FettniM plačana t joterlnl. I.izdaja Cena Din Vr% Izhaja vsak dan zjutraj razvea v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 In 30-71. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Toš!, ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 191 Ljubljana, četrtek, dne 20. avgusta 1931 Leto II. Konec Bethlenovega režima na Madjarskem Celotna vlada grofa Bethlena je podala včeraj ostavko, ki jo je regent Horthy sprejel Bethlenov odstop pomeni mogočen preobrat v vsej madjarski politiki — Sestava nove vlade poverjena grofu Karolyiju Grof Stefan Bethlen Glasilo centruma o vladi kralja Aleksandra »Njegova vlada — velika epoha Jugsolavije.« »Germania«, glasilo nemškega centruma, je objavila ob priliki desetletnice vlade kralja Aleksandra velik članek, v katerem najprej precej obširno opisuje razvoj in potek notranje in zunanje političnih dogodkov v Srbiji in Jugoslaviji od leta 1914 dalje. Izvajanja sicer niso vedno čisto točna, vendar pa dokazujejo, da se je avtor potrudil, da se dobro uživi v naše razmere in da jih tudi objektivno in brez predsodkov poda nemški javnosti. člankar povdarja, da ni sedanjega režima v Jugoslaviji razumeti kakor kakšno diktaturo, ki obstoji v drugih krajih, ker je sedanji režim le Prehoden, kar je opetovano naglasil tudi kralj sam. To sklepa člankar tudi iz ustanovitve banskih svetov, v katerih je po njegovem mnenju tudi osebna podlaga za nov režim. Članek v »Germanij!« se zaključuje z besedami: » . . . Dosedanji rezultati režima se vidijo najprej v dejstvu, da vlada stremljenje iz treh, po zgodovini, razvoju, kulturi in veri različnih plemen, ustvariti narodno enoto, kakor to zahteva enotni materni jezik vseh treh plemen v dobi nacijonalističnega principa. Naj ne bo neomenjeno, da vodi k cilju po sigurni poti to stremljenje najboljših sinov le pri miroljubni zunanji politiki, če zato stremi kraljeva politika zelo premočrtno k notranji, zunanji in vojaški konsolidaciji Jugoslavije, potem jo je vendarle treba presojati pod miroljubnimi vidiki. V vsem je v osebnosti jubilej praznujočega kralja utelešen vladar, ki ve, kaj hoče, ki osebno kot nad vse delaven človek hodi po svoji poti, ki brez dvoma služi vzgoji svojega naroda, iz čegar srede je pred okoli 100 leti zrasla dinastija Karadjordjevičev. Vladarska doba Aleksandra kot regenta In kralja bo živela v zgodovini kot velika epolia jugoslovanstva«. Nuncij Ciriaci bo zapustil Prago Praga, 19. avgusta, v. Praški cerkveni krogi zatrjujejo, da bo apostolski nuncij msgr, Ciriaci, ki se sedaj mudi v Karlovih Varili, ostal na svojem diplomatskem mestu v Pragi le še dva meseca. Nato bo odpotoval v Rim. Novega nuncija v Pragi bo Vatikan imenoval šele po božiču. Finančne težkoče Anglije London, 19. avgusta. AA. Vlada je imela danes ob 10. sejo v Dovvniugstreetu. Na seji so razpravljali o poročilu ekonomskega odbora, ki ga je sestavil nocoj. Odbor je davi pred sejo ministrskega sveta še enkrat pregledal to poročilo. O vsebini tega poročila in o predlogih krožijo v javnosti razni glasovi, ki pa jih je treba sprejeti zaenkrat z rezervo. Objavljeni pa bodo, čim jih vlada prouči in zavzame svoje stališče. Katalonsko vprašanje v Španiji Madrid, 19. avgusta AA. Predsednik vlade Alcala Zamora je predložil poslanski zbornici osnutek katalonske ustave, ki mu ga je predal Parlamentarna komisija, ki ji je poverjena mnoga, da načrt prouči, je dodala nov Člen, po katerem bi se Španija slavnostno odrekla vojni kot sredstvu narodne politike. Poslovni stiki z Ameriko Beograd, 19. avgusta. AA. Industrijska zbornica v Beogradu opozarja, naj se podjetja, ki 5 *e stopili v stike z Ameriko, obračajo za vse iniormacije na trgovinsko agenturo naše držaje: Vougoslav trade and turist information offi- v Newyorku, 48 West 52. Street. Na ta naslov j Pošljejo podjetja tudi svoje ponudbe in Budimpešta, 19. avgusta. AA. Madjarska brzojavna agencija poroča: Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o splošnem položaju in sklenil, naj vlada zaradi izrednih razmer poda ostavko. Zato je danes predsednik ministrskega sveta grof Bethlen ob 10. dopoldne odšel v avdijcnco k regentu Hortlij ju in mu izročil ostavko svojega kabineta. Regent Horthv je ostavko sprejel. Obenem je na predlog grofa Bethlena še dopoldne sprejel v avdijenci bivšega finančnega ministra Telekyja, bivšega ministra za zunanje zadeve grofa Julija Karolyija, popoldne pa zastopnika vladnih strank Pavla Pestaya ter predsednika krščansko-socijalne gospodarske stranke ministra za socijalno politiko dr. Ernsta. Po posvetu s temi politiki bo regent Horthy zavzel svoje stališče. Grof Karolyi določen za Bethlenovega naslednika Ob pol 2. popoldne, torej tri ure in pol po tem, ko je grof Bethlen podal ostavko, je državni upravitelj Horthy poveril sestavo vlade grofu Karolyju, ki je mandat tudi sprejel. S tem je končana desetletna doba grofa Bethlena mogoče končuoveljavno. Grof Bethlen je dajal polnih 10 let kolorit vsemu madjarskemu političnemu življenju. So pa politiki, ki pravijo, da grof Bethlen še pride na vlado. Državni upravitelj Ilorthy je danes zjutraj, ko mu je grof Bethlen izročil ostavko vlade, zaprosil Bethlena, naj sestavi nov kabinet. Ta gesta je bila samo gesta, ker se je v naprej vedelo, da bo Bethlen ponudbo odklonil, kar je tudi res storil. Priporočil je Horthyju, naj poveri mandat za sestavo vlade Teleszkyju ali grofu Karolyi-ju. Državni upravitelj je poklical k sebi Teleszkyja in ko je ta odklonil, je dal mandat Karolyiju. Avdijenca Teleszliyja je trajala celo uro. Budimpešta, 19. avgusta, d. O sestavi nove vlade, glede katere pa se posveto?Echo de Pariš«, da se Francija ne more odreči francoskemu delu nemških reparacij, ker te reparacije ne morejo pokriti niti škode, povzročene med svetovno vojno, poroča Wolff to-le: Sama Francija je nekoč izračunala, da bodo znašali stroški za obnovo po vojni razdejanih pokrajin 100 milijard papirnatih francoskih frankov, kar znaša 16-7 milijard. mark. Nemški gospodarstvenik Brentano je leta 1923 izračunal, da je Nemčija dotlej plačala 65 milijard zlatih mark. Na pariških pogajanjih strokovnjakov so izračunali, da je Nemčija plačala 25 milijard mark, ki se smejo odpisati, 29 milijard pa tako, da se ne odpišejo. Med oku- pacijo Porurja je Nemčija plačala medza-vezniškim odborom za nadzorstvo tvornic in rudnikov 1-4 milijarde mark. Skupno 55 do 56 milijard mark. Do leta 1923. je Nemčija plačala 25 do 26 milijard mark. Po mnenju angleških finančnikov je Nemčija plačala na podlagi Dawesovega in Youngovega načrta približno 37 milijard mark. Od tega zneska je Francija prejela 52°/o, to je 18-5 milijard mark, tako da je Nemčija več plačala, kakor pa znašajo stroški za obnovo razdejanih pokrajin v Franciji po sami francoski cenitvi. Zato ni točna trditev francoskega ministra Flandi-na, da Nemčija še ni povrnila škode svetovne vojne Franciji in da se zato Francija ne more odreči reparacijam. Politična pogodba med Francijo in Rusijo Angleški politični krogi trdijo, da je bila sklenjena v Parizu med obema državama pogodba o nenapadanju London, 19. avgusta, v. Med tukajšnjimi političnimi krogi se je snoči ob pozni uri raznesla vest, da so zastopniki Francije in sovjetske Rusije podpisali v Parizu politično pogodbo. Po lej pogodbi se obvezujeta obe pogodbeni stranki, da druga druge ne bosta napadli, če bi eno izmed njiju napadla kaka tretja sila ali skupina sil, ne da bi bile slednje izzvane. S 1o pogodbo se je prekinila napetost, ki je vladala med Francijo in sovjeti že od konca svetovne vojne. Te londonske vesti pa za enkrat uradni krogi še ne potrjujejo. Tragična smrt angleškega letalskega prvaka Pri vajah za nastop v tekmah za Schneiderjev pokal se je ubil voditelj angleškega tekmovalnega moštva London, 19. avgusta. A A. Najmlajši član britanskega tekmovalnega moštva za Schneiderjev pokal poročnik Gerald Brin-ton se je snoči ubil v Calshotu. Njegov aparat S 6 A, na katerem je bil dosežen lanski svetovni hitrostni rekord z zmago pri tekmovanju za Schneiderjev pokal, je strmoglavil že pri prvem poletu, ko se je pilot šele komaj dvignil v zrak. Brinton je imel pri startu z vode velike težkoče. Dvakrat je moral startati, preden se je letalo dvignilo, nato pa je mahoma padlo v morje. Pilot se je ubil najbrž v trenutku, ko je letalo treščilo na morje. Letalo se je takoj pogreznilo. London, 19. avgusta. AA. O smrtni nesreči angleškega pilota Brintona, ki je snoči pri treningu za letošnje tekmovanje za Schneiderjev pokal strmoglavil v morje, poročajo še te-le podrobnosti: Takoj ko so opazili, da je hidroplan treščil v morje, so tovariši ponesrečenega pilota prihiteli na kraj nesreče, da bi mu pomagali, če bi še bilo mogoče. Toda zaman so preiskali vse morje daleč naokrog, ki je bilo na tistem kraju precej plitvo. Ponesrečenčevega trupla niso našli. Šele pozno ponoči so spravili letalo na suho in pri tem ugotovili, da je pilotov sedež prazen. Po natančni preiskavi letala so našli mrtvega Brintona v zadnjem koncu letala, kamor ga je očividno vrgel silni sunek. Veščaki, ki so letalo temeljito pregledali, so izjavili, da se je katastrofa zgodila čisto slučajno, ker motor ni kazal, da bi bil imel kakšen defekt. Tudi letalo samo je navzlic padcu še dobro ohranjeno, le eno krilo se je odlomilo. Brinton je bil voditelj angleškega moštva za tekmovanje za Schneiderjev pokal. Bilo mu je šele ‘26 let. Med svojimi tovariši, ki so ga zaradi njegove velike letalske spretnosti jako cenili, je bil zelo priljubljen. Zato je njegova tragična smrt zbudila v angleškem tekmovalnem moštvu v Calshotu veliko žalost. Vendar se je trening za tekmovanje za Schneiderjev pokal navzlic temu nadaljeval. Moštvo ima še 6 aparatov na razpolago, med njimi dve letali Supermarine Rollsroyce S 6 B, ki sta se pri poskusih sijajno obnesli. Proslava desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja V Murski Soboti Proslava desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja se je vršila v Murski Soboti dne 15. t. m. jako svečano. Na poziv prireditvenega odbora se je zbralo ob 19. uri pred Sokolskim domom tuk. vojaštvo, Sokolstvo, gasilstvo in številno ostalo občinstvo. Zupan J. Benko je otvoril slovesnost, obrazložil nje pomen in povdaril zvestobo in vdanost Slovenske krajine do države in kraljevske hiše. Nato je v vznesenih besedah prof. Hvala orisal življenje Nj. Vel. kralja. Njegov govor, vsebujoč zgodovinska dejstva, ki so prava epopeja velikega človeka, so elektrizirale in navdušile staro in mlado, ki so navdušeno vzklikali svojemu ljubljenemu vladarju. Nato se je razvil impozanten sprevod po Murski Soboti. Na čelu z gasilsko godbo iz Bakovcev je korakalo vojaštvo, nato Sokolstvo, del gasilcev, občinski odbor, delegacije društev in korporacij, za njimi sokolska fanfara, občinstvo in ostali gasilci. Mnogi hišni lastniki so tekmovali, kdo bo lepše razsvetlil in okrasil svoj dom in s tem dali vidnega izraza svojim čustvom in veselju nad tako pomembnim dogodkom za celo državo. Ne čistfo točen zaključek V beograjski »Pravdi« je objavil dr. D. Smiljanič zelo toplo pisani uvodnik »Polom laži«, ki zasluži vso pozornost javnosti. V tem svojem članku pravi dr. Smiljanič, kako je bilo pred vojno samoobsebi umevna dolžnost vsakogar, da je svoje prepričanje branil brez ožina na osebno korist in kako se je tedaj splošno mislilo, da se narodno delo opravlja in širi brez vsake nagrade. Idealizem je bil takrat smoter, in takšen narod je zato tudi moral ustvarjati. Danes pa živimo brez idealizma, danes vse dela in služi ie za denar. Zaradi denarja postajajo iz soci-jalistov buržuji im obratno in zaradi denarja piše kritik kritike in ponuja pisatelj tudi Pitigrilija. Vedno več je ljudi, ki pravijo, da pišejo povsodi, samo če bo njih delo plačano. £ep je nadmodril glavo, ideologi so »e nehali. Dostojanstvo v človeku je padlo in značaji so izginili. Takšnih časov je bilo dosti v zgodovini mnogo, toda vedno le pri narodih, ki so bili v degeneraciji. Ker pa je Jugoslavija šele v začetku svojega razvoja, ni za njo te nevarnosti in zato bo to krizo premagala. Zato je dr. Smiljanič prepričan, da pride v kratkem remeduna, ko bo padla laž denarja in snobizma. Kakor »o pravilna vsa dejstva, ki jih navaja dr. Smiljanič, tako pa ne moremo, čeprav odločni optimisti, takoj pritrditi njegovemu optimističnemu mnenju. Tudi se ne strinjamo z njim, da bi šele degeneracija narodov povzročila v narodih splošno vlado denarja, temveč mislimo, da se pričenja nravno propadanje narodov takrat, kadar pohlep po denarju čislo obvlada vse druge misli in čustva. Tej nevarnosti je vedno izpostavljen vsak narod in tudi takrat, če se je njegov razvoj šele pričel. Zato pa tudi v tem pogledu nočemo biti optimisti, temveč »mo nasprotni mnenja, da je treba venomer opominjati javnost, da ne postane ta nevarnost prevelika. To tudi vsled tega, ker smo se že morali in mogli o Djenem obstoju prepričati. Narodno delo je veljalo kot dolžnost, ki ni plačana, v času, ko se je mogel vsakdo e tem delom tudi uveljaviti, ko je vsakdo, če je le imel sposobnost povedati na glas, svoje mnenje. Takrat so sloveli politični voditelji po svoji borbenosti in po svojem trpljenju za narod. Danes pa vsega tega ni več, ker je vse to padlo pod načelom ko-mercijalizma, ki je obvladalo vse naše javno življenje. Brez kapitala ne mor© danes pričeti z izdajanjem lista niti najbolj nadarjen in delaven publicist in če bi tudi z največjimi žrtvami nabral denar za par številk in te napolnil z najkrasnejšimi mislimi in izpodbudami, bi vendarle njegov list žalostno umrl, ker bi ne imel zadosti naročnikov, ker ne hi mogel nuditi vsega onega lahkega materijala, ki ga imajo dobro tundirani listi v izobilici. Prav tista narodna napaka je zajela tudi naše strankarsko življenje. Že itak mogočni strankarski štabi so vsled večjih stroškov, ki jih je zahteval votiven boj, zavzeli tako gospodujoče stališče, da se tudi v stranki ni mogel nihče uveljaviti, kdor ni dejal, da je mišljenje ljudi v strankarskem štabu tudi njegovo mišljenje. To se je razvilo do takšne popolnosti, da že skoraj nismo imeli več strank, temveč le strankarskega vodstva, ki je bilo isto ko klika. A ne samo v javnem življenju, temveč tudi v kulturnem življenju je to komercija-iiziranje dobilo silno veljavo. Tako je docela prodrl najprej nemi lilm in sedaj še bolj nekulturni zvočni film in čisto obvladal mišljenje množice. Upliv pa, ki ga ima film v narodnem, vzgojnem in moralnem oziru ipa je vse prej ko razveseljiv. Obenem s filmom so dobili veljavo tudi vsi drugi kulturni izdelki, ki so z njim v zvezi. Resnično! Pri najboljši volji ne moremo najti razlogov za optimizem, da je za nas Jugoslovane že minila nevarnost, ki jo razširja sedanja laži-kultura. 'Nasprotno moramo ugotoviti, da je sila malo stremljenja, da se zopet pride do dobe idealizma. Nikjer ni niti prvih dokazov, da »e jasnost upira komercializaciji javnega in kulturnega življenja. In vendar to treba, da se javnost temu upre in so tudi sredstva, da se to zgodi. Ne gre pa to brez organizacije javnih in kulturnih delavcev in brez njih prosvetnega dela. Če imajo danes plitve stvari na narod privlačnost, potem le zato, ker nihče narodu ne pokaže njih plitkosti. In če ne veljajo več v oni meri razlogi pameti in požrtvovalnosti, potem zopet le zato ker nihče ne razloži narodu, v čem je moč in lepota teh razlogov. V na j večjem interesu naroda in države je, da zavlada zopet stari idealizem in da iep nima več odločilne besede. Toda to je dosegljivo le z delom, napornim in organiziranim delom, dočim samo na željah utemeljene ugotovitve o propadanju iaži-kul-ture ne zadostujejo. Podmornica »Nautilus« Spilzbergen, 19. avgusta. AA. Podmornica »Nautilius« je včeraj popoldne odplula proti severu in bo skušala doseči ledeno barijero pod vodo. To bo prvi poskus Wilkinsonove podmornice proti severnemu tečaju. Prihodnje dni se bo podmornica vrnila na Spitzberge. Za sanacijo madjarskih financ Budimpešta, 19. avgusta, n. Namesto parlamenta stalno zaseda odbor tridesetorice, ki ga je izbral parlament. Ta odbor ima vsak dan po dve seji in razpravlja o vseh naredbah, ki se izdajajo za sanacijo državnih financ in okrepitev madjarsk<'ga gospodarstva. Doslej so ta teden razpravljali o zelo važnih finančnih ukrepih. Odbor je po dolgi debati sprejel predloge vlade o sanaciji. Izbral je komisijo petih Članov, ki bodo določili, kakšne redukcije je treba izvesti v državnem proračunu. V tej komisiji ima odločilno vlogo Ivan Telekyi, o katerem pravijo, da l)o postal finančni diktator Madjarske. Vlada bo še ta mesec izdala odredbe o povišanju davkov, o štednji pri državnem gospodarstvu in o znatnem znižanju plač državnim uradnikom. Računajo, da bodo državne izdatke zmanjšali za ‘200,000.000 pengo, dohodke pa povečali za 100,000.000 pengo. Plače državnih uradnikov bodo znižali že s 1. septembrom. Delavske demonstracije v Budimpešti Budimpešta, 10. avgusta, n. Snoči so priredili delavci po ulicah demonstracije pred parlamentom proti vladi, ker je notranji minister prepovedal socijalno - demokratsko zborovanje, ki bi se. bilo moralo snoči vršiti. Stotine delavcev je demonstriralo. Demonstrante je skušala razgnati policija, a so se zbirali po drugih krajih in svoje demonstracije obnovili. Šele pozno v noči je redarstvo vzpostavilo red. Aretiranih je bilo 6 ljudi. Zasedanje novega sobranja Sofija, 19. avgusta. 1. Jutri se sestane novo izvoljeno sobranje. Kralj se je že vrnil iz Var-nave v Sofijo. Parlamentarni klubi so zbrani in so se že konstituirali. Edini kandidat za predsednika sobranja je znani bolgarski industrialec Stefanov, član demokratske stranke. Vsa bolgarska politična javnost z zanimanjem pričakuje prvi govor ministrskega predsednika Malinova v sobranju. Pravijo, da bo Malinov nastopil proti opoziciji, ki je pričela v svojem tisku silovito kritizirati delovanje vlade. . Revolucija na Kubi Havana, 19. avgusta. AA. Odločilna bitka med vladnimi četami in uporniki bo v pokrajini Santa Clara. Vlada demantira, da bi bile njene čete izgubile 180 mož. Snoči se je 500 upornikov izkrcalo v pristanišču Gibara. Uporniki so se po-služili nemškega parnika »Friderik« »Grof Zeppelin« v Angliji London, 19. avgusta. AA. Snoči je v Hanwor-thu pristal nemški zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je priletel iz Friedrichshafna. Tu je ostal eno uro, nato je s 24 angleškimi potniki nadaljeval pot vzdolž južne angleške obale in čez Irsko proti Škotski. Njegov povratek v Hanworth se pričakuje za drevi Pri pristanku v Hanworthu je dr. Eckenerja, oficirje in moštvo prisrčno pozdravil podtajnik za letalstvo Montague in jim čestital na napredku njihovega zrakoplova. V svojem govoru je dalje izrazil zahvalo dr. Eckenerju, ki je bil vedno uslužen do angleškega letalstva in ima za to tudi zasluge za njegov razvoj. Dr. Ecke-ner se je za prijazni sprejem prisrčno zahvalil in dal izraza upanju, da se bo z mednarodnim sodelovanjem zračni promet še bolj razvil. London, 19. avgusta. AA. Nemški zrakoplov »Grof Zepellin« je po končanem križarjenju nad britanskimi otoki preletel severno Francijo, nakar se je vrnil v London, odkoder je nadaljeval polet proti Irski. Italijanski vojni minister zopet v Julijski Krajini Trst, 19. avgusta, v. Včeraj je prispel sem italijanski vojni minister Gazzera. Na postaji ga >e sprejel poveljnik 3. vojnega zbora v spremstvu svojih častnikov. General Gazzera se je takoj z avtomobilom odpeljal na Kras, kjer so večji odelki vojske na vajah. Na Krasu je prejel raport vseh častnikov tržaške garnizije 'n si je nato ogledal vojaške zgradbe v Ilirski Bi* etrici. Posebno se je zanimal za častniške in podčastniške hiše, ki jih lam baš gradijo. Italijanski vojni minister prihaja torej pogo-storna v severno-vzhodne obmejne kraje. Ni še namreč dolgo, ko smo poročali d njegovi inšpekciji na Bovškem in Tolminskem, kjer so bili veliki manevri videmskega vojnega zbora. Gospodarska pogajanja med Francijo in Madjarsko Budimpešta, 19. avgusta. A A. V ministrstvu zunanjih zadev so se pričela prejšnjo soboto pogajanja med zastopniki Francije in delegati Madjarske o pospeševanju gospodarskih odno-šajih med Francijo in Madjarsko. Francoska teza zastopa željo, naj bi se olajšala prodaja madjar-skih cerealij. Na čelu francoskih odposlancev je francoski poslanik v Budimpešti. Splošni obrisi sporazuma so že dognani, o tehničnih podrobnostih pa se bodo nadaljevala pogajanja v kopa lišču Liilafiired. Mirno lahko rečemo, da tako impozantne manifestacije Murska Sobota še ni videla. V Gerovcu Na |«raznik 15. t. ni. je Gerovo na izredno slavnosten način proslavilo 10-letnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Ko se je zmračilo je odšla po gerovskih ulicah impozantna povorka. Na čelu povorke je jezdil na b^lcu zastavonoša z državno trobojnico, nato godba, gasilci, Sokoli z naraščajem in veliko število domačega in okoliškega ljudstva. Celo Gerovo je bilo okrašeno z zastavami in lepo razsvetljeno. Na sred j vasi je powlravil zbrano ljudstvo župan g. Jurij Cop in nalo učitelj g. Mirko Lipo-vac. Oba govornika sta v vznešenih besedah orisala ponien slavlja in delo našega kraija, kateremu je zbrani narod prirejal neprestane ova-cije. V nedeljo, 16. I. in. je bila v župni cerkvi zahvalna služba božja, ki jo je služil domači župnik g. Jerko Cukli. Po službi božjj je bila slavnostna seja občinske uprave, s katere je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru. Da je proslava tako lepo uspela gre predvsem zahvala občinski upravi in demačim društvom. Cela proslava je pokazala, da Gerovčani ljubijo svojega vladarja in vzvišeni kraljevski dom. Zdravo! V Slovenski Bistrici 10-1 etui jubilej Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je tudi naše meslo praznovalo dostojno in z vsem navdušenjem. V nedeljo dopoldne so se predstavniki državnih uradov, društev in vojaštva udeležili slavnostne sv. maše v farni cerkvi. Gasilno društvo in Sokoli so odšli v cerkev v slavnostnih krojih i. godbo na čelu, Skoda !<•, da je vso slovesnost motil dež, ki je lil kakor h škafa. Zvečer je bilo mesto sijajno razsvetljeno in Jia Irgu so se zgrinjale gruče meščanov ter pričakovale sprevod, ki je prihajal iz vojašnice, obhodil mesto in se nato pred vojašnico razšel. Razpis profesur na rudarski šoli v Knjaževcu Beograd, 19. avgusta. AA. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike so razpisana na državni rudarski šoli v Knjaževcu tale mesta: Profesura geografije in zgodovine, profesura za matematiko in fiziko, mesto rudarsltega inženirja za rudarske tehnične predmete. Kandidati morajo predložiti prošnje z dokumenti, ki jih predpisuje zakon o srednjih šolah, oziroma, ki so potrebni za rudarske inženirje šeste položajne skupine. Prošnje je treba opremiti s kolkom 5 Din. Priloge naj ustrezajo § 3 zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. Prošnje je treba poslati oddelku za rudarstvo v ministrstvu za šume in rudnike naidpn "< ' po objavi natečaja v »Službenih ». Nedruštvene obrti Beograd, 19. avgusta. AA. Na predlog uuiuie zbornice v Beogradu je minister za trgovino in industrijo izdal sklep, ki ž njim proglaša kot nedruštvene obrti tale obrtna delovanja: izgo-tavljanje pečatnega voska, črnila, sredstev za čiščenje cevi v pivskih aparatih, produkcija umetnega kamna, sestavljanje čolnov. Ta sklep ministra za trgovino in industrijo stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. Inženirsko dovoljenje Beograd, 19. avgusta. ]. Ministrstvo za javna dela je dalo diplomiranemu inženirju Hermanu Kešu iz Vevč dovoljenje za javno delovanje v elektrotehnični ijtroki. Prepovedani listi Beograd, 19. avgusta. AA. S sklepom ministra notranjih zadev I št. ‘27.267 z dne 18. avgusta t. 1. prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi časopisom: »Lachendes Leben«, »Der Leih«, >Asa«, »Soma«, »Die Ehe«c, »Das Ehe-gliick«, ki izhajajo v nemščini v Berlinu in so last Roberta Laucka. Avtomatični telefon v Beogradu Beograd, 19. avgusta 1. V Beogradu bo v kratkem instalirana avtomatska telefonska centrala. Otvorili jo bodo 6 septembra. Letalo padlo na trg Toronton, 19. avgusta. AA. V Ontariu Je strmoglavilo letalo na trg. Štiri osebe so bile ubite. Dunajski sadni trg Dunaj, 19. avgusta, d. Na tukajšnji sadni trs; no pripeljali danes 12 vagonov jugoslovanskih češpelj in 25 vagonov madjarskih jabolk, *ro*d-ja in drugega sadja. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 19. avgusta, d. Južne Alpe: Naraščajoča oblačnost in široko Angleški učitelji občudujejo naše planine Izleti gostov v bohinjsko okolico in na Triglav — Počutijo se izbor no Dne 5. t. ni. je prišlo v Ljubljano 35 angleških učiteljev, t. j. učnih oseb vseh vrst, od osnovne šole do univerze. Vodi jih Mr. Ed-vvards, univerzitetni profesor nottinghamske univerze, prijatelj našega učenjaka Janka Lavrina, profesorja na isti univerzi. Dne 6. t. m. je skupina odšla v Bohinj, kjer se je nastanila v najboljšem in najgostoljubnejšem hotelu Sv. Janez. Tam so gostje izpremenili malo obed-nico v nekako študijsko sobo. Po njej so razobesili razne statistike, zemljevide naše države in planin, geološke črteže itd. Le pesmi, ki so jih prinesli s seboj in jih skupno pojejo zvečer v prostih urah, jih spominjjo daljnje domovine. Družba se je po predmetih, ki jih posamezniki poučujejo, razdelila na geološko, geografsko, botaniško in dr. skupino. Vreme tein redkim gostom ni prijazno. To pa njihovega navdušenja za našo krasno Gorenjsko prav nič ne zmanjšuje, Anglež je tih in redkobeseden, a v vzkliki: »Jaz ljubim Vaše gore! Srečni ste, ko imate tako krasne planine!« itd. tudi iz njihovih ust niso redki, kadar sloje na vrhovih naših gora. — Da morejo lažje potovati po gorah, so Angležem na razpolago kol vodniki ga. Copeland, neumorna in velezaslužna glasilka lepote naše domovine, ter gospodje Kermauner, Kunaver, Osterc in Šinkovec. Dve večji skupini sta se pod vodstvom navedenih dvignili tudi na naš Triglav. Ena je šla preko doline sedmerih triglavskih jezer, druga pa se je povzpela po Tominškov! poti, ki dasi začetnikom, ni delala nikakih težav. Bila je večini le v velik užitek in strme so uživali veličastni pogled na steno Triglava in na njegove mogočne sosede. Tudi sneženi vihar, ki je zajel družbo na ledeniku, ni motil razpoloženja, niti ni iz ust dam ušla kaka tožba. Nekateri člani so se celo navdušili za plezanje preko severne stene, kjer sta se za požrtvovalni posel vodnika ponudila gg. Hudnik in dr. Brecelj. A nalivi so namen preprečili. Čuda našega prirodnega parka pri sedmerih triglavskih jezerih je gostom preljubeznjivo razkazal gospod univerzitetni profesor dr. Jesenko. Poleg Triglava so Angleži poselili tudi lepo Crno prst, strmo Mojstrovko, zanimivo Uskovnico ter malone vse lepe doline naše Gorenjske. Tiho in mirno občudujejo ti gostje naše gore. Le malokaterikrat srečamo pri nas nato mirne družbe in dobro bi bilo, da bi se nekateri preglasni turisti naučili od teh tujcev, kako se da tudi tiho biti navdušen in poln občudovanja. Zasluga, da je bilo mogoče skrbno pripraviti udobno bivanje redkim gostom, gre v prvi vrsti kraljevski banski upravi, posebno gospodu banu, ljubljanski mestni občini, Slovenskemu Planinskemu društvu in neumorni gospe Copeland. SPI) je dalo v svojih kočah Angležem vse mogoče ugodnosti. Posebno v hotelu Sv. Janez, ki je last SPD, se izvrstno počutijo, kajti vodstvo lega hotela je v odličnih rokah. Dne 20. t. ni. odide večja skupina gostov na Notranjsko, kjer si bodo ogledali znamenitosli Cerkniškega jezera in njegove okolice. Za našo domovino bo imeli bivanje Angležev pri nas gotovo dobre posledice. Učitelji, ki imajo vsi univerzitetni študij, pa naj služijo na tej ali oni šoli, bodo podali znanstvena poročila geografskim in drugim (fruštvom. Številna skioptična predavanja pa bodo Angležem v domovini pričala o čarih naše lepe Gorenjske in čudovite Notranjske. P. K. Tobačni kronski vpokojenci so prevedeni in dobe izplačano razliko za 4 leta Pred ugodno rešitvijo pokojnin Po odloku, ki ga je prejela uprava tobačne tovarne od uprave monopolov dne 18. avgusta t. 1.. je sedaj prevedba kronskih pokojnin v dinarske dokončno rešena. Razlike se bodo izplačale vsem upokojencem in upokojenkam od leta 1927. dalje, torej za 4 leta nazaj. Izplačevanje teh razlik se prične v kratkem. Okrog 1. septembra bo prejelo prvih 50 upokojencev in upokojenk izplačano razliko. Ostalim se bo izplačevalo po etapah, vendar pa bodo v kratkem Sasu prišli vsi na vrsto. Za izplačilo razlik ni potreba delati kakih posebnih prošenj, kakor tudi ostalim starovpokojencem to nekateri pripovedujejo upokojencem in upokojenkam. Vsem upokojencem in upokojenkam sporočamo, da se tudi ostalo vprašanje ureditve pokojnin približuje rešitvi in da je po sedanjih ugledih pričakovati zadovoljive rešitve. Dolga, mukepolna in vztrajna borba tobačnih upokojencev ni ostala brez uspeha. Naša vlada je pa s tem pokazala, kako so ji pri srcu tudi naši najbednejši, ki so toliko trpeli zaradi prejšnjih strankarskih razmer. Za društvo tobačnih upokojencev in upokojenk: UrSula Katauer. Pred otvoritvijo šole kraljeviča Andreja v Lescah Lesce, 17. avgusta. Nekaj posebno razveseljivega je, da se leto za letom gradijo po slovenski zemlji nove šolske stavbe, ki najbolj zgovorno pričajo o kulturnem stremljenju našega ljudstva. Vrsti prekrasnih prosvetnih hramov križem Dravske banovine se priključi v prvi polovici prihodnjega meseca novo učilišče — petrazrednica Nj. Vel. kraljeviča Andreja v Lescah; stavba, ki je v pravo diko in ponos njenim stvariteljem in celokupnemu prebivalstvu. Dolgo so bili Leščani zaskrbljeni, kako najuspešneje rešiti vprašanje šole, ki je kot nujna zadeva trkala na vrata meščanov. Stara šolo je bila pretesna, pritlična stavba in postavljena vrhu lega na nesrečno razcestje cest proti Žirovnici in Begunjam, kjer se nikoli ni manjkalo prahu, in je bil tudi potrebni mir kaljen. No. z dobro voljo in vztrajnostjo je bil led prebil iu na idealno lepem travniku se je prikazala v 1. 1930 nova šola, ki bo vse bolje služila svojemu vzvišenemu namenu. Nova 5-razrednica je arhitektonsko nekaj prav posrečenega iu posebnega, ter je že s tega vidika zanimiva. Prostornost in obseg šole sla pa tolika, da je pra- vo čudo, kako je mogla leška deca v preteklih letih obiskovati pouk v starem učnem zavodu. S sedanje leščanske šole je na prirodnosvoje-vrstno in bogato okolico izvrsten razgled. Karavanke, Julijske alpe z neštetimi holmi, griči, vzpetinami in pobočji so kakor nabrane in nanizane vse vprek okoli šolskega poslopja. Tihota, solnce, zrak, svetloba in umaknjenost od ceste so činitelji, ki dajejo šoli prav posebno ugodno izpričevalo. Stavba je v svoji notranjosti prav skrbno urejena. V priklelnili prostorih je velika dvorana, ki bo dobro služila razne prireditve. Zelo globok.-oder je namenjen gledališkim in diletantom. oskrbljeno je za elektriko in vodovod. Poleg učnih sob iti stanovanjskih prostorov so določeni v stavbi prostori občinskemu uradu, na vidiku je vrhu tega gospodinjska šola in ako pokaže Je obrtna šola. Dvonadstropni hram prosvete je reprezentativno zelo. močan in je nedvomno, da so Leščani na svojo najlepšo stavbo v vasi lahko ponosni. Nič manj gospodje krajevnega šolskega odbora, ki so dovršili zares plemenito in nesebično delo. Prizadevanje gg. župana Ažmana, župnika Avseca in upravitelja Kneza žanjejo svoj najlepši uspeli, predpripravami za izročitev šole naši mladini in njenemu učiteljstvu. SCHICHTOV Š RADION PERE SAM ! Majdiča obdaruje mamico. Mamica ima rojstni dan. Mala Majdiča izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na la dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamici Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mamica jemlje za pranje vedno samo Radion, ker SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Po sedanjih dispozicijah bo šola prve dni meseca septembra blagoslovljena, okoli srede meseca pa se prične poučevanje v novih prostorih. Takoj se otvorita osnovna in gospodinjska šola, dočim občinski urad v novih lokalih že posluje. Stavbo je zgradilo gradbeno podjetje Toma Plemlja z Bleda, Bivša šola se bo morala Sčasoma popolnoma umaknili, ker je predvideno im tem mestu razširjenje cestišča in pa zaradi lažjega prometa na ostrem ovinku tega kraja sploh. Gradnja carinarnice na Jesenicah Gradnja carinarnice lepo napreduje. Zaenkrat delavci šele prekopavajo zemljo in dovažajo materija]. Poslopje bodoče carinarnice bo stalo na takozvanih »Zalah« in bo popolnoma moderno. Ko dobe Jesenice carinarnico, bodo pridobile na razvoju veliko, kajti z gradnjo carinarnice je v zvezi tudi premestitev sodnije iz Kranjske gore na Jesenice, kar se bo izvršilo na ta način, da se bo občinska uprava naselila v poslopje carinarnice, sodnija bo pa zavzela poslopje sedanjega magistrata. Dijak Ivan Voljč iz Vrhnike utonil na Rabu Vrhnika, 18. avgusta. Pretekli teden je odšla manjša družba dijakov humanistične gimnazije na počitniško potovanje k morju. Ze med šolskim letom so se pripravljali in veselili lepih dni, ki so jih nameravali preživeti na našem Jadranu. Prosili so svojega profesorja dr. Ivan Grafenauerja, naj bi jih spremljal. Ker so bili res pridni in vzorni, je njihovi želji rad ustregel in tako so se odpravili v ponedeljek 10. avg. zjutraj proti Sušaku. Zvečer so se odpeljali na otok Rab, kjer so nameravali nekaj dni taboriti. Drugi dan so odšli k morju, da bi se kopali. Ker je bil g. profesor radi njih samih nujno zadržan, Je pred odhodom v mesto Rab večkrat naročil, naj pri kopanju pazijo, da ne zaidejo predaleč v morje. Med seboj naj pazijo posebno na one, ki ne znajo dobro plavati. Vkljub največji pazljivosti in večkratnemu opozorilu g. profesorja se je pa dogodila nesreča. Sedmošolec Ivan Voljč je počasi brodil v vedno globokejšo vodo. Tovariši so ga svarili, a bil je neobičajno pogumen in je stopal dalje. Kar mu je zmanjkalo tal in izginil je pod vodo. V bližini se nahajajoči tovariši so takoj priskočili na pomoč in ga z vso požrtvovalnostjo skušali rešiti. Kmalu se jim je posrečilo, da so ga spravili na površje. Ker ni kazal znakov življenja, so ga na bregu skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti. Ves dolgotrajni njihov trud je bil zaman. Obupani tovariši so obvestili o grozni nesreči g. profesorja, katerega je novica hudo zadela. Oskrbel je vse potrebno za ogled, prevoz in pokop nesrečnega njegovega najboljšega dijaka. Pokopali so ga na pokopališču v mestu Rabu. Sedmošolec Ivan Voljč je bil rojen 1. 1913. v Cankarjevem kraljestvu v Betajnovi pri Vrhniki. Ze v osnovni šoli je bil nadarjeni Ivan v vseh razredih med prvimi učenci njegovega razreda. Leta 1925. je odšel na humanistično gimnazijo in je letos dovršil 6. razred z naj- boljšim uspehom. Njegovo prerano smrt ,objo kuje njegova žalostna mati z vso rodbino, ka teri je bil nadarjeni dijak vsa nada. S težk prizadeto rodbino pa sočustvujejo vsi Ivano i sošolci in profesorji in vsa vrhniška dolina. Proščenje v Petrovčah pri Žalcu Legenda o razočaranem in zaljubljenem baron V soboto na Veliki Šmaren je bilo proščenj v Petrovčah pri Žalcu. To je priljubljena bož! pot Spodnje Savinjske doline. Na dan proščenj je bilo pri 10. maši zbranih okoli 2000 roma jev in domačih vernikov. Cerkev je bila poln: kakor tudi ves razmeroma velik prostor pre cerkvijo. Stojnic smo našteli 20. S to cerkvico je vezana mična legenda, da p je baron Miglio zaobljubil Mariji, ker mu j postala njegova nevesta nezvesta in je zato na laknil Mariji prstan na roko. Pozneje se je zi ljubil v lepo kmetsko dekle iu jo bolel poročit Dekle je pristalo na lo pod pogojem, da Marii vrne baronu prstan. Ko je hotel baron Mari vzeti prstan nazaj, je Marija upognila prst i zato ima Marijin kip še danes dragocen prsta na ukrivljenem prstu. Legenda pravi dalje, d se je baron tega čudeža tako prestrašil, da j zbolel in umrl..ter tako ostal Mariji zvest. Ta legenda je v skrajšani obliki vklesana n nagrobnem spomeniku rodbine Miglio v petro\ Skl cerkvi. Nevaren navidezno mrtev gad Jezersko nad Kranjem, 18. avgusta. Letošnje »kačje« leto tudi na Jezerskem i ostalo brez nesreče. Dne 18. t. m. se je pripe! nadvse zanimiv dogodek s strupeno kačo. Žen banovinskega oestanja gospoda Kaštruna je u. hirala na Jezerskem vrhu brusnice. Med nab ranjem je naletela na gada, ki je bil že vi razmesarjen in navidez mrtev. Ko je žena sle; nila roko, da ulrga brusnice — ne meneč se ? kačo, se je gad nenadoma vspel in dvakrat ?; porodoma besno usekal ženo v dlan. Sreča je bila, da se je la nesreča pripeli) blizu Kuštrunovega doma, kjer je nesrečn Kašlrunova dobila prvo pomoč, nato pa so j z avtom odpeljali v Preddvor k zdravniku. S rota je imela v kraitkem času vso roko otekli Ta dogodek naj bo opomin vsakomur, poseh no pa staršem, ki puščajo otroke bose v goz Tudi navidez mrtvi kači se je treba previdn približati, saj je vendar znano, kako trdno žu ljMije imajo gadje. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpehavanji slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem za teganju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Jii šefova« voda telo vseh nabranih strupov gn< lobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih ■ sred stvih so priznali, da se »Prauz Josefova« vod obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za i? trebljanje črevesa. »Franz Josefova« voda s dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskil trgovinah. 47 Claude Anet: flbeijama 21 Roman ruske deklice. Na žalost pa je treba povedati, da je neki dogodek, pri katerem je bilo njeno ime v ospredju, povzročil še veliko večje pohujšanje. — Bilo je nekega večera okrog enajstih, ko sta se dva znana lahko-živca po obilni večerji in še obilnejši pijači v ženski družbi napotila k predmestni hiši, ki je bila last hotelskega vratarja Leva Davidoviča. Ta hiša jima je bila dobro znana, ker sta se že poprej večkrat zatekla vanjo, kakor vsi, ki so hoteli skriti svojo srečo z ženskami... Nista vedela, da je malo hišo imel že od spomladi v najemu inženir Mihael Ivanovič Bogdanov. Pripeljali so se z vozom in pozvonili; nič odgovora. Ta molk ju je tako razdražil, da sta začela tolči po vratih. Končno so se ta odprla in pred njimi je stala stara služabnica, ki jima je povedala, da je hišo najel Bogdanov. Rekla jima je, naj odideta in naj ne razgrajata. Toda ni jima znala razločno povedati, onadva pa je nista niti poslušala, ker sta hotela notri in tam dalje popivati. Starka je začela vpiti, toda potisnila sta jo vstran in vkljub ugovarjanju žensk, ki sta ju zaman skušali pridržati, sta moža stekla po stopnicah navzgor, v prednji sobi Uma je stopil naproti Bogdanov s palico v roki In jima velel, naj se odstranita; toda onadva sta ga napadla, da je komaj ušel v sosedno sobo, odkoder je telefoniral policiji. Medtem so se odprla neka druga vrata v prednjo sobo in neka mlada ženska z zagrnjenim obličjem je stekla po stopnicah na ulico. Zenski pred hišo pa sta izjavili, da je bila to Arijana NikolajeVna, ki je bila znana vsemu mestu. Spoznali sta jo po lepi, elegantni postavi. Naslednjega dne je vedelo to vse mesto. Pri-dejali so še stotero podrobnosti. Mlado dekle so baje presenetili v postelji Bogdanova. Zbežala da je v sami srajci; ena izmed onih dveh žensk da ji je posodila svoj plašč. Drugi so pripovedovali, da je omedlela in so redarji poklicali zdravniško pomoč ... Pohujšanje je bilo velikansko. Arijana Nikola-jevna pa je hodila na izprehod kakor vedno, zahajala v Aleksandrov park, večerjala v družbi svojih prijateljev, kakor da se je vse te govorice ne tičejo. Vendar pa je šla čez teden dni na deželo ter prebila štirinajst dni na tetinem posestvu. Pozabil pa sem povedati, da je Arijana po tem zadnjem sramotnem dogodku poklicala k sebi onega, ki se je štel za njenega zaročenca. Dolgo se je z njim razgovarjala in mu povedala, da namerava v kratkem odpotovati na vseučilišče. Tudi Nikolaj je kajpak slišal o govoricah, ki so krožile o Arijani, toda ni treba posebej povdarjati, da ni verjel niti bcsedice o vsem tem. Vsakogar, ki je v njegovi navzočnosti pripovedoval te reči, je tako srepo pogledal, da je oni takoj utihnil in začel govoriti o drugih stvareh, Arijanina vest ga ni preseneetila, kakor da je to vnaprej vedel. Nič ni bil obupan in potrt, ampak ji rekel z docela mirnim glasom, da razume njen sklep, da ima pač pravico študirati še eno ali dve leti, da pa se je on ne more odreči in bo nanjo čakal, da postaneta mož in žena, ker drugače ne more biti. »Zakaj tako je nebo odločilo!« je rekel dobesedno. Po tem pogovoru je dlje časa ostal na svojem posestvu in niso ga videli v mestu. V začetku septembra je bila Arijana pripravljena na pot. Na dan odhoda se je na kolodvoru odigral dogodek, ki je vzbudil veliko pozornost. Arijana je bila na peronu v družbi Varvare Petrovne, Vladimirja Ivanoviča, Olge Dimitrijevne in nekaterih svojih mladih prijateljev, od katerih se je poslavljala. Ko je objela teto v vratih železniškega voza, se je preril skozi skupino močan hrust. Bil je Nikolaj Ivanov. Potisnil je Arijano v oddelek, kjer je Olga že sedela. Bil je veliko bledejši kakor sicer in silno razburjen. Vzklonil se je nad Arijano, jo nekaj časa srepo gledal, nato jo pa sunil s pestjo, da je padla na sedež, Nikolaj se je stresel, padel na kolena in mrzlično poljubil rob njenega krila. Nato je vstal, klobuk, ki mu je bil padel z glave, je pustil na mestu, ln planil ven v noč. Zvonec je tretjič zazvonil, stroj je zažvižgal In vlak je zdrčal s kolodvora mimo presenečenih prič tega prizora, , , . »Nasamarjena« Ljubljana »Stuparji« iu vinska kriza. Prejšnja dva tedna, torej v prvi polovici meseca avgusta i. 1931, je bila bela Ljubljana vsa srečna, ali recimo odkrito: Ljubljana je bila ta dva tedna najsrečnejše mesto na svetu! To pa ne zaradi nebotičnika in tudi ne zaradi tromostja in tudi ne zaradi s Sahare« pod Tivolijem (kjer ni samo dosti solnca, vročine in peska, temveč tudi precej kamel, da je slika popolna), ampak zaradi najljubše ljubljanske lastnosti, ki se ji pravi: skrivnostno prenašanje »senr rij . V prvi polovici meseca avgusta 1. 1931 je vsak pravi Ljubljančan nekaj vedel; bilo je prav tako kakor pred vojsko. Kdor ima dovolj časa iii dovolj denarja, kakor ga imam jaz, ki hodim vsak večer od gostilne do gostilne čakat, če se me bo kdo usmilil in me povabil, naj prisedem k njegovemu litru, ta je lahko videl in poslušal v vsakem takem ljubljanskem uradu za reševanje vinske skupine ljudi, ki so skrivnostno šepetali nekaj drug drugemu na uho, prikimavali ali odkimavali, se smejali ali pa grdo gledali, da so naočniki ljudem menda od samega strahu padali na tla. Posebno živahno je bilo življenje v petek zvečer. Takrat sem imel srečo, da so me res povabili neki ljudje k svoji mizi in so tudi meni nekaj zašepetali na ušesa. To se pravi, ne nekaj, ampak precej. In ko so se našepelali, smo pa začeli vsi skupaj delati, tako da v petek zvečer res ni bilo nobenega štaparja« v Ljubljani. »Slaparji« pravijo namreč slovenski delavci v Ameriki tistim, ki so brez dela. »Stop« se pravi baje po angleško »sloj«!. Mi pa nismo stali in čakali na kakšno delo za voglom, ampak smo trdo delali do pozne ure. Najprej smo prestavili in premaknili celo državo: Ljubljano smo dejali v Beograd, Beograd v Skoplje, Skoplje v Novi Sad, lg pa na Studenec in Studenec na Ig. Samo Maribor smo pustili tam, kjer je, ker smo se zbali zamere. Ko smo to delo srečno končali, smo pa začeli žagati in tesali ministrske klopi, da nam je segalo žaganja že do golti, pa še nismo nehali — mi smo žagali kar naprej. In tako smo nažagali do polnoči velikansko skladovnico čisto novih županskih in drugih stolov. Za nameček pa smo poruvali še vse tiste plotove, ki so bili (ali pa so še) komu na potu, da ne more preskočili s ceste »Dve - ena« na cesto »Ena . tri«. Vse to velikansko delo smo z veliko vnemo opravljali skoro vso noč od zadnjega petka na soboto, tako da smo bili šele precej zgodaj zjutraj deležui silnih domačih ploh in neviht. Po v soboto dopoldne — kaj je bilo? Nič... Pač pa je bilo videti po Ljubljani neverjetno mnogo dolgih nosov in poparjenih obrazov, ki jim v njihovi žalostni razočaranosti tudi ni kazalo drugega, kakor da so šli reševat vinsko krizo . . . m LJUBLJANSKI VELESEJEM ..Ljubljana v jeseni" ..Kraljev teden" 29. VIII.—9. IX. 1931 Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest II Kmetijstvo (mlekarstvo ih sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji) II Higijena II Novodobno gospodinjstvo II Pohištvo — stanovanjska in hotelska oprema. Industrijski in obrtni oddelek ''•C Za časa velesejma velike slavnosti »KRALJEV TEDEN«. (Operne in dramske predstave na prostem, glasbeni festival itd.) Legitimacije po Din 30-— prodajajo denarni zavodi, želez, postaje, trgovske organizacije. biljetarne »Potnika«, velesejmski urad 60% popust na železnicah II Razstavišče obsega 40.1100 km2, 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena Jesenice Cene mesa. Jeseniški mesarji so znižali cene nvesa na 10, 12 in 14 Din kg. Ta korak je sila umesten in ga je vsekakor pozdravljati, posebno če pripomnimo, da so Jesenice industrijsko mesto, kjer tvori večino tovarniško delavstvo. Prst si je odsekal. V petek zvečer si je v tovarni KID odsekal pri službenem opravilu delavec Bincaj Vladimir prst na levi roki. Tovarniški zdravnik g. dr. V. Schwab se je vrnil z enomesečnega dopusta in zopet redno ordinira. »Jugoslovana« dobite na Jesenicah v postajni trafiki g. Nikolavčiča Antona, v trafiki gdč. Mici Mesarjeve in na Savi v trafiki gdč. •Ane Klinarjeve. Vreme je v zadnjem času pri nas zelo nestalno; dežuje skoro vsak dan, nalivi so pogosti. Dobrodelna prireditev, ki jo je nameravala prirediti jeseniška podružnica »Šota«, se je radi nepredvidenih ovir preložila na nedoločen čas. Gorenjski zimsko-športni podsavez s sedežem na Jesenicah namerava prirediti 6. septembra veliko vrtno športno veselico pod Možaki jo v Kurji vasi na novo urejenem športnem igrišču. Prosi vsa okoliška društva, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. d Sestanek prvih maturantov kranjske gimnazije iz leta 1901., ki je bil določen za nedeljo 23. avgusta 1931., se radi nepredvidenih ovir preloži na poznejši čas. Tovariši bodo pravočasno obveščeni, kdaj in k je se bo ta sestanek vršil. il Sokolsko društvo Žirovnica - Krožnica. Našo prireditev je zadnjo nedeljo skrjno neugodno vreme onemogočilo. Vsa prireditev se vrši zato v nedeljo ‘23. t. m. na istem prostoru in obsegu. Ce bo dež, bo prireditev v vseh prostorih br. Osvalda nasproti veseličnega prostora. Ker rabi mlado, a razvijajoče se društvo mnogo podpore, opozarjamo na to prireditev vsa bratska društva v okolici in vse občinstvo, ki simpatizira z nami! V nedeljo torej vsak, kdor le more, na prireditev! Veselica se vrši ob vsakem vremenu. d Trgovska in industrijska podjetja tor denarni zavodi, ki nameravajo sprejeti nove pisarniške moči, naj se blagovolijo obrnili na podpisano ravnateljstvo, ki bo rade volje priporočilo primerne in sposobne absolvente in absol-ventinje. — Ravnateljstvo dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. d Delavska Zbornica in podpiranje nezaposlenih. Glede na težkoče pri ocenjevanju poedinih prošenj za nezaposlene bo izplačevala Delavska zbornica odslej za nezaposlene podpore načeloma le preko uradov, ki poznajo bolje razmere prosilcev, lo je preko Javne borze dela, bratovskih skladnicali in večjih občin. Vsa sredstva, ki jih je namenila zbornica za podpiranje ne-zposlenih, se bodo preodkazovala v bodoče tem uradom. Prošnje, ki bi prihajale v bodoče na Delavsko zbornico, se ne bodo reševale pri zbornici, temveč odstopile organom, med katere bo razdelila zbornica svoja sredstva za podpiranje nezaposlenih. d Geometrski odsek na Tehniški srednji šoii v Ljubljani je ukinjen. Število za novi premer potrebnih geometrov bo s prihodnjim šolskim letom kompletno in bo v Ljubljani ostal samo še drugi letnik, da dovršijo odsek dijaki, ki so bili lani v prvem letniku. d Na državni II. deški meščanski šoli v Ljubljani se prič,no popravni in drugi izpiti v sredo 26. avgusta t. 1. Vpisovanje bo v torek 1. in sredo 2. septembra, obakrat od 9. do 12. ure. — Natančnejša razporedba je razvidna na razglasni deski v šolski veži. — Ravnateljstvo. d Gremijalna trgovska šola v Ljubljani. Popravni izpiti se začno na gremijalni trgovski šoli v Ljubljani v pondeljek, dne 31. avgusta t. 1. ob 14. uri. Vpisovanje v II. in III. letnik se vrši v torek, dne 1. septembra t. 1. od 8. do 1‘2. ure dopoldne v prostorih gremija trgovcev. Vajenci(ke) se morajo vpisati le na podlagi predloženega šolskega spričevala preteklega šolskega leta. Vpisovanje v I. letnik bo dne 1. septembra od 14. do 17. ure in dne 2. septembra od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Even-tuelni sprejemni izpiti se vrše dne 3. septembra ob 14. uri na šoli. Za sprejem v gremijalno šolo so predpisani trije razredi srednje ali meščanske šole, v slučaju prostora pa bodo sprejeti tudi priglašenci, ki so dovršili dva razreda omenjenih šol. Vsak priglašenec pa mora biti redovan iz nemščine. Predložiti je treba zadnje šolsko spričevalo. Pri vpisu v I. letnik plača vsakdo 500 Din šolnine in 100 Din sprejemni-ne, v višji razred pa le šolnino v znesku 500 dinarjev. Brez plačila predpisanih taks ne more biti nihče vpisan in sprejet. Začetek šolskega leta in podrobnosti bodo razvidne na šolski deski v »Trgovskem domu« in iz oglasov v časopisju. ■ Naročnikom na glasbeni list »Zbori«, ki še dosedaj niso poravnali naročnine za leto 1931, je uprava s 3, zvezkom pošiljanje lista ustavila. Naj vendar izpolnijo svojo obvezo, da bodo list v redu prejemali naprej. Z nerednostjo napravljajo le upravi nepotrebno delo, listu pa škodo na poštnih stroških. Za poravnavo naročnine, je bila priložena položnica zadnjemu zvezku lanskega letnika. Če so jo izgubili, lahko nakažejo 50 Din potom vsakega poštnega urada na po-štnohranilnični račun št. 12.134. <1 Dijaški dom Kočevje vabi sl a riše na Sim prejšnjo prijavo, da osigurajo svojim sinovom mesta-v zavodu, dokler je še kaj razpoložljivih. d Pater Blanko Kavčič umrl v Ameriki. Na Dolenjskem bo z veliko bolestjo odjeknila vest, da je umrl v Ameriki pater Blanko Kavčič, ki je dolga leta služboval na ljudski šoli v Novem mestu in vzgojil več generacij. Vse le se sa spominjajo z veliko ljubeznijo, ker je bil pater Blanko vzor učitelja-pedagoga. Pater Blanko je umrl v bolnišnici v Lemontu za vodenico. Pokojnik je bil rojen I. 1874. Služboval je največ kot učitelj v Novem mestu. Kaplanoval je na Vrhniki, Pazinu, na Sv. Gori pri Gorici, pri Sv. Trojici in v Novi Štifti. Iz Nove Štifte je odšel 1. 1921 v Ameriko, kjer je bil nekaj časa upravnik in sotrudnik tiskarne »Edinost« in upravnik lista »Ave Maria«. Zadnja leta je bival v Lemontu, kjer je imel v duhovni oskrbi tamošnje šolske sestre. Pokopan je bil p. Blanko 2. avgusta na frančiškanskem pokopališču v Lemontu. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Mlekarska in Kirurška razstava na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 20. avgusta do 8. septembra t. 1. bo obsegala prodajo najrazno-vrstnejših mlečnih izdelkov, sira in masla, pa tudi propagando za večjo uporabo mleka v miših krajih. Ne. le ■/. zdravstvenih ozirov, temveč, tudi s splošno gospodarskega stališča se hoče propagirati večjo uporabo inlečiiih izdetk«v ir. pokazati smotreno produkcijo zadružnim potom. Prodajal se bo sir na debelo in drobno, isto-tako tudi kislo mleko, jogurt, kefir itd. Razstavo bo organiziralo Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani. D Prosvetno društvo »Tabor«. Danes ob 20. članska proslava 10-lelnice vladanja kralja Aleksandra v društvenem lokalu. Udeležba za članstvo obvezna. — Odbor. d Radio Ljubljana ho prenašala potek šahovskega turnirja dnevno ob 8. uri zvečer v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. Poročilo bo oddajal iz Bleda jugoslovanski prvak ■in velemojster dr. Milan Vidmar. V nedeljo in ponedeljek pa bo oddaja četrt ure preje radi inozemskih prenosov. Začetek turnirja bo v soboto 22. avgusta z uvodnim predavanjem dr. Milana Vidmarja. d Tatvine na deželi. 28-letni Andrej Dadič je ukradel v Hrastniku Josipu Žuru več kosov obleke, zlat ženski prstan in delavsko knjižico, glasečo se na ime Žura. — 74-Jetni Simon Lene, urar po poklicu, je ukradel gostilničarju Martinu Dobovišku v Loki iz stenske ure godbo na kluč v vrednosti 150 Din. Lene nosi s seboj nahrbtnik, ki ga uporablja za orodje za popravljanje Singerjevih strojev. — 27-letni delavec Štefan Kristan je ukradel mesarju Ivanu Galetu na Grosupljem kolo in se z njim odpeljal proti Ljubljani. Kolo je znamke »Gorski«, vredno okoli 700 Din. — 23-letui delavec Ignac G. je osumljen latvine obleke na škodo Jakoba Kovačiča iz Goričice v vrednosti 800 Din. Tudi je osumljen, da je ukradel ponoči iz spalnice gostilničarja Avguština Pleškota na Brezovici 2044 Din. — Za vsemi navedenimi tatovi je izdana tiralica. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 764, termometer 148, relativna vlaga 32"/o, liho, megla, v Mariboru je kazal barometer 7600, termometer 15-8, relativna vlaga 88"/o, tiho, oblačnost 5. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 27 6 (12*9, Mariboru 208 (1.4-6), Mostam 34-5 (17-3), Zagrebu 25'3 (152), Beogradu 28-4 (16-2), Sarajevu 293 (121), Skoplju 35 0 (143), Kumboru 339 (195), Splitu 332 (1.9-3), Rabu 32-5 (186), Visu 318 (184). V oklepajih navedena je najnižja temperatura. tZjwtblja.no. Četrtek, 20. avgusta 1931: Štefan. Pravoslavni, 7. avgusta: Dometi je. Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinc na Rimski cesti. * ■ Izredni občni zbor Zveze obrtnih zadrug se bo vršil v nedeljo 23. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Dnevni red obsega nagovor načelnika, volitev novega načelstva in slučajnosti. ■ Mestno načelstvo sporoča, da bode križišče Prisojne, Bohoričeve, Jegličeve in Šmartinske ceste radi tlakovanja popolnoma zaprto za ves vozovni promet od 21. do 29. t. m. ■ Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi v nedeljo 23. t. m. društveni pešizlet na Rašico, obvezen za vse oddelke. Odhod v nedeljo zju-itraj ob pol 8. s kamniškim vlakom do Trzina. Povratek zvečer peš. Na izlet se vabi predvsem starejše članstvo. Zdravo! ■ Promet na najbolj prometnem kraju za pol ure ustavljen! Včeraj okoli 16-30 se je prevrnil na Dunajski cesti med Verovškovo in Žaltovo trgovino neki težko obložen voz s premogom. Voznik in fantek, ki sta sedela spredaj na vozu, sta padla z voza, a se na srečo nista poškodovala. Voznik je takoj odhitel po drug voz, preden pa se je vrnil in je bil premog preložen, je potekla poldruga lir«. Ves la čas je bil promet močno oviran in so ljudje, ki so se vozili s tramvajem, morali prestopati. To vse zato, ker podjetnik, čigar last je bil voz, ni pomislil, da se s trhlim kolesom ne pride daleč. ■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gentlemen« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577' 1470 Gclie * Tabor trezne mladine in treznih delavcev na K umu. Za trezuostne dneve na Kumu vlada med vsemi sloji, zlasti pa med delavci in dijaki veliko zanimanje. Srednješolci in akademiki bodo zborovali v petek 21. ter v soboto 22. t. m. ter določili program za bodoče šolsko leto. Okrasili bodo K\im z zastavami in napisi ter zažgali velik kres. ki bo viden po vsem Posavju, Zasavju in Dolenjskem. V nedeljo 23. t. m. bo ob 6. maša in hrvaška pridiga. Potem bo veliko zborovanje o Ireznoslni akciji v Dravski banovini. Govorili bodo g. svetnik Kalan in g. Leopold Puhar iz Ljubljane, g. prof. Canjkar iz Maribora, g. prof. Pavlič iz Celja. g. vikar Žalni' iz Hrastnika, g. dr. Nick, g. dr. Mikiž ter g. dr. Oberš-ki iz Zagreba. Zagrebčani pridejo z godbo v narodnih nošah v nedeljo ob treh zjutraj v Trbovlje in gredo med spiranjem godbe na Kum. Celjani in Ljubljančani pridejo ob 6. v Trbovlje. Posavje in vsa Dolenjska govorita: Mi vsi imamo pogum in gremo 23. avgusta na Kum«. Če bo vreme lepo, bo I« ena izmed naj-eauimiveijfcih prireditev letošnjega leta. Zato pozivamo vse idealne, dijake iu planince, delavce in gospodarje, železničarje in rudarje, naj pridejo 23. avgusta na Kum. Polovična vožnja je dovoljena. * Smrtna kosa 19. t. m. je v javni bolnici umrl g. Končan Franc, poslovodja l’rve jugoslovanske lesne industrije, stanujoč -na Ce*li na giad.š-L 27. Dosegel je starost 50 let. Žalujoči rodbini naše sožalje. * Otvoritev Mestnega kina. Po dvomesečnem presta n ku bo Mesini kino nocoj zopet začel z rednimi predstavami. Na sporedu je zvočna opereta »Veličanstvo ljubezni: z Katico Nagy ter 1* ranzom Ledererjem. Začetek predstave točno ob 20-30. Vstopnine so znižane. Projekcijsko in zvočno aparaturo so tako izpopolnili' da se "oljski kino odslej lahko kosa z vsemi najboljšimi kjno-gledišči v državi. * Točenje nezalrošarinjcnega vina. V celjski okolici se je dogodilo, da je neki . vinogradnik točil precej dobro vino po 3-50 Din liter na drobno. Lahko razumljivo je, da je imel pri tej nizki ceni velik uspeh in da v nekaj urah prodal skora 14 lil vina. V tej težki gospodarski krizi pač ni zameriti vinogradniku, če si skuša pomagali na la način. Toda nekaj drugega je. čemur moramo ugovarjati. Kakor smo izvedeli, ni bilo na to vino plačana nobena trošarina, niti državna niti banovinska, niti občinska. Govori se sicer, da bodo morali vsi, ki s.o kupilj vino, plačali sedaj naknadno trošarino. Le malo verjetno je. da bi se mogli ugotoviti-vsj kupci. Jasno je, da se s takim prodajanjem nezalrošarinjcnega vna dela gostilničarjem’ ki redno plačujejo vse davke in doklade, huda konkurenca, ki pomeni težko oškodovanje gostilničarskemu slanu. Ne nasprotujemo pošleni konkurenci in l ud i priznavamo vsakemu vinogradniku pravico, da prodaja svoja vina tudi na drobno, zahtevamo le, da plača tako vse davščine kot gostilničar. — Eden za vse prizadete gosti Inčar je. * Nezgoda motornega kolesarja. V torek popoldne se je peljal 20-lelni posestnikov sin Kranjc Stanko z motornim kolesom domov v Poliile. Na nevarnem ovinku pri takozvauem Devinom skoku je izgubil oblast nad kolesom in treščil v steno. Nevarno se je poškodoval na glavi in na desnem kolenu, Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v javno bolnico. * Požar v vojašnici. Včeraj dopoldne so se v dimniku kralija Aleksandra vojašnice na Mariborski cesti vnele saje. Gasilci iz mesta ter iz Gaberja so bili takoj na mestu ter v kratkem času pogasili ogenj. * Ponesrečene« na Savinjski železnici so spoznali. Predvčerajšnjem smo poročali, da so na Savinjski progi našli hudo razmesarjenega človeka, katerega identičnost ni bilo mogoče ugotoviti, ker ni imel pri sebi nobenih listin in je ves čas ležal v globoki, nezavesti. Le Iu in tam .je zašepnil ime Anton. Sedaj se je na podlagi Časopisnih poročil zglasila v celjski javni bol. niči njegova mali in v ponesrečencu spoznala 28-letnega Aniona B e tol a iz Gorice pri Šoštanju. Kako se je Berlot ponesrečil, še ni ugotovljeno, brez vsake podlage pa so govorice, da so ga neki napadalci večkrat prebodli z nožem in šele nato položili na tračnice. Berlotovo stanje je brezupno. JWc* vibov m Občinski svet in vzpenjača na Pohorje. Na zadnji seji občinskega sveta je bila splošno ugotovljeno, da more rešiti Maribor propadanja samo tujski promet. Ko pa je bilo treba določiti 500.000 Din za gradnjo vzpenjače na Pohorje, so bili nekateri gospodje zelo v skrbeh, če bo to podjetje aktivno, in so naposled celo odgodili končno sklepanje na prihodnjo sejo. Sedaj pa nastane vprašanje, kako naj Maribor privabi v svojo sredino tujce, ko nima razen Pohorja prav ničesar, niti jezera, niti zdravilnih vrelcev ali česa drugega, kopališče na Mariborskem otoku pa bi postalo letovišče lahko samo tedaj, če bi se zgradil velik, moderen hotel. Ostane tedaj samo to, da uredimo naše Pohorje v prvovrstno višinsko letovišče, kar pa brez vzpenjače, ki bo izvrstna in prav posebna atrakcija, nikdar ne bo mogoče, če sedaj pade v vodo načrt gradnje vzpenjače, se najbrže sploh nikdar več ne bo gradila, in če pade zaradi ozkogrudnosti občinskega sveta, bo le-ta nosil težko odgovornost. Zato smo trdno prepričani, da bodo gospodje obč. svetniki vendar pokazali dovolj razumevanja za akcijo, s katero stopi in pade bodočnost tujskega prometa v Mariboru. m Vi '-.odušen dar. Starosta mariborske Sokolske Zupe odvetnik dr. Gorišek iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah je daroval ob priliki 10-letnice vladanja Nj, Vel. kralja Aleksandra 1000 Din za razširitev počitniškega doma kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju. Odbor mu izreka najtoplejšo zahvalo. Obleke moške, otroške, čevlji, noga> vice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Kje bi se preskrbel s špiritom in kisom za vlaganje? Samo pri tvrdki Jakob Perhavec, Gosposka ulica 9. 1492 m Izdelovanje vsakovrstnih košar, sit žičnih mrež ter ostale suhe robe: J. Antloga. Maribor. Trg svobode 1. 1554 m Iv. Heričgo. ml. Maribor. Koroška t-esla 15. Izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema vsa v široko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni. 1810 m Ustanovitev nove strelske organizacije. V nedeljo bodo pri sv. Rupertu v Slov. Goricah ustanovili novo strelsko družino. m Telovadni nastop Sokola v Hočah. Sokolsko društvo v Hočah pri Mariboru bo priredilo v nedeljo ob 15. uri v svojem domu javni telovadni nastop. Po nastopu bo veselica. m Politični preganjanci! Danes, v četrtek ob 20. uri bo v Narodnem domu sestanek političnih preganjancev izza časa svetovne; vojne. Vabljeni ste vsi, ki ste tedaj trpeli zaradi svojega narod-nega prepričanja. , • ' ’ .;■> m Preureditev plinarne.:. Ravnateljstvo mestne plinarne je izdelalo načrt za popolno preureditev in modernizacijo podjetja. Celokupni stroški za ta dela so preračunjeni na 1,800.000 Din. S to preureditvijo bi se plinarna aktivizirala, ker je v sedanjem stanju vedno pasivna. O načrtih in izvedbi bo definitivno sklepal Se občinski, svet. . , ■ . .. > Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Nezgode kolesarjev. S koles* sta padla ▼ torek mizarski vajenec S«*r*n Meglič In železničarjeva hči Stanislava Stokova iz Košakov. Prvi si je zlomil levo roko, druga pa si je »tri« desno ključnico. Oba se zdravita v bolnioi. Zgoraj: Nova »Narodna šola kralja Aleksandra I« v Slatini Radencih. — Ljudstvo pred šolo med otvoritvijo. Na desni:, šolska deklica pozdravlja zastopnika banske uprave, člana ban. sveta dr. Foljanca, — Od leve na desno spredaj dr. Poljanec, sreski nadzornik c, Korbaš, župan g. Jakob Zemljič in škof dr. Tomažič. Prva žrtev novega ljubljanskega tramvaja Povozil je na Gosposvetski cesti okoli 90 let staro ženico Ljubljana, 19. avgusta. m Nenadna smrt v parku. V Magdalenskem parku je danes ob 9. uri dopoldne zadela srčna kap 83-letnega vpokojenega železničarja Bogomirja Moscherja, stanujočega na Ruški cesti št. 45. Bil je takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali z mrliškim vozom na pokopališče na Pobrežju. m Graški nogometaši v Mariboru. V soboto, dne 12. t. m. in v nedeljo bo gostoval tu graški SK Hakoah ter bo odigral prijateljsko tekmo s ISSK Mariborom in SK Rapidom. S prvim v soboto, z drugim pa v nedeljo. Razen tega bo avstrijski amaterski prvak Grazer Atletik-klub odigral v soboto in v nedeljo dve prijateljski tekmi proti SK Železničarju. m Hrratska deca v Mariboru. V Guštanju je letos več tednov letovalo več ljudskošolskih otrok iz Belovara, katere je poslal tja belovar-ski podmladek Rdečega križa pod vodstvom učitelja Stevana Radotiča. Pri proslavi kraljeve JO-letnice v Guštanju, ki jo je v nedeljo priredil tamkajšnji Sokol, so nastopili tndi ti otroci s pevskimi, telovadnimi in drugimi točkami, ki so vse dobro uspele. Zanimivo je, da je hrval-sko deco za nastop pripravil in vodil njen srbski učitelj, poslušali in gledali pa so jih Slovenci. Tako se je na najlepši način manifestiralo1 narodno in državno edinstvo. Otroci so bili te dni v Mariboru in so se ogledali mesto. m Trg v sredo. Na včerajšnjem trgu je bilo 8 voz krompirja, čebule, kumar in zeljnih glav, 36 voz sadja in preko 600 glav perutnine. Cene sadja in zelenjave so radi obilice blaga precej padle. Krompir se je prodajal po 1'50 do 2 Din, paradižniki po 3 do 4 Din, salata 2 do 3 Din kg, glavnata solata 0'25 do 1'50 glava, kumare 0'50 do 2 Din, buče 3 do 4 Din, cvetače 1 do 3 Din, paprike 010 do 0‘50 Din ena. Grozdje je stalo 8 do 14 Din, jabolka 3 do 5 Din, hruške 1'50 do 4 Din, marelice 12 do 14 Din, breskve 16 do 18 Din, melone 3 do 4 Din, ljubenice 2 do 3 Din kg. Kupčija je bila precej živahna. Nadalje so okoličani pripeljali 12 voz sena, 4 slame in 3 otave. Cene so bile: seno 80 do 90 Din, otava 85 do 90 Din, slama pa 55 Din za 100 kilogramov. m Drago grozdje. Dasi obkrožajo naše mesto sami vinogradi, je grozdje na trgu dražje kakor je n. pr. naše smederevsko na Dunaju, ki se prodaja po 9'50 Din kljub carini in prevoznini. Cena 12 Din za kg nikakor ne odgovarja sedanjim splošnim cenam, ko se toči ponekod celo vino že po 8 Din, na debelo pa prodaja pa po 3 do 4 Din liter. Mimo tega pa naši vinogradniki niti ne prodajajo najboljšega grozdja, ki ga hranijo rajše za vino. Bilo bi tedaj treba nekaj ukreniti, da se odpravijo te nesorazmerne cene. m Avtomobilski ponočni ropot. Da stoje tudi ponoči avtomobili pred glavnini kolodvorom, je radi tujskega prometa prav in v redu, ni pa prav in v redu, da vso noč ropotajo in pre-iskušajo svoje motorje, kadar ni najmanje treba ter s tem kalijo nočni mir okoliškega prebivalstva. Ker je celo železnica, kolikor je bilo »logoče, omejila svoj obrat na posredni bližini stanovanjskih hiš, bi bila dolžnost avtomobilistov, storiU Isto. Zato prosimo merodajne faktorje, da store nekaj tudi v prilog stanovalcev krog glavnega kolodvora. m Tatinska kuharica. V kavarni »Evropa« na Aleksandrovi cesti je bila nekaj tednov kot kuharica zaposlena 32-letna Ana R. 2e pred 14 dnevi pa je kavarnarjeva žena opazila, da ji je iz omare v zaklenjeni spalnici v pritličju zmanjkalo 200 Din in 20 avstrijskih šilingov, dočim je ostala večja svota bila nedotaknjena. Dne 15. t. m. je izginilo zopet 20 avstrijskih šilingov in gospodinja je takoj osumila tatvine svojo kuharico. Vendar je zaenkrat še ni hotela prijaviti, temveč jo je strogo nadzirala in Čakala priložnosti, da jo pri kraji zasači. To se je zgodilo v torek krog 2330. Gospodinja je opazila, da Je kuharica nekam izginila, zato je šla v spalnico in jo našla odprto, kuharica pa je pravkar brskala po omari, da bi našla denar. Pri njej je dobila tudi ponarejeni ključ od spalnice in je takoj pozvala stražnika, ki je tatinsko kuharico aretiral. Pri zaslišanju je R. tajila, da bi bila ukradla denar. Izjavila je, da je iskala le svojo poselsko knjižico, ker je hotela spremeniti službo. m Vlom v klet. Včeraj zjutraj je upokojeni davčni nadupravitelj g. Kocuvan javil policiji, da je ponoči neznanec vlomil v njegovo klet v Gregorčičevi ulici 4 in odnesel posodo s klobasami in mesom. m Velika vrtna tatvina. Včeraj zjutraj sta dva železničarja zasačila na Tržaški cesti 57-letno ločeno perico Marijo V. in 30-letno branjevsko pomočnico Marijo N., obe že večkrat kaznovani radi tatvine, ko sta prinesli iz vrta splošne bolnice 15 kg paprike, 20 kg paradižnikov in veliko košaro lilij, aster in nageljnov. Ker sta takoj spoznala, da gre za tatvino, sta pozvala stražnika, ki je Marijo V. takoj aretiral, dočim se je Mariji N. še posrečilo pobegniti. Pri zaslišanju je aretirana Marija V. odkrito priznala, da sta se z Marijo N. že pred nekaj dnevi dogovorili radi te tatvine. V vrt sta *e splazili že zvečer in prenočili v nekem grmovju, ko se je pričelo svitati, sta pa nakradli papriko, paradižnike in cvetlice ter hoteli oditi. Po dosedanjih ugotovitvah znaža nastala *fcoda mnogo več, kakor je vredna ukradena povrtnina, ker sta tatici nekatere nasade docela uničili. Dopoldne okoli 11. so doživeli mimoidoči na Gosposvetski cesti razburljiv prizor. Prav ko je vozil novi tramvaj proti šiški, je v bližini gostilne »Novi svet« hitela preko ceste starej.a kmečka ženica s cekarjem v roki. Tramvajski voznik je dajal znamenja, da se bliža tramvaj, toda ženica je bila ali gluha, da ni slišala zvo-nenje, ali pa je mislila, da bo še pred tramvajem na drugi strani ceste. Voznik ni mogel več ustaviti tramvaja in tako se je zgodilo, da Je tramvaj podrl ženico na tla in jo vlekel nekaj metrov s seboj. Na kraj nesreče so takoj prihiteli ljudje, ki so nesrečnico dvignili in Ji skušali pomagati. Zenica je bila nezavestna in vsa krvava po glavi in po obrazu. Strašno je bilo njeno spačeno, krvavo lice. Od tvrdke Goreč so nemudoma telefonirali na rešilno postajo, ki je ponesrečenko z vso naglico prepeljala z avtomobilom na kirurgičnl Novo mesto, 18. avgusta 1931. V ponedeljek 17. avgusta t. 1. je v Jami pri Žužemberku na Dolenjskem preminul v groznih bolečinah krepak 25-letni fant g. S. Vokač, kovač po poklicu, katerega je smrt vzela v najlepših letih njegovega življenja, radi posledic velike rane, ki mu je bila zadana na glavo. — Kako je dobil rano? — V noči od 9. na 10. avgusta se je vračal pokojni Vokač s kolesom iz Ambruza proti domu. V bližini Bug-dinje vasi pa so ga 10. avgusta zjutraj našli, vsega krvavega in nezavestnega z razbito lo-Utmjo, na obcestni kamen oprtega. Ljudje, ki so našli nezavestnega Vokača v mlaki krvi, so ga naglo odnesli na njegov dom, domači pa so poklicali dva zdravnika, in sicer g. dr. Smoleta iz Žužemberka in g. dr. Fedrana iz Stične, ki sta oba ugotovila, da je nesrečnežu nekdo zadal zevajočo rano s topim orodjem, ali pa izvira rana od nesrečnega padca. Dalje sta ugotovila gg. zdravnika, da se je ponesrečencu vnela tudi možganska mrena. Obvezala sta mu rano, a ostal je v domači oskrbi. Ranjenec je od časa oddelek splošne bolnice. Tam so ugotovili, da ima ženica prebito lobanjo in da je njena poškodba smrtnonevarna. Težko, če bo dočakala jutrišnjega dne. Pii ponesrečenki niso našli nobenih listin in se ne ve, odkod je in kako se piše. Stara je okoli 90 let in je najbrže iz bližnje ljubljanske okolice, ker je imela s seboj cekar, v njem pa cikorijo in več kuhinjskih drobnarij. Kdor bi kaj vedel o ponesrečenki, naj se takoj javi v pisarni splošne bolnice. Zenska, ki jo je tramvaj povozil na Gosposvetski cesti je ob tričetrt na 8. zvečer v bolnici umrla, ne da bi prišla k zavesti. * Identiteta ponesrečenke ugotovljena. Ponesrečenka, ki jo je povozil tramvaj, se piše Hafner Marjana. Stara je bila baje 91 let. Bila je zasebnica, ki je stanovala na Mišičevi cesti v Ljubljani. Pristojna je v Ljubljano. mladega kovača do časa prišel za hip k zavesti in ob takih prilikah je povedal, da je dobil močan udarec po glavi. Kako ali od koga, pa se ni mogel spomniti, in ob takem hipu je bil tudi previden. Ta izpoved pa je dala povod, da so ljudje začeli šepetati, da gre tu za zelo premeten uboj, kajti pokojni Vokač je večkrat pripovedoval, da ima dva smrtna sovražnika, ki sta se zaklela, da se mu bosta kruto maščevala. Zato je orož-ništvo že tudi aretiralo več oseb. Stroga preiskava bo že ugotovila, ali gre za zločin, ali nesrečo. — Kdo je Vokač? — Vokač je posestnikov sin, brezdvoma najboljši kovač v Suhi krajini. Sam si je uredil lepo in piostorno kovačnico. Nesrečnež si je pred kratkim najel dva pomočnika, zakaj dela je imel vedno dovolj in hotel je v miru izvrševati svojo obrt. Bil je edinec, zakaj pred leti je njegovim nesrečnim staršem utonil starejši sin, ta pa, ki je bil up in nada staršev, je v cvetu svojih let zatisnil tako zagonetno svoje oči za vedno. Težko prizadetim staršem naše iskreno sožalje ! V Ljubljanico je padel in se hudo poškodoval Nesreča im šenlpetrskcm nasipu Ljubljana, 19. avgusta. Snoči med 21. in 22. uro je večja družba delavcev, med katerimi je bil tudi 24-letni brezposelni čevljar Edvard P., pila vino na šentpe-terskem mostu in kramljala z ženskami, ki so bile ludj nied njimi. Iznenada so se radi žensk pričeli prepirali. Beseda je dala besedo in ni dolgo trajalo, pa so se stepli. Ko je videl P., da bo lepei), se jo spustil ob nasipu v tek, tovariši pa za jiijim. Kakor trdi P., so ga tovariši dohiteli in vrgli v Ljubljanico. P. tovariši pa trdijo, da je I’. radi vinjenosti sam padel v Ljubljanico. Ponesrečenca so z rešelnim vozom prepeljali v bolnico. V Vižmarjih je sin posestnika Martina Jerančiča pri košnji ponesreči prerezal očetu s koso k it e na nogi. Jerančiča so prepeljala z rešilnim vozom v splošno bolnico. Ptuj Nesreča posestnika. Pri nakladanju otave na nekem travniku se je splašil konj posestnika Franca Tobiasa v Pacinju. Tobias je hotel konja ustaviti, je pa pri tem padel pod voz, ki mu je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga sicer v bolnico, toda po zdravniškem mnenju mu ni pomoči. Ponesrečeni je brat tukajšnjega vpokojenega davčnega nadupravitelja g. Jakoba Tobiasa. 30-letnica poroke. Splošno znani cestni mojster Franc Smrekar je slavil te dni s svojo ženo 30-letnico poroke, še na mnoga leta! Spopad med bratoma. V Pleterju pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju sta se te dni spopadla brata Franc in Štefan Peršuh. Štefan je 10-letnega brata Franca tako nevarno zabodel z gnojnimi vilami, da so ga morali odpeljati v bolnico. $t. Jurij ob južni železnici Sprememba občinskega sveta v Dramljah. Pri nedavno izvršeni spremembi občinskega sveta v Dramljah je bil imenovan za župana g. Franc Mastnak, za nejgovega namestnika pa bivši župan g. Blaž J esenc k. Od bivših občinskih svetnikov so ostali v novem občinskem svetu gg.: Franc Zidanšek, Ivan Danšek, Miha in Anton Arzenšek, Valentin Kukovič, Drago Cetar, France Golež in Mihael Vengust. Na novo so bili imenovani gg.: Franc Zdolšek, Ignac Mastnak, Ignac Verbič, Stanko Jakopin, Jakob Brikovšek, Josip Mlakar in Mariin Kačičnik. Novo mesto 11 policijske torbe. Novomeška policija je imela precej posla, predno je spravila v kozji rog neke športnike iz Ljubljane, člane S. K. Heke. Pa vendar je policija napravila red in mir, zaprla, oziroma vzela na prenočišče dva razgrajača ter s teni pristrigla vihrave peruti ostalim kalilcem nočnega miru. Ampak ti gospodje niso pustili tudi žensk pri miru, marveč so vsako oblajali s skrajno nesramnimi opaska-mi. Naj si zapomnijo, če pridejo še kdaj v Novo mesto,^ da niso prišli na gmajno ali v rovte, temveč v mesto, kjer se je treba vesti dostojno! Nesreče. Palec desne roke je odtrgala mlatilnica Knezu Jožetu, 53-letnemu posestniku iz Hrastovice št. 4, občina St. Rupert. Zdravi se v Kandijski bolnici. — 34-letni hlapec Zupančič Janez, iz vasi Krka, občina Šmihel, je pasel krave. Pa ga je krava tako močno udarila v nogo, da mu jo je zlomila, in sicer desno pod kolenom. Pripeljan je bil v bolnico Usmiljenih bratov v Kaudijo. — Ko je nerodno stopil preko praga, si je razbil palec leve noge, dijak lil. r. gimnazije, Stojan Lapanje, ki fe na počitnicah pri g. Solu. — Setina Franc, posestnik iz Gaberja, občina Gornje Polje, je šel pomagat posestniku Lavriču Mihi podirat drevje. Veja ga je pa nerodno ujela in g« v velikem loku vrgla na tla. Pri padcu pa si je močno poškodoval levo nogo. Pripeljan je bil v kandijsko bolnico. f&adiG Ljubljana, četrtek, 20. avgusta. 12.15 Plošče (slovenske pesmi, plesna glasba). 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. Lojze f';impa: Časnik in časnikarstvo 20.30 Flavta solo s klavirjem (Slavko Korošec in dr. Švara). 21.15 Pevski koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. 21.45 Salonski kvintet. 22.80 Čas, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dan Ljubljana, petek. 21 avgusta. 12.15 Plošče (Uverlure, operni /.bori). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.3(1 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Beograda. 22 30 Čas, dnevne vesli, napoved programa v.a naslednji dan ‘ Beograd, četrtek. 20. avguMa. 11 S5 Plošče. 12.45 Badio orkester 13.3(1 Dnevne vesli. 19.00 Klavirski koncert. 19.30Narodne melodije. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.30 Prenos i/. Ljubljane. 22 30 Dnevne in športne vesli. 22.50 Radio orkester. Beograd, petek 21. avgusta. 11.35 Plošče. 12 45 Radio orkester. 13.30 Dnevne vesli. 19.00 Koncert radio orkestra. 20.00 Predavanje, ‘20.00 »Mesečna no? v Dalmaciji« — opereta. Gosluje dunajski operetni ansambl. 22.30 Dnevna in športna poročila; sledi reproducirana glasba. Zagreb, četrtek, 20. avgusta. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice 20.30 Koncertni večer (iz Ljubljane). 22.30 Novice in vremensko poročilo. 22.40 Plesna glasba. Zagreb, petek, 21. avgusta. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.30 Koncertni večer (iz Beograda) 22.80 Novjce. Praga, četrtek, 20. avgusta. 11.30 Pl wče. 12.05 Brno. 12.30 Bratislava.14.30 Radio orkester. 17.00 Plošče. 19.^5 Koncert, 21.00 Orkestralni koncert. 22.15 Koincert. Pril"*, petek, 21. avgu-t*. 11.90 PloSSe. .12.80 .Moravska Ostrava; 14.30 Uadio orkester, litft Turizem IS 80 Bratislava. 80.00 Dunaj.-22 t* Bratislav«. v , "Sako morate jemati kopeli na zraku in solncu ! solnčenjem, toda ne na mokrem leleau, vdrgnite svoje telo čvrsto i NIVEA-CREME NIVEA-OLJE olje za kožo in masažo Oboje vsebuje — edino svoje vrste — Eucerlt sestavino za nego kože. oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice, oboje napravi polt zagorelo tudi pri oblačnem nebu. Nivea-crema vas ohlaja ob „ i ... vročini. Nivea-olje vas brani pri neugodnem lemenu pred mrazom m s teni tudi pred prehladom, tako da morete tudi za dobo nepri-ju pustnih ivoietiiili dni k voj h t.-iio izpostavljati svHiioii, •!»i jr vodi • 1 I 'v- '»*> Din 22--. Nivea-olje Din 25~~ .de Din'36 - ' ■ • ^ »Klel uje Jngosl. |». Hojernlorf * Pni p. il. ». «. j„ Mhribnr, «i'regorči>'»'a M lica 24. ■< J Zločini gotenskega požigalca Zažgal je že drugič štangljeva gospodarska poslop ja — 100.000 Din škode kako bi tudi ne bil, saj je bil poln sena, detelje in slame, kar je gorelo vse s čudovito naglico. Ognjen steber je udaril preko slamnate strehe Šlagijevega kozolca in najbrže se je od ogorkov in isker vžgal tud) poleg ležeči kozolec posestnika g. Gregorčiča, ki pa je bil krjt z opeko. Ljudje si šepečejo, da ima Iti vmes prste zlobna roka, ki hoče spravili mladega posestnika z njegove rodne grude. Preden so prispeli k požaru gasilci, se je vnel tudi Štangljev zidani hlev a kaščo. Kljub tenni, da so se sosedje jn pozneje gasilci veliko trudili, niso mogli rešiti drugega kol živino iz hleva. Na pomoč so prihitela ga-sliia društva iz Novega mesta, Šmihela, Stopič in Dolnjih Kamene z motornimi brizgalnami, a Smolenjčaui z ročno brizgalno. Na pogorišče je pritekla na pomoč ludi.čela vojakov novomeške garnizije pod poveljstvom g. podporočnika Jovana Karivana, ki so branili, da se ogenj tli prijel še svinjakov. Gasilcem pa je bilo neprijetno, ko jim je. počila od prevelikega vodnega pritiska glavna cev. A kljub temu so prihiteli baš v najkritičnejšem trenutku, ko so ognjeni zublji že lizali lik hleva stoječi skedenj g. Gregorčiča, katerega so z veliko mujo rešili. Gasilci, kakor tudi sosedje zaslužijo veliko pohvalo. Iz gorečih poslopij niso mogli rešiti ničesar. Dobro je bilo, da ni bilo vetra, ker sicer bi. šla vsa okoli stoječa, poslopja v pepel. Škoda se ceni nad 100.000 Din. Novo mesto, 19. avgusta. Ni še dolgo od tega, kar smo poročali v »Jugoslovanu« o nevarnem požaru v Gotni vasi pri Novem mestu. V noči 18. avgusta okoli 11, ure zvečer je na skrivnosten način zopet nastal ogenj v isti «ni in baš pri istem posestniku, mlademu gospodarju Ivanu Štanglju, katerega pa ni bilo doma, ker je baje šel v Ljubljano. To posestvo leži tik ob državni cesli, ki pelje iz Novega mesta preko Gorjancev v Metliko in je komaj 2 kin oddaljeno od Novega mesta. Ogenj je prva opazila Stangljeva dekla, ki je z obupnim klicem začela klicati ljudi na pomoč. Namah je bil štangljev kozolec ves v ognju, 1 Zagonetna smrt Z zevajočo rano so ga našli ob cesti — Pravil je, da ima dva smrtna sovražnika I*. Kipsoii: 41 Hlarsove skrivnosti (Roman.) 11. poglavje: rtlorsejevi znaki iz vseinirja. Teden dni je bilo preteklo, odkar je bil umrl fakir Bicbara nasilne smrti. Polkovnik Fitzwilliams in naravoslovec Ralph Pini sta bila postala v tem kratkem času neločljiva prijatelja. Sedela sta v kiosku na vrtu vladne palače, srebala ledeno kavo v družbi miss Alberte, ki si je že fila opomogla od strašnega živčnega napada, in vsk trije so neprestano razmišljali samo o usodi inženjerja Roberta Garela. Toda čim bolj so razmišljali in razpravljali, lem bolj so bili prepričani o dejstvu, da se nahaja v istini na Marsu, da je vresničil svoje sanje znanstvenika, raziskovalca, pesnika ali blazneža. Cela vrsta malenkostnih dokazov jil> je potrjevla v tej misli. Polkovnik Fitz-\villiams je sedaj s sodelovanjem Pinta in miss Alberte ponovno raziskoval zadevo eksplozije v šelambrunskem samostanu, ki je ubila toliko fakirjev. Polkovnik je potrpežljivo izpraševal brahmine, ki so bili tedaj prisotni, in je od njih zvedel marsikaj, kar bi moglo morda neki dan razjasniti skrivnost Robertovega odlela na Mars. Razen tega je našel pri raziskovanju v podzemskem laboratoriju, kjer je Robert delal svoje poskuse, njegov dnevnik, ki pa na žalost ni bil pisan vsak dan. Bil je sploh zelo nepopoln, pač pa je ostalo v laboratoriju mnogo na- črtov in notic, tako da se je iz njih dalo sklepati na Robertove projekte. Jasno je bilo, da je sestavljal vse pijjf-trebno za polet na Mars. Zanimive so bile na primer sledeče besede v njegovem dnevniku: »Danes mi je pokazal Trinavat v magičnem zrcalu mojo drago Alberto. Videl sem, da je žalostna in hudo mi je bilo pri srcu. Ni mi še popolnoma jasna konstrukcija tega zrcala, toda o tem ni dvoma, da je podlaga vsega televizija. Po končnem poskusu sem občutil silno utrujenost in za dva dni sem nesposeoben za vsako delo. Kdo bi si mislil, da takšni poskusi tako izčrpajo človeka?« Polkovnik je smatral za svojo dolžnost, da izroči Robertove zapiske miss Alberti, in ta je bila globoko ginjena, ko jih je čitala. — Vedela sem, je dejala, da me moj Robert ni pozabil. Vedno še misli name, kot jaz mislim na njega in ne dvomim, da se bova spet videla in da se poročiva. Ce je res imel to srečo, da je odletel na Mars, zakaj jaz ne bi mogla za njim? Toda polkovnik je odkimal z glavo. — Tega pa ne verjamem, je odgovoril. Robert je imel srečo, da je slučajno imel tako ugoden trenutek in takotako mogočno pomoč, toda lo se zgodi samo enkrat, a ne dvakrat. — Bomo videli, je tiho dejala miss Alberta, ki je postala zamišljena. V tem trenutku je zadonel gong v predsobi in straža je javila, da so pripeljali ujetnika. — Toda čemu me motite z ujetniki? Odvedite ga in pozneje'mi javite, kaj je ž njim, ko bom v pisarni. — Gospod polkovnik, ujetnik je belec., iz Evrope, in govori prav čudno angleščino. — Torej privedite ga semkaj. Nato se je obrnil k miss Alberti ter je dejal: Mislim da imamo opraviti i enim onih mednarodnih potepuhov, ki se vlačijo po vsem svelu in ki jih ni mogoče odpraviti. Tu je straža privedla v sobo možaka dolgih svetlih las in svetle brade z modrimi očmi. Bil je zelo slabo oblečen in ves prašen, tzgledal je utrujeno, toda nikakor ni napravljal vtisa potepuha, temveč je kazal v vseh svojih kretnjah gentleinena. Ko je vstopil v sobo, in pogledal prisotne drugega za drugim, je naenkrat presenečeno vzkliknil, ko je zapazil miss Alberto. Nato je napravil globok poklon in dejal v čisto dobri angleščini: — Vi ste tu, miss Jerkiss? Take sreče, da Vas tu dobim, pa res ne bi bil pričakoval. Poznam Vas po fotografiji, ki je izšla po vseh ilustrovanih časopisih na prvi strani. Polkovnik je bil sedaj mnenja, da je možak pretkan lopov, ki se je dal nalašč aretirati, samo da pride v stik z bogato Američanko ter jo nato ogoljufa. Zalo je osorno dejal aretirancu: — Molčite in ne zbijajte neslanih šal. Imate opraviti z menoj. Predvsem, legitimirajte se. Kje so Vaši papirji? — Evo jih: legitimacija kaznjenca, ki je popolnoma v redu. — Vi mislite, da se boste norčevali iz mene? je dejal divje polkovnik. Več lepšega in cenejšega grozdja na tfrg! Odmevi 19. julija t. 1. sem na tem mestu — kakor v mesecu septembru lanskega leta v mariborskem »Veterniku« — skušal dokazti umestnost, možnost in nujno potrebo čim večje uporabe namiznega grozdja vsaj na naših domačih trgih. Vsak grozdič, katerega pozobljemo, pomaga omiliti vinsko krizo. Skrbeti pa je treba za čim večji konsum žlahtnega grozdja v vseh. zlasti še ■i revnejših plasteh naroda. Običajno dobičkarstvo, tako rekoč verižniško prekupčevanje z vsakršnim blagom pomeni neznosno podražitev in naravnost onemogoča večji konsum vseh življenskih potrebščin, prav tako grozdja. Tu ne gre za reševanje kake krize naših, drugače vsega spoštovanja vrednih branjevk. Gre za mnogo več, na kar smo že opozarjali o drugih prilikah; gre končno baš tudi tu za krizo — konsuma. Organizacije konsumentov in uprave naših mest ter drugih konsumnih središč bi se morale za stvar čisto drugače zavzeti. N. pr. Zagreb je za pocenitev sadja na svojem trgu že nekaj pokrenil z velikim uspehom. 1 kg namiznega grozdja naj bi letos stal konsumenta kvečjemu 4 Din. To bi naj bila — recimo — letošnja sezonska cena. Z izrabljanjem morda trenutno bolj ugodne konjunkture po znanih trgovsko-liberalnih (židovskih) načelih pokopamo dobrotvorno »grozdno akcijo«, kakor smo si jo zamislili, lahko že kar v početku. Blaga je mnogo, denarja malo. Izvoz vina iz Dravske banovine je neznaten in še neprestano pada. Ze sam konsum grozdja doma — saj ga je za jed resnično več, nego sem zadnjič le bolj kot nekak številčni primer navedel — bi pa mogel doseči in celo preseči količino našega vinskega izvoza. Gostilničarji nekje v Ljubljani — tako trdi nekdo — ne bi izhajali, čeprav bi točili darovano jim vino liter po 10 Din. (Mariborski »Veternik« od 5. avgusta.) Pametni, res dobri, poklicni in strokovno izobraženi gostilničarji tega gotovo ne verjamejo, ker bi sicer samo dokazali in potrdili, da bi bilo treba take nezdrave vinske obrti enostavno zapreti. Saj vendar nikakor ne drži, da bi prav vino samo moralo čisto vse plačati in rediti v gostilniških obrtih. Ni čudno tedaj, da tudi konsum vina doma naglo nazaduje. O znatnejšem izvozu naSega grozdja do nadaljnjega zapravo ne moremo govoriti, ko še zdaj — sredi prosvitljenega 20. stoletja — baje ne moremo spraviti tega sladkega goričkega pridelka niti na domači trg, n. pr. mariborski, drugače ko samo iz bližnje okolice v ročnih cajnicah in culicah. (Dnevniki od 7. avgusta.) Ta »okolica« pa ne čuti vinske krize radi vinotočev »pod vejo« in zahteva jako pretirane cene za grozdje, katerega baš zato ne moremo uživati v večji meri. Danes, 15. avgusta, ko to pišem, nudijo na mriborskem trgu nečedno okoliško grozdje po 14 Din! Ali ne bi bilo bolje iti ponj na — Dunaj? — — — Oddaljeni, pravi kmetijski vinogradniki so voljni dati grozdje poceni in grozdja željni ljudje se tega vesele, vsi vkup pa prav nič ne zaupajo trditvi, da »so to samo teoretične razprave«, kakor smo na splošno začudenje čitali v dnevnikih od 7. avgusta. Bodočnost bo potrdila, kdo ima prav. Pravično sodbo o stvari pa lahko prepuščamo tudi nesebični sedanjosti in vsem tistim, ki niso baš prehudo obremenjeni s temo duševne slepote in povrh obdarjeni še z brezmejno hudobnostjo. Zabeležili smo dosedanje neugodne odmeve in naj slede nekateri ugodni odmevi na naš poziv radi grozdne akcije. (Konec, jutri.) Gospodarske vesti X Likvidacija agrarne reforme. Proti koncu leta bodo agrarne direkcije odposlale v posamezne občine ambulantne komisije, ki bodo ugotovile sedanje stanje razdelitve zemljišč. Pri tem bodo tudi zasliševale eventuelne pritožbe agrarnih interesentov. Do tedaj pa ostane sedanji položaj nespremenjen. Prošnje in spopolnitve prejšnjih razdelitev se tlo tega časa ne bodo upoštevale. X »Jason« naš domači topljeni sir na jesenskem velesejmu. Med vsemi našimi mlekarskimi zadrugami je najnaprednejša gotovo mlekarska zadruga na Vrhniki, ki je v zadnjih letih svoj izdelek izboljšala v večji meri, kot katerakoli druga, in se je poleg tega lotila še popolnoma nove produkcije, tkz. topljenega sira, ki se prodaja pod imenom »Jason«, nepro-dušno zavit, v okusno izdelanih škatlicah. Na letošnjem jesenskem velesejmu se boste mogli prepričati o izborni kvaliteti tega izdelka, zato ga pa boste tudi povsod zahtevali, da se osvobodimo od inozemskega uvoza. X Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ponovno opozarja tvrdke, ki se obračajo nanjo s prošnjami za izdajo carinskih potrdil, nadalje potrdil glede oprostitve skupnega davka, potrdil za udeležbo na licitacijah, sve-dočb o poreklu robe, potniških legitimacij itd., da morajo vlagati svoje prošnje odnosno zaprositi za izdajo navedenih potrdil najkasneje do 11. ure dopoldne, kadar žel\jo, da se jim potrdila izdajo že istega dne. Ta potrdila morejo potem dvigniti že ob 5. uri popoldne v zborničnem ekspeditu. Potrdila, za katerih izdajo bi tvrdke prosile po 11. uri dopoldne, more izdati zbornica šele naslednji dan. X Velescjem-febelarski oddelek. Kdor hoče kupiti res izboren in pri sl en med, naj poseti letošnji jelenski velesejm. Tukaj ga bo dobil v vabljivih posodah in posodicah, na drobno in debelo, iz prve roke. Pomnili je treba, da je pristen med ne samo ne prek o siji vo živilo, temveč tudi izborno zdravilo, ki se rabi pri raznovrstnih boleznih. Na velesejmu bo Čebelarsko društvo brezplačno razdajalo navodila o koristne,ati m uporabi medu. X Opozorilo onim, ki se nameravajo izseliti. Naši tovorni parobrodi redno dovažajo iz inozemstva našeizseljen ike,ki g0 nameravali dobiti zaposljenja v inozemstvu. S parobrodotn »Diamant-, sla se pred par dnevi zopet vrnila dva delavca iz Alžira. Radi velike gospodarske križe nista mogla dobili nikakega zaposl.ienja. Opozarjajo se vsi oni. ki nameravajo iskati za-§lužka v inozemstvu, da se pred vsakim izselje- njem informiranju o zaposljenju na pristojnih izseljeniških uradih, da ne bodo tratili po nepotrebnem denarja in Sasa. X Dobra letina orehov v Bosni. V tekočem letu kaže letina orehov v Bosni zelo dobro, lz-gleda, da bo kupčija dobra, ker so sadovi veliki in zdravi. Bosanski orelij so na trgu zelo dobro ocenjeni vsled svoje izborne kvalitete, posebno mnogo orehov izvozi Bosna na M ad j a reko. X Dvojna veljava na Madjarskein. Dne 15. avgusta je stopil na Madjarskein v veljavo nov odlok o uvedbi zlate veljave na ozemlju kraljevine sv. Štefana. Odlok vsebuje štiri glavne odredbe. Prva govori o svobodnem razpolaganju z bančnimi vlogami in določa, da so le vloge v Budimpešti z dnem 17., v provinci pa z 21. t. m. s tridnevnim odpovednim rokom lahko odpovedujejo. Druga odredba omenja vpeljavo zlatega pengii. Vse plačilne obveznosti, ki dospejo do 17. t. m., se smatrajo kot zlata veljava. Od tega dne dal je pa stranke medsebojno lahko svobodno določajo, v kakšni veljavi naj se glasijo -medsebojne obveznosti. Zlati pengo morSi vsebovati 0-2631 g čistega zlata in iz 1 kg zlata se mora skovati B840 pengo. Obračunski ključ med zlatim pengii in plačilnim sredstvom določa Narodna bauka. Ta ključ bo morala Narodna banka počenši s 31. avgustom objavljati dnevno. Do tega dne velja dosedanji pengo kot zlati pengii. Tretja odredba predvideva ustanovitev posebne garancijske banke s 50 milijont pengii, četrta odredba pa govori o ureditvi obre-inenjenja zemljišč. Borzna poročila dne 19. avgusta 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 19. avgusta. Amsterdam 2288-62 do 2295-46, Bruselj 790,26—792'G2, Curili 1102-95 do 1100-25, Dunaj 796-87—799-27, London 275-74 do 276-56, Newyork 5663-66—5680-66. Pariz 222-41—223-07, Praga 167-64—168-14, Trst 296'79 do 297-69. Zagreb, 19 avgusta. Amsterdam 2288-62 do 2295-46, Dunaj 796-87—799-27, Bruselj 790-26 do 792-62, London 275-74—276-56. Milan 296-79 do 297'09, Newyork kabel 5077-66—5690-60, Ne\v-york ček 5663-66-6680-66, Pariz 222-11—2223-07 Praga 167-64—168-14. Curih 1102-95-1106-25. Beograd, 19. avgusta. Amsterdam 2293-01 do 2295-46, Bruselj 790-26—792-62, Curih 1102-95 do 1106-25, Dunaj 790-81-799-27. London 275-74 do 276-56, Milan 29079—290-90. NTe\vvork 5663"60 do 5680-00, Pariz 222-41-223-07, Praga 167-64 do 16^-14, Stockholm 1518-02—152012. Dunaj, 19. avgusta. Amsterdam 287-15, Atene 9-2150. Beograd 12-57. Bruselj 99-15, Bukarešta 4-2200, London 34*5730, Madrid 02*50. Milan 37*2450, Newyork 711*20, Pariz 27-95. Praga 21-0706, Sofija 5-1540, Stockholm 190-30. Ko-penhagen 190-10, Varšava 79-57, Zurich 138-45. ( urili. 19. avgusta. Beograd 9055, Pariz 20-17, London 25, Newyork 514-375, Bruselj 71 "07, Milan 2091, Madrid 44-80. Amsterdam 207-60, Dunaj 72"27, Stockholm 137-07, Oslo 137*00, Kopen-hagen 137-55. Sofija 3-73, Praga 15-28, Varšava 57-00, Budimpešta 90 025. Vrednostni papirji Zagreb, 19. avgusta. Državni papirji: 7% inv. pos. 72—74 (73), vojna škoda ar. 340—348 (345. 350), dec. 352—353 (353). 4% agr. ob v. 41-45. 7% Bter. 08*25—69*50, H% Bler. a. 77 do 79, k. 78—80, 1% pos. hip. a. 72—74. k. 73 do 74 (73). Begluške 58-00 (59*25). Banke: Hrvatska 50 d., Jugoslov. Union 150—155, Jugo 67—08, Ljublj. kred. 120 d.. Mednarodna 08 d., Srbska 190—191. Industrije: Šecerana Osijek 210—218. Trboveljska 225—235, Vevče 120 d., Nar. šum. 25 d., Guttm. 115 d.. Danica 65 do 09, pivo Sarajevo 210 d., Drava 212’50—220, osj. liv. 210 d., Brod. vag. 50 bi., Isis 41 bl„ Dubrov. 300-305. .ladr. pl. 410—480. Dunaj, 19. avgusta. Bankverein 14, Dunav-Sava-Adria 11-60, Prioritete 90'05, Trbovlje 27-25, Leykam 1-25. Notacije našiti državnih papirjev v inozemstvu London. 19. avgusta. 7% Blaire 05-75—06-75. Newyork. 19. avgusta. 8% Blaire 71—76. 7% Blaire 65-50—06-50, 7% pos. Drž. hip. banko 66-70. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca za koruzo neenakomerna, brez prometa. Budimpešta, 19. avgusta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica: 10-62—10-76 (10*75 do 10-77), marec 11 74-12 (11-93-11-95). Rž: dec. 10-70-10-75 (10-74—10-75), marec 11-75—11-80 (11-78—11-80). Koruza: maj 13*46 (13*46-13*47). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca na ljubljanskem tržišču slaba, brez prometa. Spevi PROPOZICIJE za propgandni enourni tek SK Ilirije, združen s klubskim tekmovanjem (kopje, krogla, troskok) v Ljubljani na dan 12. septembra 1931. SK Ilirija priredi v soboto 12. septembra t. 1. z začetkom ob 18. uri propagandni enourni tek na svojem igrišču ob Celovški cesti. Istočasno Se bo vršilo klubsko tekmovanje v sledečih disciplinah: kopje, krogla, troskok. Tekališče meri 385-20 m, je iz ugaskov in ima 2 nedvignjena zavoja. Tekmuje se po pravilih J. L. A. S. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani člani klubov ,1. L. A. S. Prvi trije enournega teka prejmejo kolajne, prvi trije v vsaki disciplini klubskega tekmovanja prejmejo priznanice. Prijave s prijavnino Din 5-— za osebo je poslati, do 5. septembra opoldne na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa« v Ljubljani. Poznejše prijave se ne bodo sprejemale. Športni klub Ilirija Lahkoatletska sekcija ODLOČILNO KOLO LIGNIH TEKEM V nedeljo bo padla odločitev. Štiri povsem sigurne udeležence ožjega tekmovanja za naslov prvaka držve že imamo: Gradjanski, Hajduk, BSK in Sašk so si že priborili vstop v ožjo skupino. Manjkata še dva: tretji udeleženec iz naše lige in prvak vojvodinske skupine. Kdo bo igral v nedeljo? V naši skupini imamo kar tri odločilne tekme. V Ljubljani bo lokalni derby, ki bo zopet privabil na igrišče rekordno število gledalcev. Šlo bo za lokalni prestiž — Primorje ali Ilirija, eden od obeli bo moral zasesti zadnje mesto. V Zagrebu se srečata Concordia in Gradjanski. za p/vo je izid ogromnega pomen. Con eordiji zadostuje delitev točk. da se plasira na tretje mesto in s tem v ožje tekmovanje. Mo štvo bo seveda igralo z vsemi silami, da si osi gura vsaj neodločen rezultat. Težje stališče ima llašk, ki bo potoval v Split. Ima samo eno možnost priti v finalne tekme: premagati mora Hajduka, Gradjanski pa Concordio. Ako se le en a varijanta ponesreči, mora Hašk izpasti. V beogradski skupini je že padla odločitev. Vršita se dve tekmi, ki ne moreta ničesar spre meniti. BSK igra v Sarajevu s Slavijo, Jugoslavija pa doma z Jugom. Odločilnega pomena bosta dve tekmi v III. ligi. Mačva igra doina s Gradjatiskim in ji zadostuje ena točka, da postane prvak svoje skupine. Druga tekma bo dobila odločilno veljavo le v slučaju, da bo Mačva izgubila. Slavija mora v tem slučaju premagati Vojvodino in nato že Obilica in bo dosegla enako število točk kot> Mačva. Odločila bi potem razlika golov. Na vsak način ima Mačva najboljše izglede. da se plasira v finale. Sodniki za tekmo so že določeni: Concordia : Gradjanski g. Joksič, Primorje : Ilirija g. Fali ris, Hajduk : Hašk g. Ružič, Slavija : BSK g. Kaji. Jugoslavija : Jug g. Pejič, Mačva : Gradjanski g. Mojič, Slavija : Vojvodina g. Padjen, Bačka : PSK g. Avramovič in Obilič : Sand g. Vasiljevič. ^ Drobne vesti Primorje je izgubilo lahkoatletski dvomatch KAC v Celovcu s 34:54 točkami. Primorjaši so postavili dva slovenska rekorda : Korče v skoku v daljavo s 0-04 ni in olimp. štafeta Primorja s 3:49 0. .Tug Dubrovnik je na povratku iz Ljubljane gostoval v Karlovcu in nastopil proti KSLI. V waterpotu je zmagal Jug s 7:0. V plavanju naj omenimo le: 50 m prosto: Grbič (J) 28, 200 m prsno: Lukačič (KSU) 3:12, 3 X 100 m mešano: Jug 3:54-2, 100 m prosto : Matič (J) 1:05. Plavalni dvoinatdi CSR : Poljska se je končal z zmago Cehov s 63:39. Na tekmovanju je bilo postavljenih po 5 češkoslovaških in poljskih rekordov. Meddržavni tenis matcli Jugoslavija : Avstrija se vrši te dni v Porečah v Avstriji. Jugoslavija vodi do sedaj s 2:1. SchSifer (J) je premagal Eifermanna s 6:2, 5:7, 2:6, 6:3 in 6:2, Ma-tejka (A) pa Kukuljeviča s 6:3, 6:2 in 6:1. Par Schafer-Kukuljevič je premagal dvojico Kinzel-Haberl s 6:8, 8:6, 6:2 in 6:0. Lampret Nada (Ilirija) je edina jugoslovanska tekmovalka na plavalnem prvenstvu Evrope v Parizu. V torek zvečer je odpotovala iz Ljubljane v spremstvu saveznih zastopnikov gg. Be-denka in Kramaršiča. VI. 17.707/31-14. 1851 Natečaj Mesino načelstvo v Ljubljani ja sporazumno z Generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu podaljšalo rok natečaja za izdelavo generalnega projekta novega postajnega poslopja v Ljubljani za 45 dni. Natečaj se tedaj konča dne 15. oktobra 1931 ob 1t. uri dopoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 19. avgusta 1931. Župan: dr. Dinko Puc, 1. r. pristen, naraven na malo in veliko prodaja lokama doktor G- P1CCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 m IS; Trajno vodno ondtila- cijo izvršuje z najnovejšim aparatom z delovanjem toka 8 do 10 minut, ki ne peče. — Garancija podana. Cena solidna. Se najtopleje priporoča cen], damam frizer CIRIL VAŠEL Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg štev. 2. '1762 Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 507 f elelon 2059 Premog / \ suha drva PogačniL, Boliomcva ulica 5 Kdor hoče elegantno oblečen biti, nai se zglasi pri Gomhocu Maribor Aleksandrova cesta 24 Kogavice, rokavice, volna in bombaž najceueje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska H.hfi» UJ it&U UJE. Kultura Zagrebško gledališče v novi sezoni. Do konca tega meseca so na repertoarju povedni le reprize raznih popularnih del. In sicer opere: Puccini »Turandot«, Haley »Zidovka«, Mascagni »Cavalleria Rusticana«, Leoncavallo »Pagliucci«; baleta: Lhotke »Vrag in njegov pomočnik.«, šafranek-Kavič »Figmine«; operete: Benatzky »Trije mušketirji«, Dijardovič »Jurek in šte-fek«, Volman »Ljubice s Montmartra« in »Grofica Marica«, Granichstadt »Orlov«; veseloigri: Ganderin »Nič brez moške glave, Hirschfeld-Frank »Posel z Ameriko«. Prava dramska sezona se bo otvorila 1. sept. v malem gledališču v Frankopanski ulici. Najprej bodo igrali dve domači noviteti: staro kajkavsko komedijo »Lynbamirovich ili priatel pravi«, pisatelja Matije Jandricha; delo je bilo že napisano v preteklem stoletju, pa bo sedaj prvič vprizorjeno, in Ogrizovič-Miličinoviča dramo »Prokletstvo«, ki je bila napisana že leta 1906. Nato pridejo na repertoir: za 100-letnico Sardonja »Madame sans gene«, František Lan-ger »Prerojenje Ferdiša Pištore«, Kelemen »Zgodba o netopirju« in Joža Ivakovič »Vrzino kolo«. Zadnje delo bo režiral avtor sam. Zbrana dela Branislava Nušiea. V Beogradu so začela izhajati zbrana dela znanega srbskega komediografa Branislava Nušiča, ki je znan tudi pri nas iz vprizoritev v našem gledališču, ki so imela pri občinstvu radi lahke vsebine in svoje drastičnosti precejšen uspeh. Mihael Cehov bo otvoril v jeseni v Parizu lastno gledališče. Vprizoriti misli naslednja dela: »Revizorja«, »Smrt Ivana Groznega«, »Rusko pravljivo«, »Vesoljni potop«, »Hamleta« in več enodejank Antona P. Čehova. Glavne vloge bo kreiral sam. Za glavno nalogo si je stavil reformacijo gledališča v jezikovnem oziru, v mišljenju in v gestikularnem izražanju. Tako bo dobil Pariz poleg ruske opere še rusko dramo. Češki dramatik František Langer je napisal novo dramo »Angeli med nami«, ki bo .izšla najprej kot knjiga. Znani češki komik Vlasta Burian, ki nastopa cudi mnogo v zvočnem filmu, bo otvoril svoje gledališče v Pragi z veseloigro »Pasje življenje«. Moskovski režiser Mayerhold se je moral zagovarjati pred klubom pisateljev radi vprizo-ritve Olesove igre »Seznam dobrih del«, češ da vpliva demoralizujoče na delavstvo. Mayerhold se je sklical na umetniško svobodo, vendar pa je kljub temu propadel in vse kaže, da pomeni to tudi propad njegovega gledališča. Gruda, mesečnik za kmetsko prosveto, ima v dvojni 7-8 številki naslednjo vsebino: Zgodovinsko povest Jože Lovrenčiča: Božja sodba, France Guželj: Troje dekliških pesmi, Franc Stefanič: Krčevina, Lojze Stular: Trije vrani ‘Pesem), Vinko Bitenc: žalosten konec bebca Davida, Franjo Baš: Zapustili so rodno grudo. Poleg teh — razen Baševega članka — literarnih prispevkov Je še bogat »Kotiček za dekleta«, poročila iz organizacije kmečkih fantov in deklet, zabavni kotiček in nekaj literarnih poizkusov. Delo, ki ga vrši »Gruda« med našo kmečko mladino, je velike važnosti za dvig naše podeželske prosvete. Sohols ivo Prvi nastop Sokola Ribnica-Josip-dol Na praznik 15. t. m. je mladi Sokol v Rib-nici-Josipdolu priredil svoj prvi javni nastop, ki je krasno uspel. Pri nastopu je sodelovala tudi vzorna vrsta »Koroškega sokolskega okrožja«. Z nastopom je bila obenem združena proslava 10-letnice vladanja prvega Sokola Nj. Vel. kralja in otvoritev letnega telovadišča. Javni nastop, ki se je pričel točno ob 15. je otvorila ženska deca s prostimi vajami z obročki, ki so bile zelo dobro in skladno izvedene. Enako lep je bil nastop moške dece. Proste vaje članic so bile dobre, morale pa bi biti boljše naučene. Prav častno je bilo število članov, ki so proste vaje Izvedli skladno in zelo dobro. Ljubek je bil nastop ženske dece z našim narodnim kolom, ki je občinstvu zelo ugajal. Na drogu je nastopila vrsta domačih telovadcev, pomnožena z nekaterimi gosti in je izvedla prAv Primerne vaje. Po nastopu je brat starosta otvoril letno telovadišče in pozdravil zastopnike mariborske sokolske župe, koroškega sokolskega okrožja in ostalih bratskih društev. Po pozdravu staroste Sokola Iz Marenberga, je spregovoril nekaj ognjevitih besed društveni podstarosta ter se zahvalil vsem za naklonjenost in podporo mlademu Sokolu. Končno moramo pohvaliti tam-buraški zbor, ki je spremljal vse proste vaje in rešil svojo nelahko nalogo v odlični meri. Mlademu Sokolu k prvemu nastopu in lepemu uspehu iskrene čestitke, z željo, da bi se mladi Sokol razvijal tako, kot je pokazal sobotni prvi nastop. Zdravo! Javni nastop Sokola Grosuplje 8okol v Grosupljem je imel preteklo nedeljo *voj javni nastop na letnem telovadišču za Sokolskim domom. Po prihodu popoldanskih vlakov se je pričela javna telovadba vseh oddelkov, razen članic, ki celo leto zaradi premajhnega zanimanja oziroma števila niso telovadile. Vse telovadne točke, pri katerih so nastopili sami domačini, so bile dobro pripravljene in izvedene. Presenetili so nas člani (16), 1 80 proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi izvedli skoro brezhibno. Orodna telovadba je pokazala lep napredek posameznikov. Pomagali so telovadci bratskega Sokola II iz Ljubljane Pri »astopu in poznejši veselici je sodelovala godba l 7 Tab0r' kl Je svojo nalogo rešila nadvse častno. Da je prireditev tako lepo uspela, gre zahvala semu članstvu, predvsem pa starosti br. Rusu " načelniku br. Lojzetu žitniku. Mlademu dru-vn. ki se kljub raznim zaprekam lepo razvija uspehu čestitamo. Zdravo! Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 10.717/1. ‘2304 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Brecelj Bogdan, zdravnik-volonter v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. avgusta 1931. V. No. 3376/25. ‘2302—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo novega mostu preko Krke v Žužemberku IT. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. septembra 1931. ob enajstih dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri odseku tehničnega oddelka. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotki (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 322.671-55 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. avgusta 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Cg I.a 563/31—3. 2313 Oklic. Tožeča stranka Hranilnica in posojilnica na Igu, r. z. z n. z. je vložila proti toženi stranki Novak Franc, posestnik, Iškavas štev. 93 radi Din 8744’8‘2 k opravilni štev. Cg I.a 563/31—3 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 3. septembra 1931 ob poldevetih dop. pred lem sodiščem v izbi št. 124 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Modic Ivan, odvetnik v Ljubljani za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. I.a, dne 12. avgusta 1931. & C III 1046/31—2. 2289 Oklic. Tožeča stranka Holc Matija, posestnik, gostilničar in mesarski mojster v Pobrežju pri Mariboru je vložila proti toženi stranki Lešnik Francu, mes. pomočniku v Pobrežju pri Mariboru, sedaj neznanega bivališča radi Din 3879’— s pripadki k opravilni št. C 111 1046/31—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 19. septembra 1931 ob en četrt na devet uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 14 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Planinšek Odon, sodni pripravnik v Mariboru za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. avgusta 1931. $ E 416/31—7. 2307 Dražbeni oklic. Dne 7. septembra 19 31 ob devetih dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podturn, vi. št. 652, 1105, 1113. Cenilna vrednost: 20.282 Din (bremena 16.282'—-Din). Najmanjši ponudek: 2667’— dinarjev. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrohnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto. dne 6. avgusta 1931. tj* E 438/31 — 16. 2308 Dražbeni oklic. Dne ‘2 0. septembra 1931 ob osmih dop. bo na licu mesta v Muha-berju št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bršljin, vi. št. 156, 387; zemljiška knjiga Prečna, vi. št. 1025; zemljiška knjiga Daljni vrh, vi. št. 188; zemljiška knjiga Češence, vi. št. 548. Cenilna vrednost: 74.256-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ie-premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto, dne 11. avgusta 1931. Konkurzni razglasi S ‘24/31—2. 2312 863 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Viljema Zabukovca, mizarja v Ložu, sedaj stanujočega v Beogradu, Kulina bana 11, (Mokro-luška). Konkurzni sodnik Kajfež Anton, starešina okrajnega sodišča v Ložu. Upravnik mase Viktor Poznik, notar v Ložu. Oglasitveni rok do 30. septembra 1931 pri sodišču v Ložu. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Ložu dne 6. oktobra 1931 ob desetih dopoldne. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. avgusta 1931. S 26/31—3. 2314 ,864. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Alešovec Petra, peka in posestnika v Kranju št. 99. Konkurzni sodnik Gregorc Jurij, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Upravnik mase dr. Sajovic Stanko, odvetnik v Kranju. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kranju dne ‘28. avgusta 1931 ob desetih dopoldne. Oglasitveni rok do 30. septembra 1931 pri sodišču v Kranju. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kranju dne 6. oktobra 1931 ob desetih dopoldne. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 17. avgusta 1931, sfe Sa 25/31—2. 2315 865- Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Stane Rebolj-a, trgovca v Kranju št. 10. Konkurzni sodnik Gregorc Jurij, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Upravnik mase dr. Sabothy Beno, odvetnik v Kranju. Oglasitveni rok do 30. septembra 1931 pri sodišču v Kranju. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kranju, dne 5. oktobra 1931 ob desetih dopoldne. Deželno sodišč« v Ljubljani, odd. III., dne 17. avgusta 1931. Sa 26/31—2. 2309 s««. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika K o raži ja lvan-a, trgovca z železnino v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 42 registrovanega pod firmo Ivan Kora-žija v Mariboru. Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravitelj: dr. Rapoc Josip, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 28. septembra 1931 ob devetih dopoldne. Rok za oglasitev do 23. septembra 1931 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 14. avgusta 1931. •gg Sa 14/31—41. 2305 Potrditev poravnave izven 867 konkurza. Poravnalna zadeva: tvrdka Fiohlich- Navratil, trg. v Celju. Potrjuje se poravnava, katero je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki pri naroku dne 10. avgusta 1931 te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 60% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 12 ednakib mesečnih obrokih, počenši 60 dni po pravomočni potrditvi poravnave pod izgubo obrokov, ter da pristopi k tej poravnavi kot porok in plačnik do zneska 50.000 Din Dobovičnik Franc, trg. v Celju. Okrožno kot konkurzno sodišče Celje, dne 12. avgusta 1931. H* S« 13/31—33. 2306 Potrditev poravnave izven se«. konkurza. Poravnalna zadeva: Veble Jožica, trgovka v Celju. Potrjuje se poravnava, katero je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki pri naroku dne 5. avgusta 1931 te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v 8 mesečnih obrokih v enaki višini, počeli ši 90 dni po pravomočnosti potrditve poravnave. Okrožno kot konkurzno sodišče Celje, dne 1‘2. avgusta 1931. * 2311 Sa 11/31—61. se« Sklep. Poravnalna stvar Bernik Franceta, trgovca s klobuki, Ljubljana VII, Celovška cesta štev. 43. Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku 8. avgusta 1931 med dolžnikom in njegovimi upniki le vsebine, da plača dolžnik upnike, ki jim gre pravica do prvenstvenega poplačila njih terjatev v smislu §-a 30 zak. o prisilni poravnavi izven konkurza, popolnoma, ostalim svojim upnikom 42‘5 odstotno kvoto njihovih terjatev in sicer v štirih enakih tromesečnih obrokih, kojih prvi zapade v plačilo tri mesece po pravomočnosti poravnave, ostali trije obroki pa zaporedoma vsake tri mesece po prvem obroku, in to s poroštvom Andreja Cvajnarja, posestnika iz Preske št. 13 in Andreja Bernika, posestnika in klobučarja v Višnji gori — se odobri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. avgusta 1931. Sa 4/31-6. 870. * 2310 Sklep. Poravnalna stvar Hebolja Franceta. Poravnava, sklenjena med Reboljem Francetom in upniki tako, da plača prvenstvene terjatve v celoti, ostalim upnikom pa 50%-no kvoto priznanih terjatev v enem letu v petih obrokih pod poroštvom njegove žene Rebolj Zofije, se glede na doseženo večino § 46 p. r. v smislu § 51 p. r. potrdi. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 3. avgustal931 Razglasi raznih uradov in oblastev Št. 2120. Razglas 2277a—2— o I. pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega mostu čez inundacijski jarek Pšate v km 11-260 drž. ceste št. 50. Tehnični razdelek sreskega načelstva kr. banske uprave v Ljubljani razpisuje po naročilu kr.ban.uprave vLjubljani od 7.avgusta 1931 V. No. 1413/4, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb, odnosno »popolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe železobetonskega mostu čez Pšato v Trzinu I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. septembra 1931 ob enajstih dop. v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica soba št. 55. Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« v »Jugoslovanu« štev. 189 z dne 18. avgusta 1981. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 12. avgusta 1931. * Št. ‘2121. 2276a—2—2 Razglas o I.pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega mostu Čez Rovški potok v km 17-790 drž. ceste št. 50. Tehnični razdelek sreskega načelstva kr. banske uprave v Ljubljani razpisuje po naročilu kr.ban.uprave vLjubljani od 7.avgusta 1931 V. No. 1412/4, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6 marca 1910. ter njegovih sprememb, odnosno »popolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe železobetonskega mostu čez Rovški potok I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. septembra 1931 ob enajstih dop. v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani, Št Peterska vojašnica soba št. 55. Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« v »Jugoslovanu« štev. 189 z dne 18. avgusta 1931. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 12. avgusta 1931. Razne objave Objava. 2290 Izgubil 6em orožni list, ki se glasi na no lovsko puško dvocevko, izdan od sreske izpostave v Škofji Loki, pod zaporedno številko 69 ad spi« 8000/28., na ime Hafner Franc, posestnik, Trnje 17, obč. Stara Loka. Proglašam ga za neveljavnega. Janževski vrh, dne 15. avgusta 1931. Hafner Franc, s. r ; **■■" - se; zato je pobegnita, in od tedaj naprej si pač služi svoj kruh, kakor pač ve in zna. Sorodnik je odpeljal dekle s seboj v Pariz iu konec? Poroka! Nov način zdravljenja škrlatinke Profesor dr. Friedman v Berlinu je prišel na nov način zdravljenja nevarne škrlatinke. Škrlatinko so doslej zdravili z vbrizgavanjem seruma v bolnikovo meso. Vbrizgavanje pa je imelo prav pogostokrat zelo neprijetne posledice; če bi bili pa vbrizgavali manjše količine seruma, bi bil pa učinek ničev. Prof. Friedinann pa je našel način, da se more serum vbrizgavati tudi v žile dovodnice ali v »vene«. Ta način vbrizgavanja ima to prednost, da deluje serum mnogo bolj učinkovito, pa tudi znatno manj ga je treba. Spuščaji, kakor se pojavljajo pri štcrlatinki, so izginili že v 6 urah, telesna toplota pa je postala tudi v 6 do 7 urah normalna; prej je začela vročina pri bolniku pojemati šele v dveh dneh. Zatrjujejo, da bodo novo metodo preizkušali tudi še v drugih bolnišnicah in potem bodo šele izrekli zdravniki svojo sodbo o novem načinu zdravljenja škrlatinke. Delovni čas v Ameriki V Zedinjenih državah proučujejo vladni in gospodarski krogi prav resno vprašanje, če ue bi kazalo vpeljati petdnevni delovni čas, da se omili silna brezposelnost, ki se vedno bolj širi. Pri reševanju tega vprašanja dela vladi in industrialcem največ brezglavice določitev tedenske mezde: eni so rfSinreč zato, naj dobivajo delavci polno dosedanjo mezdo, tudi če bodo' delali le 5 dni, drugi pa zopet na vso moč pritiskajo za primerno znižanje delavskih plač. Novi patenti Statistika nemškega patentnega urada pove, da je prijavljenih največ patentov iz elektrotehnične stroke. Teh je namreč 18.052. Patentov, ki se tičejo gospodarskih in gospodinjskih strojev, je priglašenih 425. »Kemičnih« patentov je 353, patentov za kurilne naprave pa je 230. Prav dosti patentov se tiče tudi fotografije in kinematografov, namreč 221. Za kratek čas »Hvala, prijatelj — le obdrži svojo smudko, jaz ne kadim več!« »Presneto mora biti tvoja žena energična!« * »Ali imate tudi francosko kuhinjo?« »Seveda, seveda — kaj pa želite, gospod?« »Dve mehko kuhani jajci...« Vrsta 3967-22 Udobni čevlji iz črnega boksa. Z gumastim podplatom se nosijo za deževno vreme. a za praznike s podplatom iz usnja. Zanimiva lobanja V gorovju Jervois v srednji Avstraliji so našli nedavno lobanjo pračloveka, o kateri pravi ravnatelj avstralskega zavoda za anatomijo Co-lin Mackenzie, da je ta lobanja najbolj zanimiva od vseh, kar so jih našli v novejši dobi-Mackenzie je predaval o tej lobanji v zdravniškem društvu v Canberri. Rekel je, da je ta lobanja neke ženske, ki je bila približno 30 let stara, živela pa je pred 1 milijonom let. Govoriti je mogla le malo. Ozko, nazaj nagnjeno čelo kaže na prav malo razvite možgane, ki so bili tako majhni, da tako majhnih še nikjer niso našli. Tudi zadnji del glave je zelo kratek. Mišice na zadnjem delu glave pa kažejo, da je ta ženska držala glavo pokonci le z veliko težavo, iz česar sledi, da je morala živeti v dobi, ko ljudje še niso hodili popolnoma pokonci. Mak-kenzie trdi dalje, da se da iz te lobanje sklepati, da obvladuje mišičevje ves intektualni sistem in da ima ves duševni razvoj svoj izvor v mišičevju. Pokončna hoja je razmeroma še mlada lastnost človeka, ta lobanja pa da nas uči, da moramo biti zelo pozorni na činiteije ia na okolnosti, od katerih je odvisna naša pokončna hoja. Mi smo za mišičevje premalo skrbeli, gledali pa smo zelo na duševni razvoj; zato pa trpe ljudje na toliko boleznih. Po treh letih vstala od mrtvih Zanimivo zgodbico o prodajalki Arnouvel, ki je pred leti pisala svoji materi pismo, da se bo usmrtila, sedaj pa so jo na čuden način zopet našli. Usmrtiti se je hotela, ker je v trgovini, kjer je bila nameščena, poneverila 1000 frankov, sramote pa, da bi veljala za tatico, kar ni mogla preboleti. Mati izgube svoje hčerke kar ni mogla preboleti in ko so čez nekaj mesecev potegnili iz vode truplo mlade deklice, je mati res spoznala v utopljenki svojo hčerko. Truplo so nato pokopali, mati je pa vsako nedeljo obiskovala grob in ga krasila s cvetlicami. Neki sorodnik nesrečnega dekleta pa je slučajno prišel v mesto Herblay in tam je opazil na trgu prodajalko surovega masla, ki se mu je zdela silno podobna njegovi pokojni sestrični. Ogovoril jo je, iz razgovora je pa spoznal, da je to res njegova »mrtva« sorodnica. Dekle je priznalo, da ji je zmanjkalo poguma usmrtiti Strahovita eksplozija pri L.von-u V Lyonu v Franciji se je te dni vsled eksplozije porušila trinadstropna hiša. Eksplozija je zahtevala 10 človeških žrtev. 15 oseb pa je bilo težko ranjenih. Hišo je pognala v zrak baje sama lastnica hiše. ki je bila silno zadolžena, pa je bržkone hotela svoje dolgove poplačali z visoko zavarovalnino Vsega je preveč! Iz Amerike poročajo, da je guverner v mestu Ne\vorleans (na jugu Zedinjenih držav) sklical veliko konferenco, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki sosednih držav, da se posvetujejo, če ne bi kazalo, za 1. 1932 vsak nasad bombaža prepovedati. Guverner je mnenja, da bi so vsled take prepovedi cene bombaža silno dvignile. V zapadnem Teksosu (Mehika) pa so prepovedali pridobivanje petroleja, samo da bi ceno starega petroleja dvignili. Kdor bi pridobival petrolej skrivaj, pride pred vojno sodišče. V Braziliji pa hočejo tudi letos sežgati na tisoče vreč kave, samo da bi dosegli višje cena za ostalo kavo. Ta sistem pridobivanja in uničevanje blaga se imenuje »umno gospodarstvo ...« 70. nemški katoliški shod Od 26. do 30. avgusta bodo letos zborovali zastopniki nemških katoličanov v Niirnbergu. — Program zborovanja je zelo obsežen. Na sliki vidimo cerkev »Naše Ljube Gospe« (»Lieb-frauenkirche«), kjer bo slovesna služba božja Otrokom za šolo — staršem za delo. Vrsta 3922-00 Športni čevlji za otroke. Napravili smo jih iz rjavega boksa, z okrašenim jezikom. Močni podplati jamčijo, da bodo čevlji dolgo vzdržali. Vrsta 1937-22 Elegantni polčevlji za gospode. Imamo črne in rjave, z gumastim podplatom. Praktični so za vsako priložnost. Te smo priredili za bolj žive dečke. Proizvajamo jih iz mastnega kravjega usnja.. — Imamo pa tudi prav take iz mehkega usnja. Praktični čeveljčki za vsak štrapac. Vrsta 0167-00 Bakandže iz močnega mastnega usnja, z gumastim podplatom in peto. Jako trpežna in praktična obutev za vsakdanje delo. Vrsta 2852-05 Praktični čevlji iz laka ali rjavega telečjega boksa, ki se nogi dovršeno prilegajo. V njih je hoja jako udobna. čevlji iz laka in boksa, za učence. Polkoničasta oblika, daje čevljem posebno eleganco. Izredno so udobni in praktični Vrsta 9677-22 Čevelj iz črnega telečjega boksa, z našitim močnim podplatom iz usnja. Polšiljasta oblika je za hojo zelo udobna in elegantna. Vrsta 9897-70 Visoki gumasti škornji. Zelo praktični in trpežni. Mnogo Vam bodo koristili pri dolu na polju in v vodi. Vrsta 2941-00 Otroške sandale iz mehkega usnja, z močnim gumastim podplatom in s podpetnikom. Vašim malčkom neobhodno potrebne. Otroške Din 39—, Ženske 49’—. moške 09’—. Šolske počitnice potekajo. Otroke je tjreba pripraviti za šolo. Dolžnost staršev je, preskrbeti otrokom dobro obutev. — Otrokom noge hitro rastejo. Zato se jim stara obutev ne prilega dobro nogam. — Kupite jim ob pričetku šolskega leta novo obutev. — Pripravili smo veliko izbiro za moško in za žensko deco. # Tudi na starše smo mislili, zanje smo pripravili praktično obutev za delo in za praznik. — Omogočili smo vsakemu, da more za malo denarja kupiti dobro in koristno obutev sebi in svojim otrokom. Vrsta 24^ Elastični in trpežni telovadni čevlji. Neobhodno potrebni učencem pri telovadbi. Ti čevlji bodo vzdržali celo leto. Vrsta 1634-23 Elegantni polčevlji iz telečjega boksa, rjave barve. Dovršeno praktični in nenavadno udobni. Izdelali smo jih dijakom za šolo in praznik. Vrsta 3635-18 Te čevlje smo priredili za gospodinje, ki hodijo na trg. Trpežni in udobni polčevlji, z nizkim podpetnikom in z gumo. Praktična obutev za vsako žensko. Vrsta 2945-11 Čevlji za vsakdanjo nošnjo. Napravljeni so iz črnega alt rjavega boksa in s spono. -Zelo praktični in udobni. Dobite jih po zelo nizki cenj. Vrsto 2852-03 Te čevlje iz laka s spono smo priredili za otročičke. -Nosijo se ob nedeljah in praznikih. Imamo prav take čevlje iz rjavega boksa za navadne dni. Obiščite nas, postregli Vas bomo v Vašo popolno zadovoljnost. 1847 Trpežna obutev iz čvrstega boksa. Zelo praktični in udobni čevlji. Predvsem so priljubljeni lovcem. Izdaja tiskarna »Merkur, Gregorčiveva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Miehalek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kuzman. — Vsi v Ljubljani.