata Zatler je na ministrstvu v.d. generalne direktorice direkto-rata za upravne procese, Nevenka Vratanar pa vodja službe za lokalno samoupravo. Predstavili sta aktivnosti, ki jih izvajajo, da bi poenostavili številne zapletene postopke, s katerimi se srečuje gospodarstvo in ki predstavljajo resne ovire slovenskemu ekonomskemu razvoju. Povedali sta, da so k tematiki pristopili sistemsko in bodo zmanjšali število različnih predpisov. V ta namen so zagnali projekt Minus 25 %. Prenovili bodo portal e-VEM, govorili sta o prenovi nekaterih regulacij, o uvajanju orodij za sprejemanje kakovostnih in učinkovitej- V GORNJEM GRADU BO MOŽNO GRADITI Planirana soseska za šest enostanovanjskih hiš Gornjegrajski občinski svet je sprejel odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje Ravni. Na tem območju je planirana ureditev stanovanjske soseske šestih enostanovanj-skih hiš. Projekt sta predstavila ur-banistka Irena Povalej iz Razvojnega centra Planiranje d.o.o. Celje in projektant Miran Ugovšek. OPPN je v celoti financiral investitor, na javni razgrnitvi in obravnavi pa nanj ni bilo pripomb. Za območje Ravni je po sedaj veljavnem prostorskem načrtu možnost pozidave, je povedala Pova-lejeva, kljub temu je bilo potrebno izdelati OPPN. Vsa mnenja na predlagani načrt so bila pozitivna, sedaj je odlok potrdil še občinski svet. Miran Ugovšek je povedal, da je polovica parcel zasedenih, saj so graditelji že znani. Gradnja manjše soseske bo za kraj pozitivna, prav tako je pomembno, da je cena parcel ugodna, saj drugače interesa ne bi bilo. »Za gradnjo v »mondenem« Ti-čjeku ni interesa, saj so cene parcel primerljive cenam v Ljubljani, zato je pomembno, da so te par- ših predpisov. V vse priprave bodo vključevali ostale ključne deležnike in zainteresirano javnost. Prisotni so bili do tematike dokaj kritični. Obstaja nepregledna množica predpisov in namesto, da bi jih uvajali v prakso in tam preverili njihovo delovanje, se jih nenehno do- a so ga administrativne ovire in nerazumni roki za pridobivanje dokumentacije od tega odvrnili. V Avstriji je v enem samem mesecu pridobil vse papirje in lahko začel z delom. Tudi z odzivi zaposlenih v državni upravi niso zadovoljni, so povedali prisotni. Renata Zatler (v sredini) in Nevenka Vratanar z ministrstva za pravosodje in javno upravo sta predstavili projekt Minus 25 %. (Foto: Marija Lebar) cele ugodnejše,« je omenil Ugovšek. Na vprašanja, zakaj ni načrtovana povezava novogradenj na kanalizacijski vod ter daljinsko ogrevanje, je Povalejeva odgovorila, da Eko toplota Energetika, odgovorna za toplotno oskrbo v Gornjem Gradu (ki je le streljaj od parcel) nima interesa za možnost priklopa na daljinsko ogrevanje, prav tako je Komunala Gornji Grad v svojih smernicah zapisala, da gradnje kanalizacije ne načrtuje na tem območju. Kot je dodal Ugovšek, so za posamezne hiše načrtovane male čistilne naprave, ki so lahko mon-tažno-demontažne, kasneje se lahko na željo stanovalcev ta ureditev spremeni. Prav tako bo cesta ostala obstoječa makadamska, že zaradi obremenjenosti zaradi gradenj in prav gotovo nihče takoj ne pričakuje asfalta. Svetnik Franc Rup je menil, da je sprejem odloka za graditelje zelo pomemben, saj jim daje zeleno luč za gradnjo. Menil je, da je potrebno ljudi, ki želijo ostati v kraju, podpirati, saj bodo tu ostale družine, mogoče celo privabijo koga v kraj. Štefka Sem polnjuje z drugimi predpisi in nad celotno tematiko ni kompletnega pregleda. Po drugi strani pa so področja, ki sploh niso pokrita z ustrezno zakonodajo in obstaja pravni vakuum, je povedal Marko Mavec iz podjetja Eriko. Dodal je, da pozna primer, ko je bil tuji investitor zainteresiran za naložbo pri nas, TRETJA RAZVOJNA OS Obe sogovornici sta zatrdili, da je večina uradnikov korektna, vendar jih pri delu zavezuje in omejuje neustrezna in preveč zamotana zakonodaja. Prav zato so se lotili zgoraj omenjenih ukrepov, za katere so prepričani, da bodo prinesli rezultate, vendar seveda ne takoj. Marija Lebar Poziv predsedniku vlade za čimprejšnjo izgradnjo hitre ceste Iz Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so v imenu svojih članic in predstavnikov lokalnih skupnosti na predsednika vlade Janeza Janšo naslovili pismo, v katerem ga pozivajo, naj se zavzame za čimprejšnjo izgradnjo hitre ceste tretje razvojne osi. Poziv so naslovili še na ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača, ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča in na savinjsko šaleške poslance. »Hitrost pri iskanju ustrezne rešitve trase med avtocesto A1 in Vele- njem je za nas ključnega pomena, pri tem želimo ponovno opozoriti, da ne gre zgolj za hitro cesto, ampak za razvojno os, katere namen je zagotoviti pogoje za skladnejši regionalni razvoj, zato mora nova varianta trase zagotoviti ustrezno povezavo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino. Če bi se nova trasa hitre ceste odmaknila od tega dela naše regije, naj se v državni prostorski načrt vključi tudi priključek na hitro cesto za Zgornjo Savinjsko dolino,« je med drugim zapisano v pozivu. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 Iz občin, Gospodarstvo, OBČINSKI SVET LUČE Za resen pristop do zdravstvene oskrbe Zgornjesavinjčanov V Lučah se je sestal občinski svet in obravnaval več odlokov, med drugim tudi odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinj-ski zdravstveni dom Nazarje in odlok o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v tem javnem zavodu. K odloku o ustanovitvi JZ Zgor-njesavinjski zdravstveni dom Na- zarje je svetnik Jernej Plankl dejal, da je zadeva nujna in da ji je potrebno resno pristopiti v vseh občinah. Glede na sedanje trende bi bilo celo mogoče, da bi dolina zdravstveno službo celo izgubila, kar bi imelo nepopravljive posledice na kakovost življenja Zgornjesavinjčanov. »Občanov ne zanima, kje je sedež zavo- da, temveč ustrezna zdravstvena oskrba,« je menil Plankl. Temu mnenju so se pridružili tudi ostali svetniki in povedali, da je na ostale občine potrebno poslati apel, da naj se predlog odloka obravnava primerno resno. Soglasno so nato predlog odloka potrdili v prvi obravnavi. Tudi pri predlogu odloka o ustanovitvi skupnega organa JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje so menili, da je primeren, vendar je Blaž Voler predlagal, da naj se vnese pogoj, da je za spreminjanje statuta potrebna pretežna večina glasov. S to pripombo so odlok sprejeli v prvi obravnavi. Marija Lebar PROJEKT GOSO V POLNEM TEKU CEMENTNINARSTVO POLAK Postavljena polovica sprejemnikov za širokopasovno omrežje V okviru projekta GOŠO, gradnje širokopasovnega omrežja, s katerim naj bi dobili tudi tisti občani, ki so oddaljeni iz občinskih središč, enake možnosti dostopa do internetnih povezav, se v tem času na izbranih vzpetinah postavljajo sprejemniki signala. Na območju Zgornje Savinjske doline bo postavljenih osem tovrstnih objektov. Polovica jih že stoji, med drugimi prvi, ki je postavljen na Dobro-vljah. Slednji sprejema signal, ki ga oddaja oddajnik Telekoma na zgradbi v središču Mozirja. Signali potujejo na zelo visokih frekvencah, zato morajo biti sprejemniki postavljeni visoko, na izpostavljenih mestih brez naravnih ovir. Do-broveljski sprejemnik signal pošilja naprej, proti Sv. Križu nad Belimi Vodami, na Goro Oljko in naprej, proti Ljubnemu ob Savinji in Gornjemu Gradu. Delavci Iskra sistemi d.d., ki gradijo omrežje, trenutno napeljujejo na Dobrovlje električno omrežje. Hkrati z njim bodo kvalitetnejše omrežje dobili tudi v zaselku Jeslane. Oprema sprejemnih in oddajnih postaj je že v skladiščih, z montažo pa se bo pričelo po novem letu. Trenutno je realiziranega okoli polovico projekta. Občani naj bi dobili možnost dobivanja odličnega signala z novega širokopasovnega omrežja nekje do maja prihodnje leto. S tem bodo pokrite tako Prvi sprejemnik je bil postavljen na Dobrovljah. (Foto: Benjamin Kanjir) Minister Radovan Žerjav na obisku v Šmartnem ob Paki imenovane sive lise, na območju katerih občani doslej niso mogli sprejemati signala zadovoljive kakovosti za vzpostavitev hišnega interneta ali sprejemanja televizijskih programov kvalitetnega signala predvsem zaradi oddaljenosti in prevelikega stroška gradnje omrežja s strani ponudnikov teh storitev. Benjamin Kanjir V četrtek, 18. oktobra, se je na obisku v občini Šmartno ob Paki mudil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav. Med drugimi ga je ob tej priložnosti spremljal poslanec in pod- ekstra popolnoma avtomatizirana in računalniško vodena. Gostje so si z zanimanjem ogledali izdelavo strešnikov in betonskih zidakov. Vodja proizvodnje Damjan Rožič in njegova žena Mojca sta Žer- Minister Žerjav (drugi z leve) in gostje so si ogledali izdelavo strešnikov in zidakov. (Foto: Marija Lebar) predsednik v državnem zboru Ja- javu in Presečniku predstavila posa- kob Presečnik (oba SLS). V sklopu obiska so si gostje ogledali tudi proizvodnjo v družinskem podjetju Cementninarstvo Polak v Gorenju in se z vodstvom pogovarjali o stanju in izzivih v gospodarstvu. 60-letna zgodovina družinskega podjetja Polak, ki ima sedež v vasi Gorenje, je pripeljala do najsodobnejše proizvodnje strešnikov in betonskih zidakov. Za svoje izdelke so v letu 2007 prejeli certifikat SQ - slovenska kakovost. V letu 2010 so robotizirali proces zlaganja in pakiranja strešnikov, tako da je sedaj proizvodnja strešnikov Polak mezne izdelke in način izdelave. Gostje so se kasneje zadržali še na pogovoru, kjer so govorili o aktualnih podjetniških problemih. »Naša težava je plačniška nedisciplina, drugih večjih težav nimamo. Potrebno bi bilo uvesti take ukrepe, da bi kupci dobavljeno blago plačevali na dan valute,« je povedal Damjan Rožič. Skupaj so se pogovorili o možnostih za rešitev teh težav, Žerjav pa je izpostavil še neizkoriščene možnosti razvoja v občinah, kot je Šmartno ob Paki, zlasti v smislu črpanja evropskih sredstev. Marija Lebar Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 ID Intervju PODJETNICA ALBINA LICHTENEGGER IZ MOZIRJA Albina Lichtenegger (Foto: Mateja Goltnik) Mozirjanka Albina Lichtenegger z družino živi v kraju Stusslingen v Švici, kjer imata z možem uspešno podjetje. Ker jo na Slovenijo vežejo poslovne in zasebne vezi, se vedno rada vrača v rodno Mozirje, kamor je v nedeljo, 7. oktobra, pripeljala tudi cerkveni pevski zbor iz švicarske vasi Winznau, v katerem je našla dobre prijatelje in priložnost, da svoj prosti čas posveti glasbi. Zanjo pravi, da ne pozna meja, le lepoto čudovitih tonov, daleč od vsega hudega. - V Švico ste odšli pri 26 letih, zdaj tam živite z možem, sinom in hčerjo. Kaj je botrovalo vaši odločitvi za odhod iz Slovenije? Je bila tujina ena izmed opcij že v mladosti? Kljub temu da sva z možem imela takrat oba službo v Sloveniji, poleg tega se nama je ponujala možnost, da se preseliva v večje stanovanje, naju je prepričalo slabo stanje v naši državi. Bila sva razočarana nad takratnim sistemom v Jugoslaviji. Poleg tega sva že takrat imela v Švici dobre prijatelje, ki sva jih obiskovala in se vsakokrat znova zaljubila v to deželo, saj je po okolici in hribih zelo podobna naši Sloveniji. Mislila sem, da bom za vedno ostala v Mozirju, tako da ne morem reči, da me je v tujino vleklo že v mla- w »V Švici smo pred zakonom vsi enaki, celo krasti je nemogoče!« dosti. Seveda pa je bila odločitev težka. Hudo je, ko zapuščaš domače, a vedela sva, da bo tako za naju in za sina, ki je bil takrat star osem mesecev, lažje. - Ste v Švici spoznali Slovence, se z njimi povezali? Slovencev je tam čedalje manj. Tisti, ki so se priseljevali v 60 letih, so zdaj večinoma v pokoju, poleg tega pa celodnevni urnik niti ne dopušča veliko časa za stike. Še posebej v začetku je bila poleg otrok na prvem mestu služba in podjetje, ki sva ga ustanavljala. Večinoma sem bila v službi do večera in v bistvu sem šele pred dvema letoma po 22 letih bivanja v Švici prišla do čisto svojega hobija - petja v cerkvenem pevskem zboru. - Bi Švicarje sicer opredelili za strpne do priseljencev? Kako vidijo Slovence? Sicer bi za Švicarje rekla, da so strpni, a na začetku morda zaprti, nezaupljivi, moraš se jim dokazati. Slovence zaradi nas zdomcev, ki širimo informacije o Sloveniji po Švici vedno manj mečejo v isti koš z drugimi državami bivše Jugoslavije. Midva z možem se vztrajno trudiva predstavljati Slovenijo v najlepši luči, opisujeva našo kulturo, razlagava, da je utemeljitelj narodno zabavne glasbe Slovenec, Slavko Avsenik. Pred nekaj leti sva ustanovila društvo Martin Krpan, ki združuje starše otrok, ki obiskujejo dopolnili pouk slovenskega jezika in kulture, po vsej Švici. - Kako ste se privadili na novo življenje? Mož je odpotoval v Švico tri mesece pred mano in sinom. Prvi dan službe je na vrata lastnika najinega najemniškega stanovanja trkal s slovarjem v roki, saj v njihovem jeziku ni znal vprašati, v katero smer naj gre v službo. (smeh) Jaz sem bila v Sloveniji zaposlena kot medicinska sestra in v tem poklicu sem hotela nadaljevati v Švici. Ampak to ni bilo mogoče, dobila sem možnost dela strežnice, saj nisem znala jezika. Seveda sem kot tujka morala pokazati več, nenehno se je bilo potrebno dokazovati, čeprav sem čutila, da sem sposobna. Bila sem pod velikim pritiskom. Na začetku je bilo treba kar veliko požreti in narediti kakšen korak nazaj, da sem lahko naredila nekaj korakov naprej. Ampak se mi je to obrestovalo, saj lahko rečem, da sem od takrat veliko dosegla. Dokončala sem višjo ekonomsko šolo, z možem pa sva nato odprla podjetje GmbH, kjer sva zaposlena, poleg tega pa imava v lasti tudi podjetje VIAL Automation d.o.o. v Gotovljah. Ukvarjamo se s tehnologijami za avtomatizacijo proizvodnih procesov. - Kakšne pa so vaše izkušnje glede ženskega dela v Švici? Še vedno naj bi bile za isto delo plačane manj kot moški in samoumevno se jim zdi, da je njihovo delo gospodinjstvo in vzgoja, moški pa hodijo v službo. Je tako še danes? Tega je bilo res veliko, a mislim, da ni več tako konzervativno. Bilo pa je res, da, ko so ženske v Švici zanosile, jih potem nekaj let ni bilo več nikjer videti. Tudi zame so rekli, kakšna mama Sprašujem se, zakaj Slovenci vedno kopiramo Nemčijo, ki imajo ekstremno kompliciran sistem in z njimi že zaradi same razlike v velikosti nimamo nobenih pametnih paralel. sem, da lahko grem v službo in pustim otroka v vrtcu. Ampak s tem, ko sem dala sina in hčer v vrtec, sta le pridobila, saj sta se že kmalu naučila jezika. Sem pa doživela to neenakost tudi na lastni koži, saj sem za isto delo medicinskega tehnika, ki sva ga opravljala z moškim kolegom, dobila okoli 10 odstotkov nižjo plačo. Še zdaj so ženske neenakopravne. Z muko so porodniški dopust podaljšali na štirinajst tednov, pred leti ga je bilo le dvanajst tednov. Zelo pozitivno pa je, da so možni deljeni delovni časi. V službi si lahko 20, 30 ali 40 ali več procentov. Odvisno od potreb. Je pa res, da se je spremenil tudi standard. V Švici je vse dražje kot pred nekaj leti in za preživetje družine sta potrebni dve plači, zato ne gledajo več negativno na ženske, ki po porodu gredo nazaj v službo. - Pa vendar so tako Švicarke kot Švicarji baje med najsrečnejšimi prebivalci Evrope. Zakaj po vašem mnenju? Sama nekako nimam občutka, da bi bili srečnejši od Slovencev. Seveda pa se manj oziroma sploh ne razburjajo nad sistemom, od katerega bi Slovenija lahko precej prevzela. Glede na velikost in konfiguracijo gospodarstva in naravnih bogastev sta si dve alpski deželi, Slovenija in Švica zelo podobni. - Verjetno sistem vzdržujejo tudi preko posebnih kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati priseljenci. Letošnje leto je bilo govora o omejitvah za priseljevanje v Švico. Kaj menite o tem? Hi Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 C Intervju Je imela vaša družina težave s pridobivanjem državljanstva? K sreči sva z možem dobila vizo B, ki se podaljšuje vsako leto, pod pogojem, da živiš v istem kraju oziroma občini. Po desetih letih smo lahko zaprosili za državljanstvo. Menim, da je slovensko državljanstvo mogoče dobiti malo prehitro, švicarsko pa malo pretežko. Po eni strani se mi zdi pametno, da ljudje nekaj časa pred Predpisi v bistvu niso nič strožji kot v Sloveniji. Razlika je, verjetno v tem, da so Švicarjem le-ti že v mladosti privzgojeni in se jim zdi samoumevno, da se jih spoštuje. pridobitvijo državljanstva živijo v kraju, da te so-krajani spoznajo in lahko pretehtajo, če si se integriral in prevzel njihove navade. Ena od bistvenih razlik v primerjavi s ostalimi evropskimi državami je švicarska direktna demokracija. To pomeni, da je osnovna celica krajevna skupnost, na kateri je zgrajen celoten sistem. Pomembne odločitve, kot so pridobivanje finančnih sredstev, udržavljanjanje priseljencev se odloča ravno tu in ne kot v ostalih državah v glavnem mestu. Torej od spodaj navzgor in ne od zgoraj navzdol! - Katere značilnosti Švice bi poleg točnosti in strogih predpisov, po katerih jih večinoma poznamo, izpostavili? Vlaki so ekstremno točni. (smeh) Rekla bi, da je ta država tako dobro organizirana, vse je veliko bolj enostavno kot v Sloveniji. Ni primerjave. Glede papirjev, administracije, je tam vse avtomatizirano in s tem mnogo enostavneje in ceneje. Ko sva zidala hišo, je arhitekt vodil projekt in uredil vse, nama ni bilo treba urejati ničesar. V Sloveniji pa znoriš že s samo pridobitvijo dokumentacije. Direktna demokracija je očitna. Sprašujem se, zakaj Slovenci vedno kopiramo Nem- Švicarji, kot tudi Slovenci smo zelo pridni in vestni ljudje. Na žalost smo se pri nas skozi desetletja življenja z južnimi narodi privzeli mnogo slabih navad, ki so nam danes v napoto in nam onemogočajo meriti se s Švicarji. čijo, ki imajo ekstremno kompliciran sistem in z njimi že zaradi same razlike v velikosti nimamo nobenih pametnih paralel. Morda bi izpostavila kvalitetni šolski sistem in izredno nizko brezposelnost. Če se ta dvigne na dva odstotka, je že hudo. Zdravstveni sistem je sicer drag, a urejen. Meni, ki sem človek, ki ima rad vse organizirano, to zelo ugaja. Zaradi dualnega šolskega sistema morajo vsi otroci obiskovati istočasno srednjo šolo in pričeti z delom v podjetjih, vajeni-štvo. Velja pravilo, da bi naj se vsak izučil poklica. Tako se znanja in izkušnje iz prakse direktno prepletajo s šolsko teorijo. Po štirih letih je mladina tako oborožena s fundiranim znanjem in lahko takoj stopi v delovni ciklus. Po želji in zmožnostih seveda pa lahko posamezniki nadaljujejo s študijem. Zaradi tega niso tako dolgo vezani na starše, kot v Sloveniji in se lahko prej postavijo na svoje noge. - So vam strožji predpisi od naših od začetka povzročali težave? Predpisi v bistvu niso nič strožji kot v Sloveniji. Razlika je verjetno v tem, da so Švicarjem leti že v mladosti privzgojeni in se jim zdi samoumevno, da se jih spoštuje. Za primer lahko povem, da se med opoldansko pavzo, med 12. in 13. uro, ne sme povzročati hrupa, niti ob sobotah. Tako moram včasih košnjo trave v našem vrtu prekiniti. (smeh) - Bi mladim svetovali, da se podajo na študij ali živeti v Švico? Seveda, predvsem bi priporočala, da se pride mladina naučiti delovnih navad in obiskati predvsem srednje šole, ki so na zelo visokem nivoju. Študij, če že pride, seveda pozneje. - Švicarji cenijo znanje in delo. Na kakšen način se to kaže? Je morda tudi visok standard, urejen sistem in zadovoljstvo med ljudmi posledica tega? Švicarji, kot tudi Slovenci smo zelo pridni in vestni ljudje. Na žalost smo si pri nas skozi desetletja življenja z južnimi narodi privzeli mnogo slabih navad, ki so nam danes v napoto in nam onemogočajo meriti se s Švicarji. Na tem področju bo potrebno storiti še mnogo, da bomo imeli tudi pri nas urejeno, kot so imeli naši stari starši. V Švici je delovni čas daljši, malica na primer se ne šteje v delovni čas. V Švici so srednje šole zelo cenjene in mladini ni nujno potrebno nadaljevati s študijem. Če pa se posamezniki odločijo za to, je potrebno v rednem roku tudi dokončati. Srednješolci poleg šole vsi delajo na področju, za katerega se šolajo in že kmalu služijo denar, to je samoumevno. V Sloveniji pa je treba mlade delavce na začetku najprej vpeljati, to vzame veliko časa in konec koncev tudi ogromno denarja. Tukaj se kažejo vzroki, zakaj je naše gospodarstvo kljub nižjim plačam nekonkurenčno. - Po katerih vrednotah živijo v Švici? Kje ima mesto glasba? Švicarji so vzgojeni in živijo po krščanskih vrednotah, pridnost in poštenost je zagotovo ena izmed njihovih vrednot. Raznovrstna glasba ima pomembno mesto. Mladina se navdušuje predvsem nad moderno glasbo, rock, tehno itd., v zrelejših letih pa začne njihovo srce biti tudi za domačo glasbo. Zborovsko petje je ravno tako kot v Sloveniji zelo razširjeno. - Tudi plešejo? Seveda tudi radi plešejo. V mnogoštevilnih plesnih klubih se zbirajo ljudje različnih starosti in uživajo v raznovrstnih plesih. Je pa očitna razlika na vaških veselicah. Tudi tam ima vsaka vas veselico, kjer se družijo, sedijo ob hrani in pijači ter živi glasbi, a nikjer ni plesišča. Ples na veselicah tam ni v navadi. - Koliko pa glasba pomeni vam? Zelo veliko. Zelo mi je manjkala vsa ta leta. Seveda ni bilo na razpolago nobene tete ali sestre, ki bi ji pustila otroka v varstvu za par minut in bi si vzela čas zase. To si je težko predstavljati. Zdaj, ko sta otroka odrasla, včasih celo zaigram na klavir, ki ga imamo v hiši. Zadnji dve leti pa pojem tudi pri zboru Winznau iz sosednje vasi, kjer smo sami amaterji in katerim sem tudi raz-kazala Slovenijo. - V čem je liturgična pesem v Švici drugačna od slovenske? Med mašo poje narod, ne zbor. Ta poje v cerkvi le ob večjih praznikih. Slovenska pesem pa je vsekakor bolj melodična. - Je bila zadnja pesem pri nedeljski maši »Slovenija, od kod lepote tvoje« vaša izbira? Kaj vam pomeni domovina? Da, hotela sem to pesem. Vsi Švicarji so me spraševali, če je to naša himna. Meni se zdi, da je to pesem, ki si zasluži biti odpeta ob takih po- Srednješolci poleg šole vsi delajo na področju, za katerega se šolajo in že kmalu služijo denar, to je samoumevno. V Sloveniji pa je treba mlade delavce na začetku najprej vpeljati, to vzame veliko časa in konec koncev tudi ogromno denarja. sebnih priložnostih. Domovina mi namreč pomeni ogromno. S tem, ko imamo v Sloveniji podjetje, torej poslovne vezi in seveda tudi privatne vezi z družino in sorodniki v Mozirju, se povezava z domovino na srečo tudi ne prekinja. - Kako pogosto se vračate v Slovenijo? Prihajata tudi otroka? Ste kdaj razmišljali o stalni vrnitvi? Mož je zaradi obilice dela v podjetju razdvojen med Švico in Slovenijo. Jaz pa prihajam nekje kvartalno, saj sem pri podjetju VIAL Automation d.o.o. zadolžena za področja dela, ki ne zahtevajo, da sem prisotna ves čas. Bolj me zaposluje podjetje v Švici. Otroka Slovenijo prav tako obiščeta približno trikrat letno. Zdi se jima lepa, tu imata sorodnike in prijatelje, zato Slovenije ne gledata le kot deželo oddiha, temveč kot domovino. Sicer pa se z možem nameravava v Slovenijo vrniti ob upokojitvi. Mateja Goltnik Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 9 Kultura, Oglasi GLASBENO IZOBRAŽEVANJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Kakšna prihodnost čaka glasbeno šolstvo? V Glasbeni soli Nazarje se v letošnjem solskem letu izobražuje skoraj dvajset odstotkov vseh osnovnošolskih otrok v Zgornji Savinjski dolini. To dokazuje, da starši cenijo glasbeno izobrazbo in jo želijo omogočiti svojim otrokom. Zato je nedavna informacija, da se je med vladnimi varčevalnimi ukrepi znašla tudi ukinitev javnih glasbenih šol, osupnilo marsikoga, na takšna razmišljanja pa so se ostro odzvali tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). GLASBENE ŠOLE SE (ŠE) NE UKINJAJO Ker iz pojasnil ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turka ni bilo mogoče jasno razbrati, kakšna usoda čaka slovensko javno glasbeno šolstvo, je glavni odbor SVIZ-a nanj naslovil poziv, naj pove, kakšne ukrepe načrtuje vlada. Minuli teden je sindikat prejel odgovor ministra Turka, da je ministrstvo za finance ob pripravi predloga proračuna samodejno ukinilo postavko za glasbene šole, a ko je na seji vlade Turk na to opozoril, so postavko za glasbene šole v končni različici predloga proračuna ponovno vzpostavili. Po mnenju ministra zato vznemirjanje ni potrebno, na kar pa SVIZ opozarja, da previdnost nikakor ni odveč. Na vprašanje, kakšne ukrepe načrtuje Vlada RS na področju javnega glasbenega šolstva, minister Turk namreč SVIZ-u ni odgovoril. KULTURNA IZOBRAZBA JE ČLOVEKOVA TEMELJNA PRAVICA Zaskrbljenost nad prihodnostjo glasbenega izobraževanja so izrazili tudi na Zvezi slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ). Dogajanje pozorno spremlja tudi ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Ma-rinšek. Kot pravi, je visok vpis v njihovo glasbeno šolo dokaz, da si otroci in starši želijo glasbenega izobraževanja ter da so z delom glasbenih pedagogov zelo zadovoljni, in to kljub temu, da se nekateri učenci vozijo od zelo daleč, celo večkrat tedensko. »Žal mi je, da smo glasbene šole postale tako finančno breme. Očitno ima danes vse svojo logiko namenskosti, saj aktualna politika razume in enači blaginjo le kot gmotno vprašanje, in to hkrati, ko poslušamo na naši nacionalni televiziji, kako država ne uspe od velikih in malih podjetij pobrati milijardo in pol davka ter kar nekaj sto milijonov za neplačane prispevke,« razmišlja Marinšek in dodaja, da je »glasba morda izgubila visok družbeni pomen, a je glasbena vzgoja za umetnost pridobila neznansko moralno moč. Kulturna izobrazba pa je človekova temeljna pravica.« GLASBENA ŠOLA NI SAMO ZA IZBRANE Procentualno število otrok, ki so vpisani v osnovno in srednjo šolo ter hkrati v glasbeno šolo oziroma umetniško gimnazijo, je zelo visoko. Še pomembnejši argument v prid glasbenemu izobraževanju so po mnenju Marinška rezultati, ki jih slovenski glasbeniki - tekmovalci dosegajo v tujini. Tam so praviloma vedno v vrhu oziroma prejemajo daleč največ najvišjih priznanj oziroma nagrad, mnogi pa s svojo kvaliteto prepričajo komisije širom po svetu in študij glasbe nadaljujejo v tujini. Glasbena šola po njegovem pre- pričanju, ne sme biti namenjena le izbranim, torej bogatejšemu sloju prebivalstva. »Med vpisanimi je le peščica učencev, ki so vpisani zato, da tekmujejo, zbirajo nagrade in se želijo glasbeno izobraževati na visokih šolah. Velika večina glasbeno šolo obiskuje ljubiteljsko ter pridobiva znanje za svoje nadaljnje življenje. Glasbena šola namreč otroku poleg znanja inštrumenta in poznavanja teorije in zgodovine glasbe nudi vse kaj več,« opozarja Marinšek. Otroci se po njegovem mnenju v glasbenih šolah učijo tudi vztrajnosti, samostojnosti, z redno vajo pridobivajo samodisciplino. Poleg tega glasbene šole vzgajajo koncertne poslušalce oziroma kulturnike, ki bodo v domačih društvih nepogrešljivi pri soustvarjanju in oblikovanju narodove visoke kulture in nenazadnje glasbene šole otrokom pomagajo oblikovati občutek za nekaj lepega. Tatiana Golob Jernej Marinšek, ravnatelj Glasbene šole Nazarje: »Posnemanje sistemov glasbenega izobraževanja, kot ga poznajo v nekaterih drugih državah, na račun varčevanja pri izobraževanju naših učencev, se mi ne zdi dobro. Potrebno je omeniti tudi prispevek staršev, ki je ob sedanji ureditvi sistema glasbenega izobraževanja namenjen plačilu materialnih stroškov in je bistveno nižji od šolnine, ki bi jo za enak obseg pouka ob ustanovitvi zasebnih glasbenih šol plačevali starši. Nisem zagovornik prenašanja sistemov brez dobrih analiz, pa čeprav so »evropski«. Tuje, pa čeprav »evropsko«, ni vselej najboljše. Morda bi prav na tem področju, pa najbrž še kje, Evropi lahko ponudili nekaj, v čemer bi nas lahko posnemali. Rezultati, ki jih dosegajo naši učenci, dokazujejo, da je sistem individualnega dela z učenci zelo kakovosten. Zakaj bi morali stopiti korak navzdol?« Občina Gornji Grad v svojem imenu in po pooblastilu Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem (objavljenega na spletni strani: www.gornji-grad.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Predmet razpisa sta: 1. garsonjera, v izmeri 30,36 m2, Attemsov trg 8, Gornji Grad 2. trisobno stanovanje, v izmeri 69,74 itt, Novo naselje 2, Gornji Grad. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 26. oktobra do vključno 06. novembra 2012. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: www. gornji-grad.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitne-ga stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (03) 839-1850, Erika PODBREŽNIK. OBČINA GORNJI GRAD © Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 Ljudje in dogodki, Iz občin NCERT ZA BLAŽA »NI NAM VSEENO« Za Blažev lažji korak zbrali 2.500 evrov DOBRODELNI KO Usoda nemalokrat izbira hude preizkušnje, a ne izbira ljudi. Pred dvanajstimi leti je izbrala Blaža Kramarja, a mu volje in poguma do življenja ni vzela. Tako menijo tudi preko 250 obiskovalcev sobotnega koncerta s sloganom Ni nam vseeno in številni nastopajoči ter donatorji, ki so podprli Kramar-jevo prošnjo za pomoč pri nakupu nožne proteze. Izkupiček večera je bil zelo lep, zbralo se je namreč kar 2.500 evrov. Zelo ganljiva Kramarjeva zahvala ob zaključku večera obiskovalcev ni pustila ravnodušnih in marsikatero oko se je orosilo ob besedah: »Danes sem srečen, srečen, Razvaline na Prizadevni rečiški turistični delavci so tudi letos ob uvozu z regionalke proti središču občine postavili slamnatega možaka in da ne bo sam, tudi slamnato družico. A obe figure ne moreta skriti v ozadju ruševin nekdaj mogočnega gospodarskega poslopja na Reneku, ki že leta propada in se ruši sam vase. Doklej bodo turisti, ki prihajajo v Zgornjo Savinjsko dolino, še deležni tega pogleda? Zdaj, ko je podpisana pogodba za izgradnjo mostu na Trnovec in povezovalne ceste, bo morda država vendarle pričela z izgradnjo kro-žišča na Reneku, v katerem se bo cesta iz Trnovca navezovala na regionalno cesto. Kot je povedal župan Vinko Jeraj, na Direkciji RS za ker ste mi vsi skupaj dali vedeti, da mi v želji, da živim tako kot vsi moji zdravi vrstniki, stojite ob strani. Hvala, da ste razumeli mojo željo po pripomočku, ki bo na najboljši možni način nadomestil izgubljeno nogo. Dokazali ste, da so prijatelji kot angeli, ki te dvigujejo, ko sam pozabiš leteti.« Če so v času bolezni bili zanj neprecenljivi starši, sorodniki in prijatelji, so to odslej vsi, ki so na takšen ali drugačen način pripomogli, da je vsak dan bližje novi nožni protezi, katero zelo potrebuje in ki stane preko 26.000 evrov. Zaradi dobrega odziva ljudi, ki mu pomagajo, da bo njegov korak spet lažji, Blaž Kramar se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali, da bo njegovo življenje zopet podobno življenju njegovih vrstnikov. je Kramar hvaležen vsem, ki so do-nirali sredstva, organizatorjem dobrodelnega koncerta, sodelavcem, predvsem pa družini, ki mu je vedno v oporo. Na odru sta se Blažu pridružila Stanko Rihter s podjetja Rihter, kjer so za svojega sodelavca skupaj z dobavitelji zelo uspešno zbirali sredstva in predstavnik podjetja KLS Jože Supin. Tam so se delavci prav tako pridružili akciji za Blaža. Prireditev so podprli številni dona-torji, v Klubu zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) pa so pripravili sre- čelov, za katerega so zbrali preko 400 dobitkov. Vse srečke so prodali, svojemu študentskemu prijatelju je pomagalo tudi društvo s posebnim nakazilom. Člani kulturnega in turističnega društva ter KZSŠ so v dvorani kulturnega doma na Ljubnem ob Savinji gostili številne glasbenike, ki so se odzvali povabilu in se za svoj nastop odpovedali honorarju. Obiskovalce so najprej ogrele Navihanke, v podobnem tempu pa so nadaljevali ansambli Minut-ka, Ta pravih 6, Savinjski fantje, Su-ška banda in presenečenje večera tolkalci Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja. Z jodlanjem je navdušila Brigita Klinar z Rečice ob Savinji, domačinka Slavica Dorothea Tesovnik je zapela nekaj svojih skladb. Ob tej priložnosti sta združila moči harmonikar Robi Weiss in Klemen Fin-kšt, prijetno druženje pa je zaključil Tomaž Juvančič, kateremu so se pri prepevanju slovenske narodne Dekle je po vodo šlo pridružili tudi obiskovalci. Dirigentsko palico nad dogajanjem na odru sta držala amaterska igralca Polona Rihter in Dejan Ugovšek, ki sta tekom večera povedala marsikatero zabavno misel. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjski fantje so za dobro voljo obiskovalcev skrbeli še po koncertu. OBČINA RECICA OB SAVINJI Reneku bo »odstranilo« krožišče - a kdaj? Ob gradnji krožišča naj bi porušili gospodarsko poslopje, ki že leta propada. (Foto: Marija Lebar) ceste že več let obljubljajo, da se bo krožišče začelo graditi, a zatakne se vedno pri denarju. »Krožišče bo ravno zaradi navezave ceste s Trnovca pomaknjeno nekoliko bolj proti rečiški strani, tako da bo potrebno odstraniti ruševine gospodarskega poslopja. Imamo načelni dogovor z lastnikom, da pri odkupu in porušitvi ne bo postavljal ovir.« Sedanji lastnik propadajočega objekta in tamkajšnjega zemljišča je le-tega kupil pred časom in nameraval na njem graditi, vendar bi bil za to potreben sprejet občinski prostorski načrt in sprememba namembnosti zemljišča, ki je sedaj kmetijsko. Marija Lebar Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 11 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki RAZSTAVA DEL ROKA KOMELA Klasični lončar prisega na tradicijo in sodobnost »Danes bomo zaploskali umetniku, umetniku z veliko začetnico, kajti ukvarja se s tradicionalnim lončarjenjem, s slikanjem in piše pesmi. Verjetno bi še lahko naštevala, pa naj bo dovolj, dovolj ob dejstvu, da je ta umetnik poleg vsega naštetega še uspešen učitelj, profesor zgodovine in etnologije in še kaj, kljub temu da je v današnjih časih težko združevati eno z drugim. Če pa ima človek voljo, mu lahko vse uspe,« so bile uvodne besede s katerimi je Jožica Tiršek Drčar predstavila Roka Komela ob otvoritvi zadnje letošnje razstave v avli gornjegrajskega kulturnega doma, v četrtek, 11. oktobra. »Vemo, da pridevnik tradicionalni pomeni nekaj pozitivnega, ne- Rok Komel je predstavil različne zanimive lončarske izdelke. (Foto: Štefka Sem) kaj več. Tudi pri nazivu, ki ga Roku dovanje skoraj pozabljenega zna- Komelu pripisujejo poznavalci, tradicionalni lončar, ne gre le za izjemnega mojstra izdelovanja lončarskih izdelkov, ampak tudi za obvla- nja naših prednikov. Zato ni čudno, da so takšni mojstri zelo redki,« je še dodala in predala besedo razstavljavcu, ki je skrivnosti lončar- ske umetnosti in nastanka izdelkov iz gline delil z obiskovalci. Omenil je, da je tudi Kokarje znano po lončarstvu, starejšim obiskovalkam pa je obudil spomin na stare čase, ko se je še peklo, jedlo in pilo iz lončenih posod. Svoj lončarski in slikarski atelje ima v Žičah, kjer je kar-tuzija nenehni navdih za nastajanje novih slik. Spomine na stare čase je obudila tudi Viktorija Venišnik, ki je vsestranskega umetnika pozdravila v imenu organizatorja razstave Kulturnega društva Gornji Grad. Za popestritev večera je poskrbela Slavi-ca Dorothea Tesovnik, ki je poleg prepevanja svojih pesmi prebirala tudi Komelovo poezijo. Štefka Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Predstavitev delovanja nove brizgalne Pred rečiškim gasilskim domom so se 12. oktobra zbrali številni gasilci in njihovi gostje, da bi se seznanili s praktičnim rokovanjem z motorno brizgalno, ki jo je društvo dobilo ob svoji 130-letnici. Uradni prevzem motorke je potekal že poleti v času občinskega praznovanja, tokrat je bil dogodek bolj operativne narave. Pridobitev so si z zanimanjem ogledali številni občani, kako deluje, pa je prisotnim, še posebej pa strojnikom, nadrobno razložil predstavnik dobavitelja motorne bri-zgalne. Da bo vse teklo, kot je treba, je brizgalno, gasilski dom in prisotne blagoslovil domači župnik Ferdinand Luknar, ki je gasilcem čestital za novost v strojnem parku. Investicijo za motorno brizgalno bo pokrila občina iz proračuna v prihodnjem letu. Župan Vinko Jeraj je povedal, da je tokratni dogodek bolj namenjen spoznavanju tehnike delovanja motorke, saj je bil uradni prevzem že poleti. Gasilcem je zaželel, da bi jim motorka dobro služila predvsem na vajah in tekmovanjih. Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric: »Motorne brizgalne so osnovna oprema vsakega gasilskega društva, za učinkovito uporabo je v naši dolini s številnimi vodnimi viri dobro poskrbljeno.« Predstavnik dobavitelja motorne brizgalne je razložil njeno delovanje. (Foto: Marija Lebar) Poveljnik občinskega poveljstva Franc Finkšt je menil, da je brizgal-na pridobitev ne samo za občino, temveč tudi širše za dolino. Prav je, je še dodal, da gredo v gasilskih društvih v korak z razvojem sodobne opreme in tehnike. Vsi govorniki so rečiškim gasilcem tudi čestitali za aktualne uspehe na tekmovanjih. Sledilo je druženje v gasilskem domu, kjer je spregovoril še predsednik društva Peter Brezovnik. Posebej se je zahvalil Urši Selišnik, ki je poleg Franca Matjaža in Zdravka Novaka prispevala levji delež pri izdaji biltena ob 130-letnici društva. Marija Lebar ZANIMIVOSTI NARAVE Za juho bo malo velik Na kmetiji Suhoveršnik (Suhi vrh) v Lenartu pri Gornjem Gradu so letos pridelali rekordno težak krompir, kar ste lahko bralci videli v eni preteklih številk. Tokrat nam je gospodar Janez Suhoveršnik poslal še fotografijo korenja, kateremu je mladenič na sliki komaj kos. Zraven je dodal še en izrek: »V Suhem vrhu lepo korenje je, ker bolj pozno ven iz zemlje gre.« Pa naj še kdo reče, da na višje ležeči kmetiji ni lepo. ŠS Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 Zgodovina in narodopisje Zgodbe in pripovedi (15) Piše: Aleksander Videčnik VREMENSKE PREROKBE Iz okolice Ljubnega: Če je 2. avgusta huda vročina, bo prihodnja zima zelo ostra. Če je na dan sv. Lovrenca jasno, bo grozdje zdravo, vince dobro in lepa jesen. Če je v tistem času grozdje že mehko, bo vino zelo sladko. Kadar velikega šmarna sonce peče, tedaj dobro vino v sod priteče. Svetega Jerneja rada se jesen nareja. Če je 29. srpnja deževno vreme, piškove orehe pobiramo. 21. srpnja poglej v nebo - tako celo jesen vreme bo. Srpnja veter že zvedri, vreme dolgo še trpi. Bo 1. kimavca oblačno in megleno, bo grda jesen, če je gorko, bo štiri tedne veter. Ako je na svetega Matevža vetrovno, sledi grda jesen. Če na 22. kimovca sonce sije, potem pozimi prav huda sapa brije. V okolici Luč je nastal tale zapis: Če na svečnico prej od sveče kapne kot od strehe, bo zgodnja pomlad. Če pa je obratno, bo slabo vreme. Majnikova luža in kresna suša ne delata trdega leta. Če je na svetega Lovrenca lepo, je tudi jesen lepa. Če dežuje na Medarda, 40 dni ne preneha. Kadar na dan 40 mučenikov zmrzuje, je tako še štirideset dni. Toliko megle kot na svetega Jakoba bo ob božiču snega. Seveda je to le borna količina verovanj o vremenu. O vremenu se je na kmetijah veliko govorilo. Morda se bo dobro spomniti še, kako so poimenovali slovenska imena mesecev: Januar -prosinec; februar - svečan; marec - sušec; april - mali traven; maj - veliki traven; junij - rožnik; julij - mali srpanj; avgust - veliki srpanj; september - kimovec; oktober - vinotok; november - li-stopad, december - gruden. Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1936 je objavil zelo zanimive vremenske prerokbe: Januar Če prosinca ni snega, ga mali traven da. Prosinec mrzel, da poka sadje v jeseni in moka. Prosinec mil', Bog se usmil'. Prosinca gorkota, jesen sirota. Če sveti Anton (17.) z dežjem prihaja, še dolgo potem, zemljo napaja. Če Vinka (22.) sonce peče, v sode vince teče. Kakor okoli Vincenca (22.) bilo', tako čez leto ostalo bo. Kadar sv. Pavla sneži ali deži, letina slaba in huda preti. Februar Svečnica zelena, velika noč snežena. Če je svečnica topla, sončnega vremena, čebele bogate, dobrega plemena. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako jug, bo slabo. Na svečnico in blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo. Sv. Valentin (14.) prinese ključe do korenin. Pust na trati, velika noč na peči. Ako pustne dni dežuje, fižol obilno prideluje. Če sv. Petra stol (22.) mrazi, dolgo časa zima še trpi. Kakšno je vreme sv. Petra stola dan, tako bo potem še mesec dan. Marec Suščev prah in kup zlata, iste vrednosti oba. Sušca velike megle, dobro letino nam daje'. Kar že sušca zeleni, se rado posuši. Sv. Jedert (17.) lepa dobro letino obeta. Sv. Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Sv. Gabrijela (24.) če zmrzuje, potlej slana nič več ne škoduje. Če da Rupert (27.) lepe dni, se seno lahko suši. April Če je april deževen, kmet ne bo reven. Če sušca snega kazi, malega travna sneg gnoji. Kadar je v mladem mesecu sv. Jurij, tedaj ni krme. Če se o jurjevem krokar v žitu skrije, mlatič jeseni mnogo cepcev razbije. Če velik petek dežuje, suho leto napoveduje. Lepo vreme o veliki noči, dobra letina že tedaj napoči. Maj Če je ta mesec dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. Velikega travna mokrota, malega srpnja su-hota. Velikega travna če pogostoma grmi, kmet se dobre letine veseli. Slana v začetku maja, zoritvi sadja jako nagaja. Na sv. Urbana (25.) sonce gorko, obilno bo vina, bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi. Če trjakov dan (12.-14.) dežuje, dobro letino oznanjuje. Binkoštno blato leto bogato. Junij Kakor vreme na Medarda (8.) kane, to ves mesec ostane. Če kres deži, orehov ni. Kukavica dolgo po kresu če kuka, dragota in glad v deželo pokuka. Kakšno je vreme kresnic, takšno bo tudi ža-njic. Pred sv. Vidom (15.) muhe napovedujejo dneve suhe. Sv. Peter in Pavel lep, brez dežnika greš lahko daleč v svet. Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije Radmirje pred letom 1919. Na sliki vidimo glavni oltar farne cerkve, pogled na šolo in cerkev ter gostilno Pri pošti, kjer so nudili gostinske usluge in sobe. Sliko hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 ( 13 ) Nasveti, Organizacije ANTON JURSNIK, energetski svetovalec Cene kurilnega olja za gospodinjstva (ELKO, ekstra lahko kurilno olje) počasi, a vztrajno lezejo navzgor. Reakcije uporabnikov so različne. Nekateri začnejo razmišljati o drugih načinih ogrevanja ali se odločijo za varčevanje z znižanjem temperature, s segrevanjem samo nekaterih prostorov in podobno. So pa tudi taki, ki jih višje cene za nekaj centov še ne motijo. Naredil sem primerjavo stroškov ogrevanja z ELKO, s peleti in s toplotno črpalko. Rezultat primerjave je pričakovan - ogrevanje s kotlom na olje je najdražje in ga je smiselno čim prej nadomestiti z ogrevanjem na lesno biomaso ali s toplotno črpalko. Odgovor na vprašanje, s čim zamenjati obstoječi sistem, je odvisen vsaj od naslednjih značilnosti: - Kakšne so toplotne izgube stavbe? Vpliv na te imajo velikost in toplotna zaščita stavbe. - Koliko olja se porabi v enem letu za ogrevanje? Čas je za zamenjavo ogrevanja s kurilnim oljem Investitorji želijo, da se jim investicija povrne vsaj v desetih letih, vsekakor pa pred iztekom obratovalne dobe ogrevalnega sistema, ki je običajno 15 do 20 let. Podrobneje si zato oglejmo samo ta dva primera: zamenjavo kotla na olje s kotlom na pelete in zamenjavo kotla na olje s toplotno črpalko zrak - voda. Kvaliteta obeh variant naj bo taka, da ustreza tudi pogojem za pridobitev nepovratne finančne spodbude Ekološkega sklada. Predvsem nas zanimajo stroški ogrevanja in čas, ko se investicija povrne. 1. Zamenjava kotla na olje s kotlom na pelete Na ekonomičnost zamenjave vplivajo tehnični podatki starega in novega kotla, cena goriva, cena novega generatorja toplote in količina toplote za ogrevanje. Predpostavimo, da je za ogrevanje potrebno letno 20.000 kWh toplotne energije, količina kurilnega olja pa je odvisna predvsem od izkoristka kotla. Starejši visokotemperaturni (VT) in kombinirani kotli imajo letni izkoristek 75 odstotkov, nizko temperaturni (NT) kotli pa 90 do 94 odstotkov. a) Tabela stroškov ogrevanja z oljem pri sedanji ceni 1,064 €/l: Vrsta kotla, izkoristek Količina olja (l/a) Strošek za olje (€/a) 75 % VT 2.666 2.837 90 % NT 2.222 2.364 94 % NT 2.127 2.263 - Kakšen je izkoristek obstoječega kotla, koliko je star, kakšna je njegova izvedba? Je visokotempe-raturni, kombinirani, nizko temperaturni ali morda novejši, konden-zacijski? - Kakšen je način ogrevanja, radiatorski, ploskovni ...? Znano je, da je najcenejše ogrevanje z drvmi, vendar to vsem ne ustreza. Ogrevanje ni avtomatizirano, potreben je večji prostor za drva, potrebno je dodatno delo z nalaganjem, čiščenjem pepela in podobno. Izkoristek k. Investicija (€) Količina pelet (kg) Cena goriva (€) 90 % 7.000 (5.250) 4.630 1.065 92 % 9.000 (7.000) 4.529 1.042 94 % 11.000 (9.000) 4.433 1.020 V oklepaju je cena peletnega kotla z upoštevanjem subvencije. c) Enostavno dobo vračanja si lahko sedaj izračunamo za razne kombinacije starega in novega kotla. Primer: kotel na olje ima izkoristek 90 odstotkov, novi kotel na pelete pa tudi. Razlika v stroških SAVINJSKA REGIJA je 2.364 - 1.065 = 1.299 €/a. Investicija v peletni kotel se pokrije v času: 7.000/1.299 = 5,4 let. Vračil-na doba s subvencijo pa je: 5.250/ 1.299 = 4 leta. Nadaljevanje prihodnjič. Konstituiran regijski razvojni svet V četrtek, 18. oktobra, je v Aninem dvoru v Rogaški Slatini potekala konstitutivna seja Regijskega razvojnega sveta Savinjske regije. V svetu so tudi predstavniki Zgornje Savinjske doline. Za razliko od prejšnjega regijskega sveta, ki so ga sestavljali župani vseh 32 občin Savinjske statistične regije vse od avstrijske pa do hrvaške meje, je novi regijski svet sestavljen iz predstavnikov več področij. Število županov je manjše, v svetu pa so še predstavniki gospodarstva, nevladnih organizacij in razvojnih agencij. Občine naše doline in njihove interese zastopa en sam župan, to je Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno. S strani gospodarstva je v svetu Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno. Savinjsko-ša-leško območno razvojno agencijo zastopa Jasna Klepec, nevladne organizacije pa Srečko Prislan. Na konstitutivni seji so tudi že oblikovali posamezne odbore. Naraločnik, ki je imenovan v ožji svet regije, je povedal: »Poglavitna naloga regijskega razvojnega sveta je, da skozi operativne načrte skrbi za delitev in ustrezno porabo sredstev, ki jih regija dobi v okviru razpisov regijskih razvojnih programov.« Marija Lebar Tudi kotli na pelete se razlikujejo po kvaliteti in ceni. Najcenejši, ki že izpolnjujejo pogoje za subvencijo, stanejo okrog 7.000 € oziroma, če odštejemo subvencijo, 5.250 €. Izkoristki teh kotlov so okrog 90 odstotkov. Boljši in dražji kotli imajo izkoristek vsaj 94 odstotkov. b) Tabela stroškov ogrevanja s peleti, cena pelet je 230 €/t, kurilna vrednost pa vsaj 4,8 kWh/kg: OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je zaradi praznikov dneva reformacije in dneva spomina na mrtve rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za 44. številko v ponedeljek, 29. oktober, do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. 14 Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 Nasveti, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki, Oglasi ROMANA POGORELCNIK, numerologinja in astrologinja Včasih sem presenečena, ker ljudje pričakujejo, da jim bom z numerologijo prerokovala. Numerologija ni prerokovanje, je tehnika, s katero pridemo do rešitev. Z numerologijo ugotavljamo stanje, ugotavljamo, katera so tista čustva, ki škodujejo in na kakšen način se kažejo v naših odnosih. Zavedati se moramo, da je vse energija in da je pomembna naša pozicija - razmerje med pozitivno in negativno energijo. Pomembno je, da imamo presežek pozitivne energije, saj lahko tako presežemo svoja in tuja negativna čuslva. Že danes se lahko odločimo, da spremenimo svoje življenje na bolje. Čas, v katerem smo, ni prijazen, saj nam povzroča stres, ki je posledica strahu in skrbi. Dan za dnem smo iz medijev deležni prevelike količine negativnih informacij, kot da se na svetu ne bi zgodilo ničesar lepega. Potem ni čudno, da ljudje na življenje gledajo tako črno, da ne vidijo več rešitve in da menijo, da sami ne morejo storiti ničesar, kar bi spremenilo tok prihodnosti. A vendar temu ni tako. Mi smo tisti, ki lahko rečemo »ne« vsem negativnostim. Moramo res toliko ur na dan gledati televizijo, se moramo res toliko jeziti, moramo res toliko skrbeti in zaradi tega videti le temno prihodnost? Ne želim govoriti o tem, kdo je odgovoren za našo apatijo in strah, želim pa vam vsaj malce pomagati, da se prepoznate. Iz teme v svetlobo Naše življenje oblikujejo čustva. Nekatera so pozitivna, druga negativna. Teh drugih je veliko, najbolj pa nam škodujejo: strah, skrb, žalost, jeza, sovraštvo, nevoščljivost, zavist, obsojanje, ljubosumje ... Ta čuslva so kot virusi, ki nas kar naprej napadajo in uničujejo. Predstavljajte si računalnik, ki ga takoj zaščitimo z antivirusnim programom. Zelo dobro znamo poskrbeti za računalnik, ne znamo pa pred virusi zaščititi sebe. Prostovoljno jih spuščamo v svoje telo. Strahu dovolimo, da pride v naša ledvica, v kosti in zobe. Jezi dovolimo, da pride v jetra, da nažira naše živce. Skrbem in žalosti do- volimo, da pridejo v naša pljuča, zato dihamo tako plitvo. Sovraštvo spustimo v našo vranico in potem ne pozabljamo in ne odpuščamo. Ne-voščljivost, ljubosumje in vse ostale viruse pa sprejmemo v srce. Ljudje smo notranje poškodovani od tega načina življenja. Potrebujemo več veselih dogodkov, več brezskrbnosti, notranjega miru in zaupanja v prihodnost. Vsi imamo svoj antivirusni program in ta je doma v našem srcu, imenuje pa se ljubezen. PREVZEM LJUBLJANSKIH MLEKARN Prevzemniki pridobili dobre štiri odstotke delnic V petek, 19. oktobra, je potekel rok prevzemne ponudbe za delnice Ljubljanskih mlekarn, ki so jo pred mesecem objavile zadruge, družba Mle-kodel, Zadružna zveza in Deželna banka Slovenije. Ponujena cena za delnico je bila 6,50 evra. Ponudbo je sprejelo 308 imetnikov delnic, ki so imeli v lasti 194.713 delnic družbe. Tako so prevzemniki pridobili poleg že dosedanjega malo manj kot 32-odstotnega deleža še 4,44 odstotka delnic. Sedaj imajo v lasti skupaj 36,41 odstotka lastništva. Prevzemniki so sporočili, da je bila prevzemna ponudba uspešno zaključena. Marija Lebar J0» flau ömo>..Js Oktobra Pred 20 leti ... GORENJE MGA NAZARJE: TRENUTNO TEŽAVE, OBETI DOBRI V letošnjem poslovanju podjetja Gorenje MGA se neposredno odražata razpad trga nekdanje Jugoslavije in recesija v ZDA. Še vedno poteka tudi finančna sanacija po predlanskih poplavah. Vse to je povzročilo zmanjšanje letnega plana proizvodnje za tretjino in izgubo, ki bo prisotna tudi ob koncu letošnjega leta. Sicer pa s firmo Bosch Siemens Hausgeräte že dve leti tečejo razgovori o njenem vstopu v lastninsko strukturo Gorenja MGA. BSH želi v Nazarjah ustanoviti svoj glavni center za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. Pred 30 leti ... KAKO PORAVNAVE V MOZIRJU V Mozirju dela poravnalni svet zelo dobro. Tudi primerov ne manjka, ko želijo občani v civilnih sporih najti skupen jezik. Od 1. 1. 1980 do 30. 6. 1982 so reševali 34 zahtevkov za poravnavo. Od teh je bilo kar 56 odstotkov ugodno rešenih. Največkrat se občani pritožujejo zaradi dejanja zoper njihovo čast in dobro ime, nato so razni spori okoli služnostnih pravic, tem pa sledijo sosedski spori. Zanimivi so podatki o starosti strank. Največ jih je starih nad 50 let, najmanj pa je tistih, ki še niso stari 30 let. Pred 40 leti ... PRECEJ NOČITEV V GORNJEM GRADU, V MOZIRJU PA NOVA VLEČNICA V gostišču ZKZ Mozirje »Menina« v Gornjem Gradu bo letos kar precej nočitev. Po dosedanjih rezultatih sodeč bodo samo gostje iz Reke opravili 2.000 nočitev. Prizadevanja gostinskega podjetja Turist Mozirje, občinskega sindikalnega sveta in občinske turistične zveze, da se z gospodarskimi organizacijami iz Reke navežejo čim boljši stiki, že dajejo lepe rezultate. Medtem pa TVD Partizan namerava do smučarske sezone postaviti na Brčkem vrhu pri Mozirju novo moderno smučarsko vlečnico, katero je nabavil s sredstvi, pridobljenimi na njihovih tradicionalnih silvestrovanjih in maškaradah. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 15 Organizacije, Ljudje in dogodki MUZEJ VRBOVEC NAZARJE Videčnik o bogastvu ljudskega izročila V sredo, 10. oktobra, je v Muzeju Vrbovec potekal narodopisni večer z Aleksandrom Videčnikom. Tema tradicionalnega muzejskega večera je bila bogastvo ljudskega izročila Zgornje Savinjske doline, ki ga je neumoren raziskovalec zgodovine in narodopisja črpal iz pripovedi 241 intervjuvancev in o katerem pričajo raziskave, zapisi in samostojna dela, katerih delček je Videč-nik predstavil tokrat. Izredna vsebinska pestrost ustnega in pisnega izročila je po njegovem mnenju rezultat pogostih obiskov starejših prebivalcev naše doline, ki so nosilci pristnega izročila in podatkov o življenju in delu naših prednikov. Videčnik je pojasnil, da so razlogi za razlage in ravnanja naših prednikov Aleksander Videčnik je svoje zapise zbral predvsem ob pomoči starejših prebivalcev hribovskih kmetij naše doline. (Foto: Mateja Goltnik) popolnoma logični, saj so si nepo- li in občutili. znane naravne pojave pač razlagali po svoje, kakor so jih razume- 9. VSESLOVENSKI SHOD KMETOV NA PONIKVI Kmetovanje ni le posel Opisal je razširjenost pripisovanja moči nadnaravnim silam in malikovanje različnih pojavov in predmetov, saj so od vseh pričakovali koristi, poleg tega pa so se za- tekali k temu, kar so znali razumeti in povedati. Govora je bilo o žal ženah, coprnicah, povodnih možeh in drugih bajeslovnih bitjih, o katerih pričujejo najstarejši prebivalci Zgornje Savinjske doline. Kljub temu da so zgodbe poslušalce nasmejale, je Videčnik poudaril, da so se našim prednikom to zdele resne stvari, kar lahko razumemo, če smo pozorni na težke in neprijazne razmere, v katerih so živeli. Narodopisec, ki je velik del svojega življenja posvetil proučevanju kulturne dediščine na tem območju, je skozi leta svojega dela iz pripovedi starih ljudi razbral, da so naši predniki uživali v zgodbah o junakih, vilah in dobrih velikanih, saj so s tem širili dobro namero, nevede pa so nam s tem zapustili neprecenljivo bogastvo ljudskih pripovedi. Mateja Goltnik V nedeljo, 14. oktobra, je v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na Ponikvi potekal 9. vseslovenski shod kmetov. Srečanja se je udeležilo več kot 1.200 kmetov in vseh, ki jim je kmetijstvo blizu. Udeležili so se ga tudi kmetje iz Zgornje Savinske doline in člani slovenjgra-ške območne enote KGZS, kamor spadajo Zgornjesavinjčani. Na slavnostni akademiji pred hišo Antona Martina Slomška na Slo-mu je zbrane nagovoril zgodovinar Stane Granda. Opozoril je na nerealno razmišljanje nekaterih, ki vidijo prihodnost slovenskega kmetijstva v velikih kmetijah. Kdor gleda FESTIVAL DIJAŠKEGA FILMA na kmetovanje le skozi denar, po mnenju Grande ni več kmet. »Bistvo kmeta in kmetovanja je individualna lastnina zemlje, individualno vodenje kmetije in čustvena navezanost na vse, kar je z njo povezano.« Prisotne je nagovoril tudi predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Izrazil je prepričanje, da je v Sloveniji prostor za vse kmetije - velike, majhne, hribovske in nižinske. Med drugim je povedal: »Mislim, da moramo pokazati enotnost, da bomo prispevali svoj delež k izhodu s krize. Ne želimo pa, da se na nas rešuje kriza v smislu, da se nam jemlje.« NN TETKA JESEN V SMARTNEM OB DRETI Pričakali so jo odprtih rok in dobre volje V petek, 12. oktobra, so v Šmar-tnem ob Dreti pripravili dobrodošlico jeseni. Otroci iz vrtca in podružnične šole Šmartno so s pomočjo učiteljic in vzgojiteljic pripravili pester program, v katerem so plesali, peli, igrali igre, skratka zabavali so sebe in svoje starše, ki so se jim pridružili. Starši so pomagali pri izdelavi prekrasnih jesenskih kulis, s sabo so prinesli številne dobrote, s katerimi so se po programu okrepili vsi. Otroci so sodelovali v ustvarjalnih delavnicah, lahko so zamenjali knjige ali igrače. Manjkala niso niti pečena jabolka in kostanj, pa sladek jabolčnik. Kot šola, ki skrbi za okolje, so udeleženci pokazali svojo solidarnost do narave z ločevanjem odpadkov. Štefka Sem Nagrada občinstva Janezu Pustoslemšku Peti festival kratkega dijaškega filma DIFIfest v Celju je prvo nagrado občinstva prinesel filmu Bož(j)-idar, ki ga je posnel Janez Pusto-slemšek iz Nove Štifte s svojimi prijatelji. Pustoslemšek je dijak srednje šole za strojništvo, mehatroni-ko in medije, smer medijski tehnik in je bil snemalec, montažer in so- avtor kratkega dijaškega filma. DIFIfest je potekal 11. in 12. oktobra v organizaciji Mestnega kina Metropol Celje, Celjskega mladinskega centra in festivala 3-Kons. Sestavljen je bil iz video delavnice ter tekmovalnega in spremljevalnega dela. Štefka Sem Šmarški otroci so sodelovali tudi v ustvarjalnih delavnicah. (Foto: ŠS) 16 Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 Ljudje in dogodki, Organizacije OSNOVNA SOLA MOZIRJE Učitelji partnerskih šol projekta Comenius obiskali Slovenijo Nedavno je petnajst učiteljev iz različnih evropskih držav, ki sodelujejo v projektu Comenius, obiskalo Mozirje, ob tem pa si ogledalo domala vso Slovenijo. Namen srečanja je bilo poleg spoznavanja dežele tudi analiziranje preteklih in načrtovanje prihodnjih skupnih aktivnosti. V Comenius projektu Izrazi svojo kulturo skozi umetnost sodeluje šest šol iz različnih evropskih držav. Poleg Slovenije, ki jo predstavlja mo-zirska osnovna šola, so v projekt vključene še šole iz Portugalske, Walesa, Turčije, Poljske in Romunije. Učenci in učitelji OŠ Mozirje so z novim šolskim letom zakorakali v drugo leto mednarodnega šolskega partnerstva. V preteklem so uspešno izdelali komplet novoletnih voščilnic, ki so se delile po vseh sodelujočih državah. Marca so štirje učenci obiskali šolo v Walesu, v mesecu maju pa je šest učencev z učiteljicama obiskalo partnersko šolo na Poljskem. Učitelji iz tujine so si ogledali delovni utrip na OŠ Mozirje. (Foto: Benjamin Kanjir) Učenci in učitelji so v projektu, ki ga na mozir-ski šoli koordinira Petra Klepec, dejavni skozi celo leto. Izmenjujejo si pisma s šolarji iz Romunije, Portugalske in Turčije. Pripravili so šolski natečaj za izbiro logotipa projekta, izbirali fotografije, ki prikazujejo slovensko tradicijo, prikazali nekaj tradicionalnih plesov ter multimedijsko predstavitev Slovenije in njenih značilnosti. Od 8. do 12. oktobra je mozirska šola gostila učitelje vseh sodelujočih šol. Predstavili so jim več slovenskih krajev in njih znamenitosti, Zgornjo Savinjsko dolino, občudovali so lepote Logarske doline, se spoznali z ljubensko flosarijo, si ogledali radmirsko zakladnico. Poseben poudarek je bil na Mozirju in Mozirskem gaju. Predstavljeno jim je bilo življenje na šoli, ogledali so si učilnice in celotno šolo, otroci pa so jim pod mentorstvom učiteljev pripravili kratek program. Z navdušenjem so spoznavali tudi lokalno kulinarično ponudbo ob druženju z učitelji OŠ Mozirje. Pozdravil jih je tudi župan Ivan Suhoveršnik. Pri načrtovanju prihodnjega dela so se dogovorili, da bodo učenci nadaljevali z dopisovanjem, pripravili bodo skupni koledar za leto 2013, v začetku prihodnjega leta bodo izvedli mednarodni literarni natečaj. Za obisk Romunije bodo pripravili dramsko predstavitev ene izmed slovenskih legend. Benjamin Kanjir OSNOVNA SOLA NAZARJE Ravbarjev dnevnik Ob tednu otroka je letošnje leto kar 34 muzejev in galerij iz vseh slovenskih regij pripravilo bogat program za otroke. Naš Muzej Vrbovec -muzej gozdarstva in lesarstva v Nazarjah je organiziral interaktivno pravljico Ravbarjev dnevnik v izvedbi društva Potovk. Ob tednu otroka so si to zanimivo pravljico o pretepaču in potepuhu, ki je pisal svoj dnevnik, ogledali vsi učenci od 1. do 4. razreda OŠ Nazarje in Podružnične šole Šmartno ob Dreti. S kraljico potovko in žalik ženo smo odkrili skrivnost ravbarjevega dnevnika z zemljevidom in se odpravili iskat zaklad. Imeli smo pravo pravljično potovanje z različnimi ovirami, kjer smo morali opraviti zanimive naloge. Ugotavljali smo skrivnostne besede, v kraljičini izbi pa smo poiskali ključ od skrinje. Na potovanju smo našli pisemca z navodili. Z zavezanimi nogami smo prehodili pot do gozda, kjer smo podirali polena, lovili ribe in streljali z lokom. Prišli smo do lesene hiške, kjer je žalik žena našla zmajevo jajce, ki ga je odnesla visoko v gore. S tem smo rešili kraljestvo in grad Vrbovec. Vanja Hofbauer Varuhi zmajevega jajca Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 17 Oglasi 18 Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 Organizacije ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Po tropsko obarvanem Pomurju Uspešno zaključeno sezono športa, rekreacije in delovnih akcij v varpoljskem športnem parku vodstvo društva Gmajna vsako leto popestri še z izletom. Tokrat je njihove člane pot najprej vodila v Avstrijo, kjer so si ob reki Muri ogledali pravi »Pušlcšank« z muzejem starodobnih stro- jev, avtomobilov in starih obrti, razstavljeni eksponati pa se zanimivo razprostirajo ob živalskem vrtu, kjer so kamele, lame, pavi in mnoge druge živali. Seveda ni manjkalo dobre kuhinje in mošta. Pot so nadaljevali po slovenskem Pomurju z ogledom priznane oljarne Kocbek, mlina na Muri, predvsem ženski del odprave pa si je z velikim zanimanjem ogledal veliki tropski vrt s prekrasnimi cvetovi orhidej. Zaključek je pripadel priznani vinogradniško turistični kmetiji v osrčju Lendavskih goric, kjer so vse bolj razpoloženi »gmajnčani« ob domači hrani in pokušini vin z ubranim petjem popestrili večer tako sebi kot ostalim gostom. Polni prijetnih vtisov so na poti domov že kovali načrte za naslednje skupno druženje. Franjo Pukart Člani Športnega društva Gmajna pri mlinu na Muri (Foto: Urša Podgoršek) PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Izlet v neznano tokrat v Porabje in na Goričko Oktober je za nazarske planince v znamenju izleta v neznano, ki udeležencev do sedaj še ni razočaral, nasprotno, domov se navadno vrnejo navdušeni nad preživetim dnevom. Tokrat je Lucija Grudnik, vodja izleta, za planincem neznani cilj izbrala Slovensko Porabje in Krajinski park Goričko. Vsi »pogumneži«, ki se radi podajo v neznano, so se proti destinaciji izleta odpravili v nedeljo, 7. PROJEKT SPOROČILO V STEKLENICI Do lažje ocene svojega pitja alkohola Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani že več let izvaja projekt Sporočilo v steklenici, katerega namen je zmanjševanje škode zaradi pitja alkohola. V okviru projekta so oblikovali spletno stran www.nalijem.si, na kateri je poleg številnih informacij o alkoholu tudi anonimni vprašalnik za samooceno pitja alkohola. Z vprašalnikom želijo spodbuditi razmišljanje o pitju alkohola in njegovih posledicah. Obiskovalcem spleta omogoča, da samo v petih minutah sami ocenijo svoje pitje alkohola. Na koncu dobijo povratno sporočilo. NN oktobra. Šele pri Mariboru so izvedeli za natančen cilj njihovega tokratnega planinskega izleta. Najprej so se preko mejnega prehoda Martinje zapeljali do madžarske vasi Gornji Senik, kjer je bilo izhodišče pohoda. V dobri uri so udeleženci izleta dosegli glavni cilj, to je bil Tromejnik, stičišče madžarske, avstrijske in slovenske meje. Na tromeji jih je prijetno utrujene in seveda malce lačne pričakalo presenečenje v obliki polne košare sveže pečenih pekovskih dobrot, ki jih je s sabo prinesel Andrej iz Hrvatove domačije z Go-ričkega. Sledil je spust v Krajinski park Goričko in ogled največjega slovenskega gradu Grad, kjer je vodička zbranim povedala marsikaj o zgodovini in aktualnih težavah grajskega poslopja, za katerega kroži zgodba, da je nekoč imel toliko sob, kot je dni v letu. Zaključek izleta so planinci preživeli ob okusnem prekmurskem kosilu na Hrvatovi domačiji, kjer so se lahko predajali skoraj poletno vročim sončnim žarkom. Čakala jih je le še pot domov in prijetno kramljanje o preživetem dnevu. TG Nazarski planinci so si po opravljenem pohodu ogledali še grad Grad, ki se nahaja na Goričkem. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 42, 19. oktober 2012 19 Šport JU-JITSU KLUB SAMURAJ Uspešen začetek jesenskega dela sezone Uvodna tekma v jesenski del sezone se je za samuraje začela odlično. Prvi vikend v oktobru, od 5. do 7. oktobra, je v Hanau v Nemčiji potekalo odprto prvenstvo Nemčije, ki hkrati šteje za European challenge cup (evropsko pokalno tekmovanje). V dveh dneh se je na tekmovanju na desetih tatamijih pomerilo več kot tisoč tekmovalcev iz 18 držav Evrope in Azije v različnih starostnih skupinah, med njimi tudi sedem članov gornjegrajske-ga Ju-jitsu kluba Samuraj. V soboto se jih je pomerilo pet. Prvi je na blazine stopil Toni Fricelj v kategoriji članov do 69 kg. Toni se je uvrstil nekje v sredino nastopajočih in na koncu zasedel 21. mesto. Med mladinci (U21) do 77 kg se je za čim boljšo uvrstitev potegoval David Cafuta, ki je zasedel 13. me- sto. Kot tretja se je na blazine podala Špela Rihter, v kategoriji kadetinj (U18) do 63 kg. Špela je v prvem kolu morala priznati premoč Poljakinji, kasneje pa je iskala priložnost za čim boljšo uvrstitev v repasažu (s popravnimi borbami) in osvojila končno 9. mesto. Za njo je nastopil Matej Debelak v kategoriji mladincev (U21) do 62 kg. Matej je prvo borbo izgubil proti borcu iz Belgije, kasneje se je v repasažu dobro boril, vse dokler ni naletel na domačina. Borba z njim je bila zelo izenačena, nekaj sekund pred koncem je Matej še vodil z dvema točkama prednosti, vendar je po razburljivem zaključku, z nekaj spornimi sodniškimi odločitvami, dvoboj na koncu izgubil za točko. Tekmovanje je zaključil na 9. mestu. Kot zadnji se je v soboto na blazine podal Tilen Pečnik. V kategoriji kadetov (U18) nad 81 kg je prvo borbo začel odlično. Francoskega borca je premagal še pred iztekom časa na full ippon (avtomatska zmaga zaradi dobljenega ippona v vseh treh delih borbe - borbi na di-stanci, v kontaktu s podiranji in meti ter v parterju). To mu je dalo polet za naslednje borbe. V polfinalu ga je čakal težak dvoboj z domačinom, vendar ga je Tilen kljub sodniški nenaklonjenosti uspešno pripeljal do konca in dobil polfinale z rezultatom 17:15. V finalu je moral priznati premoč Italijanu. Na koncu se je povzpel na drugo najvišjo stopničko na podelitvenem odru in tako samurajem polepšal večer. Drugi dan tekmovanja sta se na blazini podali najmlajši članici odprave, Neža Pahič in Brina Ko-lenc. Neža je nastopila v kategoriji deklic (U15) do 44 kg. Kot de-bitantka na velikih tekmovanjih je dvanajstletna Neža začela svoj nastop odločno. Uvrstila se je na 9. mesto. Brina se je v isti starostni kategoriji borila do 52 kg. Kljub začetni tremi je v prvem kolu uspešno premagala domačinko. Iz kola v kolo se je prebila z zmagami vse do finala, kjer je na koncu morala priznati premoč Nizozemski tekmovalki. Tako kot Tilen je tudi Brina osvojila na svoji prvi tekmi v tujini zasluženo drugo mesto. Samuraji so se domov vrnili z dvema srebrnima medaljama, kar je vsem borcem velik motiv za nadaljnje treninge in tekmovanja, ki jih še čakajo v jesenskem delu. Tomi Stankovic ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE V četrtem krogu do prve prvenstvene zmage Ekipa KLS Ljubno je s četrtim odigranim krogom v preteklem tednu tudi letos v prvenstvenem boju za točke v 3. DOL za ženske. Po treh začetnih porazih letošnjega tekmovanja so igralke OK KLS Ljubno na gostovanju v Lenartu zabeležile prvo zmago. Po prvih dveh setih ni kazalo najbolje, saj so domačinke povedle z 2:0. V nadaljevanju je odbojkari-cam z Ljubnega le uspel preobrat in vknjižiti prve letošnje prvenstvene točke. Igra v zadnjih odločilnih setih je bila zelo izenačena, igralke KLS-a pa so se z disciplinirano igro na koncu zasluženo veselile prve letošnje prvenstvene zmage. Končni rezultat torej 3:2 (18:25; 22:25; 25:22; 29:27; 16:14) za OK KLS Ljubno. Z zmago se na prvenstveni lestvici sicer še niso odlepile od za-čelja lestvice, na kateri je med štirinajstimi ekipami v zlati sredini uvrščena tudi ženska ekipa OK Mozirje, kar pomeni, da bodo zgornjesa-vinjski ljubitelji ženske odbojke tudi v letošnjem prvenstvu prišli na svoj V sezoni 2012/2013 bo ekipa KLS Ljubno v okviru Odbojkarske zveze Slovenije tekmovala v naslednjih kategorijah: članice, ka-detinje, starejše deklice, mlajše deklice in v pokalnem tekmovanju. V članski kategoriji ekipa KLS Ljubno planira uvrstitev nekje na sredino lestvice. V mlajših kategorijah pa je njihov cilj odigrati čim več tekem, s katerimi bodo mlajše igralke dobile potrebne izkušnje in znanje. Na domačem parketu so tako v minulem vikendu nastopile tudi kadetinje, ki so v prvi tekmi morale priznati premoč ekipi Kajuh Šoštanj 0:2 (15:25; 18:25), v drugi tekmi pa premagale ekipo Lenarta z rezultatom 2:0 (25:18; 25:13). Polovični uspeh so dosegle tudi starejše deklice, ki so gostovale na Prevaljah. V prvi tekmi so premagale ekipo Črne z rezultatom 2:0 (25:15; 25:21), v drugi tekmi pa izgubile proti gostiteljicam, ekipi Prevalj z 0:2 (11:25; 20:25). Franjo Atelšek Z dvema zmagama in dvema porazoma na sredini lestvice račun. 0 Za mozirskimi odbojkaricami, ki tekmujejo v tretji odbojkarski ligi, so prva štiri srečanja. Mozirjanke so doslej zabeležile polovični uspeh, kar jih med štirinajstimi moštvi uvršča na trenutno sedmo mesto. V prvem krogu so Mozirjanke konec septembra gostovale na Ljubnem ob Savinji. Tradicionalni sosedski derbi je pripadel gostjam iz Mozirja, ki so gladko dobile tekmo z rezultatom 3:0. Varovanke Sreča Skoka so v naslednjem kolu gostovale v Slovenj Gradcu. Neuspešno, saj domačinkam niso izmaknile nobene igre. Na prvi tekmi na domačem parketu v Športni dvorani Mozirje so gostile tradicionalno neugodne Mežičanke. Po dveh igrah je kazalo, da bodo slednje gladko odpravile domačo ekipo. V tretji igri se je položaj obrnil, saj so domače igralke bolje zaigrale in presenetile dobro motivirane gostje. V četrti igri je zopet kazalo na uspeh domačink. Ob koncu niza pa jim je zmanjkalo moči in točke za zmago so tako domov odnesle Mežičanke. Članice OK Mozirje je minulo soboto čakalo novo gostovanje, tokrat v Ljutomeru. Po porazu v prejšnjem kolu so strnile vrste in presenetile Lju-tomerčanke, ki kljub bučni podpori navijačev niso našle pravih rešitev, s katerimi bi vsaj za trenutek omajale zmagovalni pohod gostij. Končni rezultat je bil tako 3:0 za OK Mozirje. Dve zmagi in dva poraza v dosedanjem poteku lige uvrščajo Mo-zirjanke na sredo tekmovalne lestvice. To soboto se bodo lahko še povzpele, seveda ob morebitni zmagi na domačem parketu nad gostjami iz Lenarta. Benjamin Kanjir Karkoli narava dela, ničesar ne dela naglo. Jean Baptiste Monet de Lamarck Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 Šport, Organizacije, Oglasi ZAKLJUČEK SEZONE LOKOSTRELSTVA NA PROSTEM V gornjegrajskem klubu osvojili več naslovov državnih prvakov Lokostrelsko sezono na prostem so gornjegrajski lokostrelci zaključili z udeležbo na štirih državnih prvenstvih. Tekmovali so v sestavljenem, ukrivljenem in golem loku v vseh starostnih kategorijah. V absolutno kategorijo državnega prvenstva pa so bili razvrščeni tekmovalci starostnih kategorij veteranov, članov in mladincev. Najštevilčnejša udeležba, kar 22 tekmovalcev iz gornjegraj-skega kluba, je bila na državnem prvenstvu v disciplini 900 krogov septembra v Žalcu, osvojili pa so štiri prva, tri druga in eno tretje mesto. Naslova državnih prvakov med člani in absolutnih državnih prvakov sta osvojila Žare Krajnc (sestavljeni lok) in Tina Gutman (goli lok). Državni prvakinji v svojih kategorijah sta postali tudi Dragica Tofaj Gutman (članice, sestavljeni lok), ki je hkrati osvojila tretje mesto v absolutni konkurenci, in Dolores Žerovnik (mladinke, goli lok). Naslov državnih podprva-kov so osvojili Franc Veršnik (člani, ukrivljeni lok), ki je hkrati osvo- Anže Veršnik (v sredini) je postavil nov državni kadetski rekord. (Foto: Franc Veršnik) jil tretje mesto v absolutni konku- tekmujejo z ukrivljenim in sesta- renci, Vojko Colnar (člani, goli lok) s četrtim mestom v absolutni konkurenci in Andrej Grudnik (mladinci, goli lok). Med mlajšimi je z ukrivljenim lokom tretje mesto osvojil Jan Purnat. Državnega prvenstva v disciplini FITA kroga, ki se je septembra odvijalo v Kamniku, se je udeležilo pet tekmovalcev, ki vljenim lokom. Najboljši uvrstitvi sta s četrtim mestom dosegla Žare Krajnc (člani, sestavljeni lok) in Jakob Rop (mlajši, ukrivljeni lok). Državnega prvenstva v streljanju na imitacije živali v naravni velikosti 3D kroga so se udeležili štirje tekmovalci. Naslov državnega prvaka sta osvojila Tina Gutman (članice, goli lok), ki je osvojila tudi naslov državne prvakinje v absolutni konkurenci in Florjan Florijančič (veterani, sestavljeni lok) z osvojenim četrtim mestom v absolutni konkurenci. 6. oktobra se je v Prilozju odvijalo državno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu (arrowhead). Tekmovanja se je udeležilo sedem tekmovalcev. Naslov državnega prvaka sta osvojila Tina Gutman (članice, goli lok) in An-že Veršnik (kadeti, ukrivljeni lok). Anže Veršnik je s 345 krogi dosegel nov državni kadetski rekord. Naslov državnega podprvaka sta osvojila Franc Veršnik (člani, ukrivljeni lok) in Aljaž Veršnik (dečki, ukrivljeni lok), tretje mesto pa je med mladinci, ki tekmujejo z golim lokom, zasedel Andrej Gru-dnik. Moška ekipa v postavi Žare Krajnc (sestavljeni lok), Franc Veršnik (ukrivljeni lok) in Vojko Col-nar (goli lok) je v absolutni ekipni konkurenci za dva kroga zgrešila prvo mesto in pristala na srebrni stopnički. Štefka Sem KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE S konjskega hrbta spoznavali lučko občino vinjske doline že vrsto let ostaja zvesto tradiciji organiziranja pohodov v oktobru. Tokrat so se odločili, da se na pot podajo po okolici Luč. Sprva so nameravali odjahati bo vreme ni ovira za dobro razpoloženje in druženje z grivastimi lepotci. V štiriurnem popotovanju na konjskem hrbtu so si udeleženci ogledali nekatere znamenitosti lučke občine in se okrepčali na Lo- gu ter pri prijatelju Janiju Robniku. Okrepčilo in priboljšek so privoščili tudi konjem. Družabni del srečanja so nadaljevali v Juvanovem »kev-dru«, kjer so se poveselili ob domači glasbi in okusni malici. Marija Šukalo Tudi slabo vreme ni bilo ovira za dobro razpoloženje in druženje z grivastimi lepotci. (Fotodokumentacija društva) Konjerejsko društvo Zgornjesa- okrog Rogatca, a jim deževno vre- me tega ni dopuščalo, zato so se odpravili v Krnico. Po besedah Jaka Matijovca, ki je vodil konjenike po svoji domači okolici, so se dobro opremili in dokazali, da tudi sla- Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 21 Šport, Črna kronika ROKOMETNI KLUB NAZARJE Zabeležile prvo zmago v gosteh Nazarske rokometašice so se na zadnji domači tekmi predstavile z novimi okrepitvami in premagale ekipo ŠD Jadran Bluemarine Hrpe-Ije - Kozina. Teden dni kasneje, zadnjo soboto, so suvereno odigrale tudi v Škofijah in premagale tamkajšnjo RK Burja. Nazarčanke so se odpravile na Primorsko z zmagovito popotnico iz prejšnje tekme, na kateri so se predstavile z okrepitvami v ekipi in kljub neuigranosti v napadu ter zavoljo dobre igre v obrambi premagale tekmice iz Hrpelj - Kozine. V Škofijah so z igro presenetile in povsem zasenčile domačinke, ki imajo za sabo sezono nastopanja v 1. rokometni ligi in uigrano ekipo, kar jih je postavilo v vlogo favori- ta srečanja. Nazarske rokometaši-ce so jasno pokazale željo po zmagi že v prvem polčasu in z odlično obrambo tekmicam dovolile le deset zadetkov, same pa so jih dosegle kar dvajset. V nadaljevanju so zaradi dolge klopi narekovale visok ritem igre, med strelke pa se je vpisalo kar deset igralk. Popolnoma so nadzirale igro in niti v enem trenutku ni bilo dvoma o zmagovalkah. Končni rezultat je bil 28:38 v korist Na-zarčank. V naslednjem krogu prvenstva v Nazarje prihaja RK Sava iz Kranja. Tekma je bila na prošnjo gostij prestavljena na 4. november, začela pa se bo ob 15.30 uri. Roman Mežnar DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU Lučani porazili ZKB Polet V zadnjem krogu prvenstva so Lučani v Lukovici igrali proti italijanski ekipi ZKB Polet, ki igra v slovenski ligi, in jih premagali z rezultatom 3:1. Dva gola in podajo je dosegel Matevž Fale, tretji zade- C R N A K R O N I K A • VLOM V SKLADISCE ENERGETIKE Nazarje: V času med 12. in 15. oktobrom je neznani storilec vlomil v skladišče podjetja Energetika Nazarje na Lesarski ulici. Skladišče je ograjeno z armaturno mrežo. Neznanec je na nihajnih vratih poškodoval ključavnico in iz notranjosti odnesel nekaj železja ter del gradbenega odra. • NEDOSTOJNO VEDENJE DO GOSTJE Nazarje: 20. oktobra v večernih urah je prišlo do kršitve javnega reda in miru v zasebnem prostoru v Nazarjah. Občan se je nedostojno vedel do gostje, ki je bila pri njem na obisku in je prišla iz BiH. Ker je občanka ostala brez prenočišča in sredstev za preživljanje, je bila nastanjena v krizni center. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog. • PES NAPADEL DRUGEGA PSA Mozirje: 21. oktobra se je po Mozirju občan sprehajal s svojim psom. Med sprehodom je pri stanovanjskem objektu, mimo katerega je šel, večji pes preskočil ograjo višine enega metra in ogrizel njegovega psa. Zoper osebo, kateri je bil napadalni pes zaupan v varstvo, sledi odločba o hitrem postopku po zakonu o varstvu živali. • PRIDRŽALI VOZNIKA Pretekli teden je bil zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržan en voznik osebnega avtomobila. DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Presečnik in Vodušek na drugem in tretjem mestu za pokal Cockta (poletni pokal). Na zmagovalno stopničko se je med dečki do 11 let povzpel Kar-lo Vodušek, na drugem mestu mu je sledil Jernej Presečnik. V kategoriji dečkov do 12 let je drugo mesto osvoji Žak Mogel, med deklicami do 13 let je bila Petja Brglez tretja. Štefka Sem To nedeljo sta na državnem prvenstvu za dečke do 11 let velik uspeh na skakalnici v Žireh dosegla dva člana ljubenskega smučarsko skakalnega kluba. Jernej Presečnik je na tekmovanju osvojil drugo mesto, mesto za njim se je uvrstil Karlo Vodušek. V sredo, 17. oktobra, je v Kisov-cu potekalo regijsko tekmovanje NENAVADNA INTERVENCIJA GASILCEV Krava po plavanju vrnjena v domači hlev Prostovoljni gasilci iz Nazarij in Mozirja so 16. oktobra na svoje po-zivnike prejeli nenavadno sporočilo. V Žlabru je namreč v Dreto padla krava, voda pa jo je odnesla. Bilo je potrebno njihovo nujno posredovanje. lu izven njihovih pristojnosti, so na pomoč poklicali še gasilce iz Letu-ša in Braslovč, sami pa so z iskanjem po treh urah prenehali. Ubogo žival je voda odnašala, dokler je ni zaustavilo gosto rastje ob Savinji v Malih Braslovčah. Na tek je prispeval Lenart Ugovšek, dve podaji pa Jure Zupanc. Ekipa hokejskega društva Luče je s to zmago trdno na tretjem mestu lestvice. Štefka Sem Letuški in braslovški gasilci so kravo rešili in jo vrnili lastniku. (Foto: Igor Dobrišek) Po prvem sporočilu okoli enajste ure dopoldan so se gasilci podali na iskanje pogrešane krave. Najprej so pregledovali obrežje reke Drete, nato pa od izliva pri gradu Vrbovec ni-zvodno ob Savinji. Iskanje je bilo nevarno, saj je bil vodostaj precej visok. Krave ni bilo nikjer. Čez nekaj časa je bila opažena pri ločkem jezu v Mozirju, a jo je voda tudi od tam hitro odnesla. Gasilci so se nato lotili pregledovanja obrežja še od tam naprej. Ker so vedeli, da bo intervencija kma- bližnji kmetiji so slišali njeno oglašanje in poklicali gasilce. Slednji so kravo našli in jo navezano potegnili iz deroče vode. Sliši se skoraj neverjetno, a je bila po tem svojem nepredvidenem izletu brez poškodb vrnjena lastnikom in v domači hlev. Gasilci so s to intervencijo še enkrat več dokazali, kako pomembna je njihova vloga, saj se ob vsakem trenutku odzovejo na pomoč, pa kdorkoli jo že potrebuje. Benjamin Kanjir 22 Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 Pisma bralcev, Črna kronika, Zahvale, Oglasi Odziv Odziv na intervju poslanke je nu- gim da jo vodijo, ki glasuje po li- jen in obvezujoč. Nujen, ker so nekateri odgovori nevrani, obvezujoč, ker so poleg tega tudi neresnični. Začnimo z neresnicami. Ni res, da prejšnja vlada ni sprejemala reform, kot trdi poslanka, ampak so ji bile reforme onemogočene s strani Janeza Janše in stranke SDS, ki je vztrajno izkoriščala vse mehanizme (tako legitimne kot nelegitimne), da bi porušila takratno koalicijo in sama prišla na oblast. Spomnimo se referendumov, ki jih je organizirala, spomnimo se vztrajnega zavračanja dialoga in sodelovanja. Ni res, da si vlada zavzema za izkoreninjene korupcije, ko pa vsaka zaposlitev sledi strankarski ali sorodstveni liniji (Kukovič, Pezdir, Brezigar ...). Ali da preganja korupcijo, ko pa je vodja stranke in vlade v sodnem procesu obtožen korupcije in ko so nedavno izšle tri mednarodno priznane knjige o trgovini z orožjem v devetdesetih, ki direktno obremenjujejo takratnega obrambnega ministra (govorim o delih V imenu države). Po manj pomembnem delu sledijo bolj nujen, ki pa se ne tiče izjav, ampak načina izjavljanja. Ključna nevarnost izjav je v njihovi slepoti ali nevednosti, njihovi zaverovanosti in indoktrinira-nosti. Poslanka, ki slepo sledi svoji stranki, ki ne misli in pusti dru- niji najmanjšega odpora (se pravi po strankarski liniji), ki odgovarja na vprašanja po predpisani formi, je poslanka, ki me ne zastopa in ki se je bojim. Ne zastopa me, ker zastopa interese stranke, bojim se je, ker se sama boji misliti. Bojim se ljudi, ki ne mislijo in ne vidijo vseh dejstev (tako levih, desnih, kot srednjih), bojim se omejenosti duha, ki ga s terorjem, grožnjami in represijo ta vlada ustvarja med ljudmi, kot kaže pa tudi med svojimi poslanci, bojim se strahu, ki zajema ljudi, duši njihove besede in omejuje njihova dejanja. Bojim se sveta, ki se nam približuje, ki ga že lahko slutimo v strahu ljudi in ki ga napovedujejo neodločni in strahopetni ljudje na položajih moči. Bojim se izgube spomina, ki ga sistematično tepta vladi vse bolj podrejena medijska krajina in ljudje, ki so za lastne interese pripravljeni tako utihniti kot tudi pozabiti. Treba si je zapomniti besede Milana Kundere: »Boj proti oblasti je boj spomina proti pozabi.« Zato apeliram na poslanko, da se opogumi, da začne misliti in predvsem, da se začne spominjati. Na kocki ni zgolj družba, ampak tudi njena vest. Klemen Ploštajner Nizka 20 Rečica ob Savinji C R N A K R O N I K A OBVESTILO OBČANOM PRED PRAZNIKI Policija v času praznikov dneva reformacije in dneva spomina na mrtve pričakuje povečan promet na cestah in v bližini pokopališč. Policisti zato svetujejo in pozivajo občane, da naj kot vozniki v cestnem prometu vozijo strpno, upoštevajo cestnoprometne predpise in omejitve hitrosti, naj ne vozijo pod vplivom alkohola oziroma drugih psi-hoaktivnih substanc in naj pazijo na povečano število pešcev na cestah, predvsem v bližini pokopališč. Policisti prav tako pozivajo pešce, da naj v večernem in nočnem času na neosvetljenih delih cest uporabljajo odsevna telesa, kresničke, odsevne trakove, ob tem pa hodijo po prometnih površinah, ki so namenjene pešcem. Ker se v času navedenih praznikov beležijo pogostejši vlomi v vozila, ki so parkirana v bližini pokopališč, policisti svetujejo, da naj lastniki v vozilih ne puščajo vrednejših predmetov, vozila zaklepajo in jih po možnosti parkirajo na osvetljenih parkirnih prostorih. V primeru, da pri vlomu v vozilo zalotijo storilca, se z njim naj ne spuščajo v konflikt, ampak si poskušajo zapomniti čim več njegovih podrobnosti. O dejanju naj takoj obvestijo Policijsko postajo Mozirje na telefonsko številko 03 839 18 80 ali 113. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam solnce sreče ti ne vgasne, resnice solnce ne stemni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, tasta, deda in pradeda Iva ROZMANA iz Lok pri Mozirju 14.6.1913 - 12.10.2012 se iskreno zahvaljujemo gospodu Sandiju Korenu za opravljen pogrebni obred, gospodu Romanu Čretniku za poslovilni govor, vsem sorodnikom in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, pevskemu zboru za lepe poslovilne pesmi in pogrebni službi Morana. Posebej bi se radi zahvalili gospe Ani Boršnak za njeno nesebično popestritev pokojnikovih zadnjih mesecev življenja. Vsi njegovi Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-H5 www.pogrebmorana.si Zakaj usoda je hotela, daje tvoja zlata duša v bolezni dotrpela. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki zelo boli! V SPOMIN 30. oktobra mineva pet let, odkar nas je zapustila draga Marija IRNAR Martinova Micka 19.8.1935 - 30.10.2007 Vsi njeni Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 23 Za razvedrilo Gospodar mi je dal ime Sedi. Znorel sem, ker me kliče pridi Sedi. Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 SAMPANJCEK ZA NOV MOST Poleg rečiškega župana Vinka Jeraja sta si ondan dala duška tudi Aleš Krančič (za most se je na golo ostrigel) s Trnovca in direktorica rečiške občinske uprave Majda Potočnik (desno). Vsi trije so pet minut čez dvanajsto le doživeli večletni epilog na investicijsko agonijo Trnočki most. Aleš je trčil z Majdo, Milena Cigale, šefi-ca Upravne enote Mozirje (druga z leve), pa je nazdravila na srečno gradnjo. (Foto: JM) LAHKO BI BILO TUDI BOLJE ALI PA NE Med pokušino tolkca na odprtju sadjarske razstave v Mozirju sta padla podpredsednik državnega zbora Jakob Presečnik (levo) in Franc Beričnik, član Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje, v hudo debato. Presečnik: »Če dobro pogledam kozarec, ni poln. Dobro, je čez polovico, ampak vseeno ni poln.« Beričnik: »Ja, lahko si vsaj srečen, da piješ zastonj. Sem zadnjič kolesaril na Gorenjskem, pa me je začelo žejat. Sem potrkal na vrata in prosil Gorenjca za kozarec hladne vode pa mi je rekel: »Pri sosedu je bolj hladna« in zaprl vrata. Pa nej še kdo reče, da smo Sa-vinjčani škrti.« Presečnik: »Ja, ja, če pa tako pogledam, se mi zdi, da je kozarec skoraj poln.« (VEČ O SADJARSKI RAZSTAVI V NASLEDNJI ŠTEVILKI SAVINJSKIH NOVIC) C Križanka, Informacije SESTAVIL: PETER UDIR VELEPOSLANIŠTVO ZDRAVILO VOBL KI OKROGLE, OVALNE PLOŠČICE MAJHEN OREH MODERNA GLASBENA ZVRST ANTIČNO RAČUNALO FR. IGRALEC (RENO) ZG. SPOMLADANSKA SOLATA HUNSKI KRALJ. IMENOVAN SlBA BOŽJA SPLAVALI ČOLN ZA PREVOZ ČEZ VOOO brezalkoholna pijača iz Sipka TUR. MESTO V HR. ISTRI ANTON INGOLIČ ZADNJE PREDIVO TISKARSKI FORMAT. OSMERKA POZDRAVLJANJE PRI ODHODU LATINSKE ČRKE KLASICISTIČNEGA SLOGA LASTNOST. ZNAČILNOST TAKSNEGA SKANDINAVSKO MOŠKO IME SLAVNA TEKAČICA V GR. MIT. PREBIVALEC PORABJA PROSTOR ZA MEJNO ČRTO IGRIŠČA MERSKA ENOTA ZA MOČ VELIKAN V GR. MIT. NJIVA NA STRMINI ORNAMENT IZ STILIZI RANIH RASTLINSKIH MOTIVOV MALAJSKI POLOTOK VRSTA. ZVRST LOČEN MANJŠI PROSTOR V GOSTINSKEM LOKALU NARODNI PARK V KENIJI STURM. LOURO KNEZ V ARABSKEM OKOI ..[J TOMAŽ ŠALAMUN STROKOVNJAK ZA PSE SI. SKLADATELJ (SOS5) VELIKA STOPNJA JEZE SLOVENSKA HUMORISTKA (PUTRIH) DUHOVNIK, KI UPRAVLJA VIKARIAT SL. PESNIK (GREGORČIČ) PLOŠČI NSKA MERA REKLJVMNI LISTEK ZDRAVNIK SPECIALIST ZA INTERNO MEDICINO JAPONSKI REŽISER (KUROSAVA) NACISTIČNA VOJAŠKA FORMACIJA, REGIMENT OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 41. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri bralce, ki prejmejo bon po 10 EUR za nakup v prodajalni kruha Pr'pek v Nazarjah. Bone lahko dvignejo v tajništvu Savinjskih novic do 16. novembra 2012. Tokrat so imeli srečo: - Ela Marovt, Bočna 60, Gornji Grad, - Vesna Železnik, Kokarje 11, Nazarje in - Angelca Mlačnik, Luče 85, Luče. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Slovarček: ANTIKVA - latinske črke klasicističnega sloga; LOŽINA - njiva na strmini; STANDARTA - nacistična vojaška formacija; v,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): INFLUENCA, D AL AJ LAMA, IVES, AKER, LAGOT, IRO, FILM, OKTAN, SOK, AVNOJ, PESJAMAR, OKLEST, EKLAND, ALTAJ, TR, SLANG, ABEL, EBRO, JOB, HEMATIT, ROT, AGITATO, ANUNAKI, KAČNJAK, KARAKAL v_J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): i Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 1253 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 26. oktober ob 11.00. Pred Domom kulture Nazarje Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve ob 11.00. Pod Domom planincev v Logarski dolini Otvoritev sprehajalne poti za osebe na invalidskih vozičkih ob 15.30. Spodnje Kraše Slavnostni prevzem novega mostu ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Dobrodelni koncert za šolski sklad ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : KMN Dobovec Sobota, 27. oktober ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - OK KLS Ljubno : Prevalje II (ž) ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Primafoto Slovenj Gradec (člani) Ponedeljek, 29. oktober ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Literarni večer z dr. Miro Delavec Sreda, 31. oktober ob 9.00. Pred spomenikom padlim v Mozirju Žalna komemoracija ob 13.00. Logarska dolina Noč čarovnic in tetka Jesen v Pravljičnem gozdu Četrtek, 1. november ob 8.30. Rečica ob Savinji Žalna slovesnost pri spomeniku NOB ŽIVALI - PRODAM Prodam bika sr, težkega 130 kg; kupim telička, starega 1 teden; gsm 031/855-186. Prodam bikca, mesni tip, 140 kg; gsm 041/825-896. Prodam bikca mesne pasme, 130 kg; gsm 031/759.955. Prodam dva bikca, stara teden dni; gsm 041/783-572. Bikca sr - limuzin, težkega cca 150 kg prodam; gsm 031/427811. Prodam teličko limuzin staro 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam teličko limuzin, težko 110 kg; tel. 583-28-75. Prodam telico sim.-limuzin, brejo 8 mesecev, pašna in bikca simental-ca; gsm 040/520-559. Prodam brejo, pašno telico, simen-talko; gsm 031/494-188. Prodam teličko in bikca, težka 180 kg; gsm 051/219-926. Prašiče odlične mesnate pasme prodam. Možna dostava. Fišar, Tabor; 041/619-372. Prodam prašiče 100 - 130 kg, lastne reje - možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam zajce za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 031/484-812. ŽIVALI - KUPIM WHITE RABBIT S/S w^ oUTboOfi I--' www.belizajec.si mm ipomm rnvowm i/ ZGomes/MMia WUMI tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com MORDA STE ISKALI PRAV TO OBISKOVALCI NAZARSKE TRŽNICE obveščamo vas, da bo od 1. novembra 2012 pa do konca februarja 2013 prešla tržnica na zimski odpiralni čas, in sicer vsako soboto od 9.00 do 11.00 ure. JP Dom Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN AKANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. 041/275-892. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - m.t.; gsm 031/533-745. Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Gsm 041/544270. Kupim telice in krave za zakol; gsm 0x31/832-520. DRUGO - PRODAM Bukova drva - hlodovina, prodam za 60 eur/m3, Luče; gsm Prodam bukova drva v paleti in seno v balah; gsm 040/551-211. Suha drva, razrezana na polena in razcepljena, z dostavo, ter domače žganje prodam; gsm 041/294462. Prodam okrogle silažne bale - 3. košnja; gsm 041/648-118. Prodam meso mladega pašnega vola; gsm 041/950-946. Prodam sončnična semena, papige, kozice in vietnamske prašičke; gsm 031/509-251. Prodam kvalitetno, ustekleničeno vino, 1,70 eur; info. 041/265-511. Ugodno prodam odličen pianino; gsm 031/642-353. Prodam 2 starejši diatonični harmoniki; gsm 041/574-967. Prodam otroški voziček peg perego pliko P3 switch in leseno stajico z blazino; gsm 041/339-031. Prodam električni bojler, 50 l, star 2 leti; gsm 031/518-378. Prodam brusilni stroj wollmer za brušenje tračnih, krožnih in gater listov; info. na gsm 041/716-210. Prodam hlevski 041/220-503. gnoj; gsm Prodam star mlin na kamne; gsm 051/330-417. Prodam notranji blatnik za renault senic; gsm 041/881-746. VOZILA - PRODAM Prodam mazdo 6, 1.8 TE, letnik 2002, 205.000 km; gsm 041/992-548. NEPREMIČNINE Starejšo hišo v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. OSEBNI STIKI Očka v hudi stiski rabi delovno, zvesto punco za skupno življenje; gsm 041/510-457. Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com a Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 Janja Kaker, 21-letna izredna študentka višje kozmetične šole iz Rovta pod Menino, je bila nova izzivalka stilske preobrazbe, ki je potekala v frizerskem salonu HG v Mozirju. Tokrat se je mojstrica frizure Urška Zorin odločila slediti hollywoodskim trendom. Lase je pri izrastku pobarvala v temnejših tonih, ki se proti konicam las svetlijo, ter nato lase spela v pričesko primerno za večerno zabavo s prijatelji. Vizažistka Natalija Plankl je sledila lasnim barvnim odtenkom in Janji oči senčila v zlatih tonih, usta pa našminkala z zlato-oranžno šminko. Nina Felicijan, lastnica trgovine BazarR, je izbrala dva različna sloga: mladostno-športnega in zapeljivo-elegantnega. Za primerno obutev k obleki so poskrbeli v trgovini Jurček iz Nazarij. Celoten potek je za vas, bralke in bralci Savinjskih novic, zabeležila fotografinja Urška Hrastnik. TRGOVINA Z OBLAČILI 0B Ibo/crf Jureei»j N - MAKCj^P -----•■-1*"-«[Mg w !k.uflwnsiar Moui^r- Studio Hg Urška Zorin s.p. Na trgu 43 5550 Mozirje Hg Savinjske novice št. 43, 26. oktober 2012 M ar tino vanje-I PwSnovo letrU zabave^^^^ Silvestrovanje Novoletni ples liTC 902 CPM1IC GOSTIJE GTC Tinosek 73. Črnivec Tel,: 03/8394-602 Vabimo vas na martinovanje, iq. novembra 2012 z Martinovim menijem mladim vinom in živo glasbo. Prednovoletne zabave ob petkih in sobotah v mesecu decembru z ansamblom Galop in menij*i že od iofoo i dalfei Priredili bomo tudi silvestrovanje ter novoletni pies.