TRGOVSKI LTiT
mm.
Časopis za trgovino, industrijo in / /t.
x*
      — — * —  ------------------------------------------
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. J	Naročnina za ozemlje SH.C	ce> j D, za pol leta 90 D, za četrt leta
-	Dopisi se ne vračajo. — At. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. j	45 D, mesečno 15 D; za ih	'v . 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LET« VITI.	•	Telefon	št.	552.	LJUBLJANA,	dne	3.	februarja	1925.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	14.
Konference o davčni reformi.
V	generalni direkciji neposrednih davkov v Beogradu, se je vršila dne 29. in 30. januarja konferenca glede močenj3 predpisov o obdavčevanju delmskjh in sličnih družb. Konferenca je bila izredne važnosti za naše gospodarstvo in so se je zato udeležili zastopniki gospodarskih korporacij in organizacij iz vseh delov naše države.
Iz Slovenije so prisostvovali konferenci podpredsednik centrale industrijskih korporacij in zbornični 'tajnik g. dr. Fran Windischer in zbornični davčni konzulent g. Fr. Žagar; v imenu Zveze industrijcev tajnik g. ,ng. M. šuklje. Zastopane so bile nadalje trgovske in obrtniške zbornice ^ Zagreba, iz Sarajeva, Splita, Vel. Bečkereka, trgovsko - industrijska zbornica iz Skoplja, obe zbornici iz Beograda, centrale industrijskih kor-racij po tajniku g. dr. Gregoriču, Zveze industrijcev in zastopniki ministrstva financ.
Konferenco je otvoril generalni direktor neposrednih davkov g. Josip Stojanovič. Razprave so se vršile na podlagi posebnega načrta, ki ga je izdelalo finančno ministrstvo. V glavnem je Šlo za reformo obstoječega davčne-P,a sistema in to bas onega poglavja, ki se tiče'glavnih arterij naše produkcije in kjer se neenakost bremen občuti najtežje. Po današnjem sistemu je irkozani bilančni dobiček tako obremenjen z državnimi in občinskimi davščinami, da konsumirajo te dav-
ščine ne samo dobiček ampak tudi obratni kapital podjetja, kar jemlje volijo do investicij in ubija vsak gospodarski polet. Osobito krivično se čuti pri tem, da se prišteva vsakoletnemu izkazanemu bilančnemu dobičku vse v preteklem letu plačane davke s pribitki ter vse plačane visoke doklade. Tudi je obdavčenje družb v posameznih pokrajinah zelo neenakomerno in je po kalkulacijah strokovnjakov na konferenci davčna obrem-nitev delniških družb v Vojvodini za 11 odstotkov večja kot obremenitev v Sloveniji, za 16 odstotkov večja kot obremenitev na Hrvaškem, za 41 odstotkov večja kot v Bosni in Hercegovini in za skoro celih 1000 odstotkov večja kot obremenitev delniških družb v Srbiji.
Na konferenci se je razpravljal cel načrt od točke do točke. O podrobnostih razprave in zaključkih bomo poročali v prihodnji številki.
Konferenca je trajala dva dni. Ob koncu konference je v imenu vseh pristojnih izrekel g. dr. Fran Win-discher zahvalo g. finančnemu ministru in generalnemu ravnatelju g. ravnatelju g. Stojanoviču.
Konferenca je bila samo prvi korak k splošni reformi našega davčnega sistema in k izenačenju direktnih davkov. Med tem časom bo finančno ministrstvo zbralo potrebni matere] za to vprašanje.
Gospodarski položaj v Avstriji.
Iz gospodarskih poročil avstrijske- j ga časopisja se da posneti, da se je v S zadnjem času v x\vstriji gospodarski j Položaj vendar nekoliko popravil in j da napetost v važnejših industrijskih I strokah že pojema. Preokret k bolj- ! semu prihaja iz Nemčije in se opaža j v prvi vrsti pri težki industriji. Kon- j urenca nemških podjetij je popustila. ! z Nemčije prihajajo že samo take po- , nudbe, katere more prevzeti tudi do- j toača industrija. Alpine Montan-družba, ki je meseca oktobra obrat Popolnoma ustavila, obratuje danes z venii pečmi in ako se bo živahnost v kupčijah nadaljevala, se bo začelo obratovati tudi še s tretjo pečjo, tako, da bi mogla družba razviti že skoro polovico svoje prejšnje produkcijske zmožnosti. Tudi je Alpine - Montan znatno povečala svoje rudokope; medtem ko je še pred dvema letoma uvažala velike množine premoga za svojo valjarje, ne kupuje danes ta družba sploh več premoga, ampak more z lastno produkcijo zadostiti potrebam svojega podjetja in je poleg tega tudi v stanu, da izvaža mesečno okoli 35.000 ton premega. Jeklarne obratujejo relativno ugodno, primorane pa so uvažati iz inozemstva kvalitetni material, da ga potem oddajajo v predelanem sianju. Dobro zaposlene so metalurgicne peči in poedine skupine industrije za medene izdelke. Tudi strojne tovarne ne tožijo več o obupni stagnaciji, ki je vladala še pred dvema mesecema, ampak so to nekatere stroke prav dobro zaposlene. Premogovna industrija preživlja J1 a Češkoslovaškem in Poljskem težko Vrjzo, oddaja premoga iz češkoslova-skih premogovnikov zelo pada, med-
tem ko se prodaja premoga v Avstriji zelo dobro razvija in raste postopno od meseca do meseca.
Bančna kriza je pa v zadnjem časom stopila v odločilni štadij. Vlada je izkoristila svoje pooblaščenje in je pozvala vrsto bank, da napovejo likvidacijo ali da se fuzionirajo v. drugimi zavodi. Tak poziv je dobila Avstrijska trgovska banka, Austro-Ori-ent banka, Lombardna in Eskomptna banka, Nemška banka, Depozitna banka, Nordiisko-avstrijska banka, Splošna industrialna banka in Splošna trgovska in obrtna banka v Gradcu. Industrijsko in trgovsko banko, pri kateri niso težkoče tako velike in kjer je pričakovati, da bo rezultat likvidacije aktiven, se je pozvalo, da dela pospeši. Vse te banke bodo izginile s površja. Kar bo ostalo, to so v bistvu slare banke, a od novih, to je onih, ki so bile ustanovljene med vojno in po vojni, mogoče samo Kompas-banka, Biedermannbanka in Bank-gesellschaft. Vendar se bodo morale tudi te boriti z velikimi težavami, ako bodo hotele ostati na sedanji višini, odnosno pomnožiti svoje poslovanje.
I udi pri današnjih velebankah se delajo akcije, da se poslovanje spravi na stopnjo, ki bi bila rentabilnejša.• Marsikatera filialka in menjalnica v zunanjih okrajih Dunaja in tudi v provincialnih mestih se bo opustila, aparat poenostavil in pocenil. Mogoče se b<: tudi tam, kjer so brezpotrebne fi-lialke raznih zavodov, ustanovil en sam skupni zavod. Odvisni uradniki se bodo odpustili, režija zmanjšala. Na ta način upajo bančni krogi, da najdejo poslovno bazo, ki se bo renti-rala.
tu dr. Zamenhof. Ta ifundamento« je zavarovan po jezikovnoznanstvenem oddelku celotne organizacije, po Lingva Komentata in po esperantski akademiji. Od leta 1915 naprej se je vršilo 16 mednarodnih esperantokongresov samo v esperantskem jeziku. Zadnji tak kongres je zboroval v Niirnbergu leta 1923. Na tem svetovnem kongresu, prvem v Nemčiji, je bilo zbranih 3200 udeležni-kov iz 38 dežel vseh petih delov sveta. Bilo jih je pa še 1800 priglašenih, pa vsled domačih negotovih političnih razmer niso mogli priti. Na zadnjem mednarodnem kongresu na Dunaju je bilo zastopanih celo 43 dežel. Leta 1924 so sklenili v Ženevi združitev posameznih dežel v svrho enotne ureditve šolstva in izpitov v esperantu po zgledu nemškega esperatftskega zavoda.
Zadnji kongresi so svetovno organizacijo esperanta tako izpopolnili, da jo lahko smatramo danes za dovršeno. Vsled te organizacije ni potrebno, da bi celi narodi ali mesta govorili esperanto. Ta organizacija ima s svojimi tedenskimi in mesečnimi časopisi za vsakogar v vseh deželah sveta dosti stikov in priložnosti občevanja.
Esperanto je priznan od najvažnejših organizacij sveta kot jezik, ki je narodnim jezikom enakopraven.
1. Ze 22. septembra 1922 je Zveza narodov, polnoštevilno zbrana, označila z ogromno večino esperanto kot svetovni jezik. 29. septembra 1924 je 5. skupna
eja Z\eze narodov odredila priporočilo vsem zveznim državam, naj sprejmejo esperanto kot javen jezik v brzojavnem in radio-prometu. Leta 1922 je priporočilo na šolskotehniški konferenci v Ženevi 96 delegatov iz 28 dežel esperanto soglasno kot učni predmet na učnih zavodih vseh kulturnih držav. Predsednik konference je bil Švicar.
2. Leta 1923 so v Benetkah uradni zastopniki 18 velesejmov na podlagi svojih praktičnih izkušenj izjavili da je esperanto^ »najbolj pripravno, najbolj preprosto in najbolj gospodarsko mednarodno sporazumno sredstvo«. Na tr-govsko-tehniški konferenci je priporočilo 150 zastopnikov iz 27 dežel vseh 5 delov sveta esperanto soglasno kot mednarodni jezik za trgovino in promet. Predsednik konference je bi! Anglež.
3. Leta 1924 so se potegovale za esperanto trgovske zbornice, zlasti pariška in londonska. Pravtako sta tudi sejm-ska urada v Frankfurtu in Leipzigu izdala važne objave v esperantu.
4. Leta 1921 je izšel manifest članov pariške akademije znanosti, ki priporoča uvedbo esperanta v vse panoge znanosti in tehnike, ker je esperanto »umotvor logike in enotnosti«.
5. Leta 1924 je zahtevala mednarodna liga esperantičnih poštnih in brzojavnih uradnikov (10.000 uradnikov, 500 družb,
2500 tvrdk, 2/5 uprav, 30 dežel) s 14.000 podpisi uvedbo esperanta v upravo!
6.	V aprilu 1924 je zahtevalo na konferenci mednarodne radio-telefonijo 35 zastopnikov radio-družb in radio-uprav iz 29 različnih dežel soglasno uvedbo esperanta, in sicer samo esperanta. Predsednik je bil Holandec.
Esperanto je že v mednarodnem prometu.
Ze leta 1915 so tiskali mednarodni esperanto-jedilni list.
Uradi tujskega prometa in zveze hotelirjev se v raznih deželah z veliko vnemo poslužujejo esperanta za reklamo.
Pri 22 svetovnih velesejmih, teh najvažnejših posredovalnih organih trgovine, je že več let vpeljan esperanto v propagandi, reklami in v dopisovanju, in sicer večinoma v posebnih oddelkih.
Leta 1924 so izšli trgovski časopisi in adresarji tvrdk, ki uporabljajo esperanto.
Leta 1924 so uvedli esperanto kot učni predmet v trgovskih zasebnih šolah.
Leta 1922 se je vršil junija v New
Y	orku prvi radio-govor v esperantu, v decembru v Londonu, v aprilu leta 1923 je pa šlo prvo radio-poročilo v esperantu preko oceana. Danes uporablja espe-rauto več kot 40 radio-postaj v vseh deželah sveta.
Leta 1924 so izdali esperantistični .. mnstveni in strokovni tehniki skupaj z dalekoviduimi založniki znamenite znanstvene in tehniške besednjake za esperanto. Esperantne besedne tvorbe za trgovske novosti se množijo in trgovska reklama v trgovskih listih raste čimdalje bolj.
Mednarodna univerza, ustanovljena v Bruslju od Ottlerja in Lafontaine-a, bo imela v avgustu znanstvena predavanja v Ženevi vsa v esperantu.
Na podlagi mirovne pogodbe v Versailles so uredili v Ženevi mednarodni delovni urad, ki zaposluje danes nad 300 nastavljencev iz 27 narodov. Ta urad je vpeljal leta 1923 v svojem velikem obratovanju esperanto, in se je oficielni zastopnik že takoj istega leta izrazil v Benetkah,, da je uspeh zelo zadovolji^.
Tekom let so se napravile mednarodne zveze, ki delajo z esperantom; tako zveze katolikov, znanstvenikov, zdravnikov, učiteljfev, poštnih uradnikov, policijskih uradnikov, železničarjev, delavcev, turistov, športnikov itd. Te zveze imajo veliko članov, dosti podzvez, lastne časopise.
Za maj 1925 sta sklicani v Pariz pod vodstvom znanih francoskih učenjakov dve veliki konferenci: Konferenca za uvedbo esperanta v znanost in konferenca za uvedbo esperanta kot svetovnega jezika.
„0bmočje celjske carinarnice/4
Esperanto, praktični svetovni trgovski jezik.
rubrike v njem, si bomo esperanto še enkrat ogledali. Pogledali bomo, kakšno je bilo njegovo stališče in gibanje na koncu leta 1924.
Nespremenljiv temelj je dal esperan-
Enkrat smo že pisali v »Trgovskem listu« o njem. Ker se njegov pomen čim-^il1je bolj širi in imajc
  — _________0.	angleški	in	v
^ d njeni času tudi nemški trgovski listi (pritr», •: Rerliner Tageblatt«) posebne
Pod tem naslovom se je komercijelno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani v j-Jut rovi« 24. štev. skušalo pred neinformirano javnostjo opravičevati, češ, ta je bila takorekoč primorana izdati transportno omejitev na uvoznih in izvoznih pošiljkah za postajo Celje, ter navaja kot povod za to celjsko carinarnico. Baje se je slednja upirala cariniti blago, ki ni bilo direktno namenjeno celjski postaji. Da zamoremo pa javnosti oziroma prizadetim krogom napačno postopanje direkcije pojasniti, ugotavljamo sledeče:
Celjska carinarnica se je ustanovila vsled prevelike potrebe celjske trgovine
V	okolišu in je pod okoliš razumeti vse one kraje, ki ležijo na VReli progah okoli Celja, ne pa kakor direkcija drž. žel. v
Ljubljani povdarja, da je celjska carinarnica namenjena edinole Celju in Savinjski dolini (?!)
Nesmiselna je tudi trditev, da bi se carinarnica upirala cariniti ono blago, ki ni direktno namenjeno za Celje, odnosno, da ni kraj, kjer se imajo carinske manipulacije vršiti, označen v tovornem listu. En sam tak slučaj (upora carinarnice), se je izvršil in še ta vsled nesporazuma in sicer predno je bilo postavljeni; novo carinsko poslopje.
Na tretjo trditev, da še danes ni postaja s svojimi napravami usposobljena za zmagovanje dotoka tujega carinskega blaga, pripominjamo le toliko, da ako bi se promet kakršen je bil 1. 1919 in 1920 potrojil, bi z lahkoto odpravili pošiljke, ker moramo poudariti, da se niso na no-
beni carinarnici v Sloveniji tako vzorno in hitro vršile carinske manipulacije kot ravno v Celju.
Na zadnjo trditev, da ta transportna omejitev nikakor ne nasprotuje carinskim predpisom, ker sme pošiljatelj v tovornem listu predpisati vsako carinarnico, ki leži v smeri vožnje in ki je kompetentna za carinjenje dotičnega blaga, moramo žal konštatirati, da je direkcija tu na popolnoma napačni poti. Razpis C. I). C. št. 194/1924. leta nam jasno določa postopek pod 1. točko in sicer:
Tačka a. čl. 3. Carin. Postupka C br. 56800/1924. godine, ima se razumeti tako, da se carinjenje uvozne robe može obaviti samo kod one carinarnice, koja je uspatna u napred (a nikako u nazad), I prema pravcu k reta n ja, naj bliža mestu za koje je upučena po tovarnom listu iz inostranstva, a koja je ovlaščena za carinjenje tak ve robe. — Torej s tem je jasno komentirano, da se imajo vse one uvozne pošiljke, namenjene za Celje in celjskemu okolišu, ocariniti v Celju, kot najbližji carinarnici. Ta člen ničesar ne omenja, da sme pošiljatelj predpisati v tovornem listu vsako carinarnico, ki leži v smeri vožnje itd., ravno nasprotno jasno je rečeno, n. pr., da se pošiljke za Celje in celjski okoliš morajo v Celju ocariniti.
Dalje drugi člen tega razpisa se glasi: Tačka b. čl. 3. Carin. Postupka C br. 56800/1924. godine, ima se razumeti tako, da se carinjenje izvozne robe ima obaviti kod carinarnice koja je usputno, prema pravcu kretanja, najbližja mestu cdakle je roba'upučena po tovamom listu za inostranstvo, ako pošiljaoc nije na tovarnoin listu izrikom drugčije naredio.
—	Torej s tem členom je tudi jasno izraženo, da se ima izvozno blago n. pr. za Avstrijo in katero se je predalo na postajah severno od Celja, ocariniti v Mariboru odnosno v Dravogradu, kar je pa predano južno od Celja za Avstrijo, se ima isto v Celju ocariniti itd. Tu pač pride trditev direkcije drž. žel. v poštev, da sme odpošiljatelj na tovornem listu za izvoz predpisati drugo carinarnico. Poleg teca, ako je z navedenim razpisom pošiljatelju dana pravica, da carini svoje izvozno blago kjer on hoče, ga ne srne direkcija državnih železnic v Ljubljani, s sv( jo enostavno objavo v svoji pravici pril* rajšati, ker zakoni se z objavami ne dado ovreči.
Upamo, da bo direkcija državnih železnic v Ljubljani uvidela upravičeno ogorčenje tukajšnjih gospodarskih krogov nad njenim krivičnim postcpanjem ter ukrenila potrebno remeduro.
fakture ne more smatrati kot dokazilo
o	poreklu, ako ni to na njej posebe izrecno potrjeno; pač smejo kot dokaz
0 izvorni v smislu C br. 2445 z dne 25. aprila 1919 služiti direktni železniški tovorni listi, katera vozna lista sta bila v našem primeru priložena deklaraciji! Carinarnica se pa na ta veljavna dokazila — tovorna lista — ni ozirala, pač pa samo na povsem neveljaven dokaz — fakturo — ter ni samo neopravičeno uveljavila za oba vagona maksimalno tarifo, marveč na podstavi te maksimalne tarife, še manj opravičeno, diktirala carinsko kazen. Podlaga kaznjenju bi morala pravilno biti & 1.50 Din za vagon, prihajajoč navidezno iz Hamburga, a
1 Din za vagon iz Italije, kar carinar- . nica tudi ni upoštevala.
3.	V deklaraciji sem zahteval upo- ! rabo »najvišje ugodnosti« po razpisu C br. 61.602/1920, II., t. 8., glasom katerega je pomožni kemijski materija 1 za predelavo predmetov (v našem slučaju sirove, zmleto žveplo) na podlagi uverenja ministrstva trgovine in industrije oproščen od carine. Tako uverenje je bilo deklaraciji priloženo, toda glasilo se je na sirovo žveplo. Brez dvombe je bilo to uvere-
nje veljavno za oprostitev od carino, kajti v obeh vagonih se je faktično nahajalo le sirovo žveplo (v trgovskem smislu te besede), čeprav je le vagon iz Italije vseboval sirovo, toda zmleto žveplo. Ta okolnost ni pa nikakor mogla imeti za posledico niti ocarinjenja po minimalni tarifni postavki, tem manj ocarinjenja po maksimalni postavki, ker razpis C bi. 6I.6C2/20 poudarja, da se tako blago oprošča carine brez ozira na deželo porekla blaga. Popolnoma neosno-vana je torej bila uporaba čl. 166. car. zak. in diktiranje carinske kazni v smislu tega člega iz razloga, ker se je povodom uradnega pregleda našlo 1 j blago boljše kvalitete, nego ga je povlastižar (=- papirnica) prijavil in to zato, ker se niti na prijavljeno (— sirovo) žveplo, niti na najdeno (— zndeto sirovo žveplo) po C nr. 61.602/20 ne plača nikaka carina; dosledno tudi nobene kazni, ker za kaznovanje po čl. 166. car. zak. je potrebno, tla se državna blagajna oškoduje na carini ali drugih taksah. V predmetnem primeru tega ni bilo- Sklicujem se pri tem na analogno odločbo
O.	1). S. 7. dne 28. maja 1912, št. 5808.
(Dalje sledi.)
  . _
Dobiček Irt ^adovolfstvo
svojih odiemnlcev bosle dosegli le s fpm blanrom
III. Jamčenje železn ce za zmanjšanje v prevoz prevzetega big-. Določitev teže po železnici.
(Iz trgovinsko-sodue prakse.)
Iz Carinske prakse.
(Nadaljevanje.)
II.	Odločba D. S. št. 5892 z dne 15. septembra 1924.
Prijavila sta se carinarnici dva vagona žvepla kot sirovo neprečiščeno žveplo, tar. post. 197, t. 1. carine prosto in oproščeno od carine tudi na podstavi posebnega dovoljenja ministrstva. Vagona sia prihajala eden iz Italije, drugi pa iz Nemčije, vendar sta se pomotoma oba prijavila kot izvirajoča iz Nemčije. Carinarnica je deklaranta kaznila z motivacijo, da je prijavljeno žveplo prečiščeno ter da kot tako spada v tar. post. 197., t. 2.; da njega izvor ni dokazan, zaradi česar se uveljavi maksimalna carina ž Din 1.50 za 100 kg v zlatu. Zoper to rešenje carinarnice sem predložil Generalni direkciji carin pritožbo, v kateri sem navajal sledeče protirazloge:
1. Po čl. 37. car. zak. mora carinarnica vrniti deklaracijo prijavniku, ako se prijava ne ujema s priloženimi dokumenti ter ni napisana po zakonskih predpisih. Predmetna deklaracija je bila v tem napačna, ker je bila za oba vagona v njen navedena dežela porekla »Nemčija«, dočim je bilo iz priloženih dveh tovornih listov na prvi pogled razvideti, da prihaja samo en vagon iz Nemčije, drugi pa iz Italije.
2. Deklaraciji je bila priložena neka faktura iz Hamburga, glaseča se na
50.000	kg žvepla. Na tej fakturi je bil pritisnjen žig druge carinarnice, po katerem žigu je faktura bila že izčrpana ter ni bila zato več porabna kot dokazilo v smislu car. zakona; tem manj pa kot dokaz porekla. Sploh s©
Glasom § 59. žel. obr. pravilnika določa tarifa, kdaj je blago naložiti po železnici ali po odpošiljatelju samem, če ni tozadevnih predpisov v obratnem pravilniku ali ni ukrenjen v voznem listu poseben dogovor med odpošiljateljem in železnico.
Kadar vsled tega železniea naklada kosovno blago, je po § 58. obratnega pravilnika dolžna število in težo blaga pri sprejemu brez pristojbin ugotoviti. Nasproti železnici je ta ugotovitev merodajna, stranki je pa dopuščen proti ugotovitvi protidokaz.
Na težo, ugotovljeno po železnici, se opira sodba trgovskega sodišča v pravdi neke krznarske tvrdke proti južni železnici. Tej tvrdki se je odposlala 13. septembra 1922 z Dunaja na njenega špediterja pletena košara, katere težo je železnica na Dunaju ugotovila z 12 kg. Tožeča tvrdka trdi, da je bilo v košari 30 različno barvanih' lisičjih kož, katere je glavni carinski urad na Dunaju komisijonelno pregledal, preštel, košaro zaprl in plombiral.
Ko je pošiljatev 19. septembra 1922 prispela v Ljubljano in se izročila carinskemu uradu, se je ugotovilo, da sta carinski plombi sicer nepoškodovani, da pa pošiljka tehta saino
11.3 kg. Vsled tega se je košara odprla in je bilo res v njej le 27 lisičjih kož. Napravil se je o tem učinski zapisnik in tožnični špediter je reklamiral pri železnici primanjkljaj, zahtevajoč odškodnino 2250 Din, koje plačilo je pa železnica odklonila.
I Na odklonilnem stališču je železnica ostala tudi v pravdi, trdeča, da po i sprejemu pošiljke po železnici na Du-! naju ni zmanjkala nobena koža. Dunajska carinarnica je namreč košaro . opremila z dvema carinskima zalivkama in prevezala s carinsko vrvico. Košara je bila zaklenjena z dvema ključavnicama.
V	camskem skladišču v Ljubljani se je sicer res napram teži, vpisani v
tovorni list ugotovil primanjkljaj 700 gramov, toda košara je bila v povsem dobrem in intaktnem stanju, carinske zalivke nepoškodovane in ravno tako carinska vrvica. Ko se je na to košara odprla na carinarnici, je bila popolnoma polna in ni bilo poznati, da bi se bilo iz košare kaj vzelo. Kože so bile pod pokrovom zavite v papir in ni bilo najmanjšega znaka, da bi bil kdo košaro s silo odprl. Vsi navzoči so iz tega sklepali, da je tatvina izključena in da se je moralo oddati v prevoz toliko kož, kolikor jih je dospelo.
Vsled- tega je trdila železnica v pravdi, da pošiljka na Dunaju ni bila od železnice natančno tehtana in da je diferenca 700 gramov vsled naglice pri tehtanju nekaj običajnega. Pa tudi če bi bila teža 12 kg pravilna, bi jamčila železnica le, če se ji dokaže, da je prevzela v prevoz 30 kož. Sicer so pa kože blago, ki izgubi med prevozom redoma na teži in je vsled § 87. žel. obr. pravilnika odbiti od teže 1 % kalo. Tudi je zahtevana odškodnina pretirana in jo je z ozirom na kraj odpošiljatve računati v nemško avstrijski valuti.
Sodišče je toženo železnico obsodilo le v plačilo 1500 Din in 2/a pravdnih stroškov, večji tožbeni zahtevek je zavrnilo.
Izvajalo je v razlogih, da je bila pošiljka glasom tovornega lista na oddajni postaji uradno tehtana in teža ugotovljena z 12 kg. Železnica je bila po § 58., odst. 2. obr. pravilnika zavezana v uradno tehtanje, ker je šlo za kosovno blago.
Učinski zapisnik pa dokazuje, da se je na namembni postaji v Ljubljani uradno ugotovil primankljaj 700 gramov. Tožena železnica ugovarja sicer, da se je na Dunaju površno tehtalo, da je diferenca 700 gramov nekaj običajnega.
Ne glede na to, da mora železnica napram sebi pustiti veljati po urad-
nem tehtanju ugotovljeno težo, se ji tudi protidokaz ni posrečil. Iz dopisa obratnega inšpektorata na Dunaju z dne 14. decembra 1922 namreč ne sledi, da se je na Dunaju tehtalo površno s tariranim vozičkom vred, istotako je oddal izvedenec železniške stroke svoje mnenje v tem smislu, da je diferenca 700 gramov pri tehtanju sicer lahko mogoča, da pa ni nikakih podatkov za to, da je primanjkljaj v predležečm slučaju nastal na ta način.
Železnica torej po § 84. obr. pravilnika jamči za-nastali primanjkljaj. Oproščena bi bila jamstva le po § 84. za škodo, nastalo vsled razpolagate-ljevega naročila, vsled višje sile, vsled nedostatkov omota, ali vsled naravne kakovosti blaga in končno vsled nevarnosti, navedenih v § 86. obr. pravilnika. Nobenega teh razlogov pa železnica ne uveljavlja v pravdi in trdi le, da primankljaj ni mogel nastati med prevozom, ker je bila košara pred dospetjem na namembno postajo nedotaknjena.
Na to trditev se pa z ozirom na gorenje ugotovitve in citirane določbe obratnega pravilnika ni bilo ozirati.
Jamstvo železnice je pa pač omejeno po § 87. obr. pravilnika.
Po mnenju izvedenca krznarske stroke tehtajo lisičje kože 220 do 280 gramov. Ker so bile poslane le cele kože, sta mogli zmanjkati le dve koži, kajti računajoč srednjo težo 250 i gramov, bi tri kože že presegale težo , tudi celih 7C0 gramov.
Ker je po izvedenčevem mnenju cena eni koži 750 Din primerna tudi ; na kraju in ob času pošiljatve, je ob-I sodilo sodišče toženo železnico v pla-! čilo odškodnine 1500 Din.
\ . Ugovora tožene železnice, da bi j bilo škodo računati v nemško avstrij-i ski valuti, ni upoštevati, ker je v naši ; državi edinole dinarska valuta zako-S nito plačilno sredstvo.
VZORČNI SEMENJ V LY0NU.
Kakor smo opetovano opozorili v našem listu, se vrši letošnji lyonski vzorčni velesejem od 2. do 15. marca. Da omogoči sodelovanje vseh naših podjetij, ki so interesirana na francoskem tržišču, je najela naša država poseben paviljon, katerega se bodo smeli poslužiti vsi naši interesenti in to brezplačno.
Naša trgovska in obrtniška zbornica, ki je že pred časom vabila vse kroge, da se udeležijo lyonskega velesejma, je izdala ponovno naslednjo okrožnico:
»V zvezi s svojo okrožnico št. 12548/24 z dne 31. decembra 1924 naznanja zbornica, da je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo za sodelovanje naših podjetij na lyonskem velesejmu potrebne kredite. Vse tvrdke, ki bi hotele razstaviti svoje proizvode v skupnem jugoSlo-venskem paviljonu, ne bi imele pri tem nobenih stroškov, niti za prevoz blaga, niti bi morale plačati katerosibodi odškodnino za prostor. Vzorci, slike in natančnejši podatki o kapaciteti podjetja itd. se morajo odposlati najkasneje ao 15. februarja t. 1. na našo pooblaščeno agencijo v Lyonu (Agence Commerciale Privilčgiee 44, Kue Victor-Hugo 44) in sicer potom špedicijske tvrdke, ki se bo določila koj, ko bo zbornica dobila prijave posameznih podjetij.
Za primer, da bi hotele sodelovati posamezne tvrdke na velesejmu neodvisno od drugih, v posebnih prostorih, bi se morale obrniti neposredno na upravo veselejma v Lyonu in bi za ta primer marale nositi tudi same vse stroške.
TKer ima naša udeležba na lyonskem velesejmu v glavnem namen gospodarske propagande za našo državo in se hoče s tem zainteresirati tuja tržišča za naše pridelke in fabrikate, vabi zbornica vsa zainteresirana podjetja, da se blagovolijo odzvati pozivu ministrstva za udeležbo na velesejmu.«
Pričakovati je, da se bodo naša podjetja sigurno odzvala temu pozivu z ozirom na eminentno važnost, ki jo ima ta prireditev za ojačenje naše zunanje trgovine in poglobitev gospodarskih cdno-šajev s Francijo. Osobito je pričakovati, da se interesenti polnoštevilno udeležijo velesejma, ker je v zmislu gornje okrož-: nice naše zbornice omogočena udeležba
i	tudi brez vsakih stroškov.
Savič:
Maša industrija in ofon
(Nadaljevanje.)
64. NASH PROIZVAJANJE ŽELEZNEGA POHIŠTVA.
Železno pohištvo iz železne pločevine se izdeLuje v Beogradu, Nišu, Subotici, Bos. Brodu in Sarajevu. V Srbiji je pohištvo iz železne pločevine precej izpodrinilo pohištvo iz paličnega železa.
V	Beogradu so pred vojno obratovali: 1. Tovarna bratov Gočevac; 2. tovarna bratov Pinkas Štajn; 3. tovarna pločevinastega in mesingastega pohištva M. Gračevac in M. Stanojevič; 4. delavnica železnega pohištva Aleksandra Popoviča (preje Šandor Pap).
Vse navedene-tovarne so v vojnem času veliko trpele in je bilo treba dosti časa, da so mogle po vojni pričeti z obratovanjem v mnogo manjšem obsegu. Na novo se je ustanovila tovarna železnega pohištva srbske gradbene banke v Beogradu, ki izdeluje s 45 delavci boljše postelje. Na leto izdela okoli 10.000 postelj. Tekom letošnjega leta se tovarna povečava in bo po razširjenju mogla izdelati približno 18.000 postelj ali 12.000 Postelj in 6000 posteljnih omaric in umivalnikov.
Tovarna Gočevac se sicer obnavlja, vendar še sedaj ne more izdelati niti polovice tega, kar je izdelala pred vojno. Sedaj izdela na leto približno 5000 angleških postelj, 5000 navadnih postelj za bolnice in slične namene, 5000 umivalnikov in 50.000 posteljnih omaric. V doglednem času prične izdelovati tudi poslikane postelje. V tovarni Pinkas Štajn se ne dela zaradi bolezni lastnika. Tovarna pločevinastega pohištva M. Gračevac m M. Stanojeviča izdela sedaj na leto Približno 1000 postelj, 6 do 7000 posteljnih mrež, 2 do 300 posteljnih omaric in do 300 obešalnikov. Zaposluje 12 delavcev in 8 učencev. V predvojni dobi so izdelali vsega desetkrat več, česar sedaj ne morejo, ker jih ubija inozemska konkurenca.
V delavnici Aleksandra Popoviča delajo sedaj oče, sin in trije učenci, a pred vojno je lastnik zaposleval 15 do 20 delavcev in 10 do 15 vajencev.
V Nišu izdelujejo pohištvo: 1. industrijsko podjetje Filipoviča in Diniča z 9 delavci in 10 vajenci; 2. delavnica Mina Vere. Obe podjetji imata strojni obrat.
V Leskovcu izdelujeta pohištvo gg. Kukar in Jovič.
V Subotici izdelujejo pohištvo: 1. Mirko Rotman, delavnica za železno m mesingasto pohištvo in strojna tvornica. Na leto izdela 30 vagonov železnega pohištva in 15 do 20 vagonov vlitega blaga. Zaposluje 150 delavcev; 2. Industrija železnega pohištva za privatno porabo in za bolnice, na leto v vrednosti 1,500.000 Din. Tovarna je opremljena s stroji. Obe tovarni sta pred vojno izvažali izd lke v Rumunijo, Turčijo in Bolgarsko. Sedaj v povojni dobi še ničesar ne izvažajo.
V Brodu na Savi se nahaja prva brodska tovarna kovinskih predmetov, ki izdela s 50 delavci na leto raznih predmetov v vrednosti 2 500-000 Din. Svoje izdelke prodaja v Srbiji in v Sremu.
V Sarajevu ima Franjo Naze urejeno delavnico za izdelovanje vojaških železnih postelj, v kateri more na leto
izdelati šest vagonov takih postelj.
* * * ■
Železnega pohištva se je uvozilo 1. 1920. 125.147 kg v vrednosti 924.414 Din. Uvozilo se je poleg tega še znatne množine mesingastega pohištva, ki v statistiki ni posebej navedeno, vsled česar se količine ne more natanko ugotoviti. Uvoz pohištva v 1. 1921. je bil še večji, ker je bil uvoz lažji. Industrija železnega pohištva veliko tr-Pi vsled ogromnega uvoza lesenega Pohištva v našo državo. Naša industrija železnega pohištva je tudi težko nabavljala surovine za predelavo.
Pred vojno se železno pohištvo ni uvažalo, ampak se je uvozilo le ne-•mj malega mesingastega pohištva. Kakor je bilo pred vojno, mora biti tudi sedaj in za pohištvo naj se pobi-
ra ista carina v zlatu, kakor v predvojni dobi, ne pa le Vs od predvojne postavke.
Industrija železnega pohištva pokriva potrebe vojske v vojnem času. Kot taka je bila s svojimi izdelki, s svojimi napravami in svojimi delav- j nicami jako važna za narodno obram-bo, kakor vsa ostala železarska indu- j strija. Zaradi tega ji je treba pomagati, da se prepreči uvoz inozemskega blaga in da se po možnosti razvije.
čifšfST či! CtS i2f
iBUDDHA' CZZI —........................ 1
n & GOT
J;a;*- w,-S M2!
IRADE MARK C
3
‘«—-i'j—i'‘e*!
Trgovina.
Špekulacije z žitom v Ameriki. Inozemski listi prinašajo iz New Yorka naslednjo vest: Domneva, da letošnji pridelek žita ne bo zadostoval potrebam konsumentov, je dala povod velikopoteznim špekulacijam, ki so posebno živahne v Čikagu in New Yorku. Pravi vzrok špekulacijam se prikriva z vestjo, da vlada Kanade baje namerava rekvi-rirati za prehrano in setev potrebno žito in ker so vse manjše države, ki ne pridelajo dovolj žita, pričele tekmovati z Anglijo, Francijo in Italijo v nakupovanju žita, ne glede na ceno. Špekulacija se nebrzdano širi. Čeprav je njeno središče v čikagu, so pred 4 dnevi cene v Buenos Airesu prekoračile celo cene v Čikagu z žitom. Artur Čuten si je zagotovil okoli 5 milijonov hektolitrov žita in je s tem zaslužil okoli 15 milijonov dolarjev. — Z ozirom na velikanske špekulacije z žitom, je načelnik velike skupine mlinskih podjetij v Londonu izjavil pred posebno komisijo za nadzorovanje živil, da se bo ves svetovni trg ravnal po trgu v Čikagu, ter da je nemogoče iz-premeniti ta položaj. Nemogoča je tudi ustvaritev svetovnega tržišča, čeprav bi prišli v poštev tudi žitni tržišči v Avstraliji in Kanadi, ki sta pa prešibki, da bi mogli uplivati na svetovne cene, ko so prodajalci žita v Zedinjenih državah. — Wiliam Nichois pripisuje podražitev cen žitu, moki in potemtakem tudi kruhu predvsem dejstvu, da Rusija ne izvaža več, temveč da uvaža. Zadnjim špekulacijam v Čikagu je dala povod vest, da agenti Rusije, Egipta in Bolgarije nakupujejo žito. William Nichois je končno omenil, da je angleško žito v splošnem po kakovosti slabše od inozemskega, iz-vzemši le ob izredno ugodnih žetvah.
Uvoz tekstilnega blaga iz češkoslovaške v Jugoslavijo. Po končnih statističnih podatkih o izvozu češkoslovaškega blaga v letu 1924 je razvidno, da se je izvozilo bombažnega in volnenega blaga
za okrog 4300 milijonov Kč. Največ se je izvozilo v Avstrijo in sicer za 1377 milijonov Kč, potem v Nemčijo za 665 milijonov, v Madžarsko za 547 milijonov, a na četrtem mestu stoji Jugoslavija, v katero se je izvozilo za 386 milijonov Kč.
Industnio
škodove tovarne v Romuniji. Rumun-ski listi poročajo, da se vrše pogajanja med Škodovimi tovarnami in runiun-skim vojnim ministrstvom radi udeležbe pri ustanovitvi velike rumunske tovarne za municijo. Listi navajajo razne prednosti, ki bi jih imela ta udeležba za Rumunijo. Kapital naj bi bil 60 odst. ru-munski, 40 odst. pa češki. Enako razmerje naj bi bilo tudi v upravnem svetu.
Oenarst"«
Jugoslovensko posojilo v Ameriki.
Glasom neke radio-brzojavke iz Londona objavlja »Times« poročilo iz Wa-shingtona, da namerava Jugoslavija najeti v Ameriki dve posojili, prvo — kratkoročno — v znesku 20 milijonov dolarjev, drugo bi pa iznašalo 35 milijonov dolarjev za dobo 5 let in bi se zanje izdale 5% obligacije. -V zvezi s tem poročilom je finančni minister izjavil, da pač ne more biti govora o taki obliki posojila. Dejstvo pa je, da se že vršijo v Ameriki pogajanja za posojilo Jugoslaviji.	I
Nadaljnje manjšanje obtoka novčanic. i
V	tretjem tednu januarja, t. j. od 14 do 21. se je obtok bankovcev Narodne banke zmanjšal za 52,465.000 na 5 milijard 831,673.218 Din v zlatu. Eskompt in lom-bard sta padla za 16.3 milijona na 1411.7 milijona dinarjev.
Promet
Nova železniška delavnica. Prometno ministrstvo je določilo posebno komisijo, ki se nahaja sedaj na potovanju po Srbiji ter išče primeren kraj za zgradbo novih državnih delavnic za popravljanje vagonov in lokomotiv. Materijal za te delavnice bo prispel iz Nemčije na račun reparacij.
Nomško-češkoslovaški dogovor za promet preko nemških luk. Te dni so se vršila pogajanja med zastopniki Češkoslo-vašKe in Nemčije za ‘uvedbo sistema direktnih tarifov za blagovni promet. Ta sistem tarifov, ki ne pomeni samo poenostavljenja, ampak predvideva tudi znatno znižanje pristojbin za promet s češkim blagom preko nemških luk, bo nudil velike ugodnosti za uvoz in izvoz iz Češkoslovaške preko Nemčije. To bo v veliko škodo za Trst in za druga italijanska pristanišča.
Vprašanje južne železnice. V prometnem ministrstvu v Beogradu se je vršila dne 29. januarja konferenca, ki je razpravljala o južni železnici, katere vprašanje bo predmet konference nasledstvenih držav na Dunaju.
\
\
TA ZNAK
jamči za kakovost in radi tega uitro razprodajo v Vaši trgovini! Ne zamudite izpopolniti Vaše zaloge »ZLATOROG« mila točno in pravočasno !
Iz naših organizacij.
Izredni občni zbor Nakupne, prodajne in izvozno zadruge, r. z. z o. z. v Mestinju
se vrši dne 10. februarja 1925 ob 2. uri popoldne v prostorih Ivana. Cverlina v Mestinju s sledečim dnevnim redom: 1. Sprememba pravil v § l. 2. Volitev načelnika in enega člana v načelstvo. 3. Volitev dveh članov nadzorstva. 4. Pooblastilo zadružnemu uradniku po § 20. zadružnih pravil. 5. Slučajnosti. (V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim sporedom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadružnikov.)
j	Razno.
i	Naša pogajanja v Benetkah odgodena.
Na zadnji seji ministrskega sveta (dne j 31. m. ni.) je bil izvoljen poseben odbor ministrov, ki naj izdela definitivna navodila naši delegaciji za pogajanja z Italijo na beneški konferenci. Italijanska
vlada je zaprosila našo, naj bi se nadaljevanje beneške konference odložilo za nekaj dni, ker italijanska delegacija še ni končala svojih priprav. Zato se je sporazumno med obema vladama odgo-dil zopetni sestanek beneške konference do 15. februarja t. 1.
Nadaljevanje jugoslovensko - madžarskih pogajanj. Pogajanja, ki se vršijo v Bogradu za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in aMdžarsko se zadovoljivo razvijajo. Zastopniki Madžarske so na zadnjem zasedanju nastopili z novimi predlogi o železniških tarifah, j katere mora naša delegacija še proučiti. Pogajanja se bodo ta teden nadaljevala.
Gospodarsko zbližanje med Francijo in Rusijo. Dopisniku agencije »Rosta« je izjavil Krasin, da obečajo prvi koraki za gospodarsko zbližanje s Francijo najboljše uspehe. Če dobijo sovjeti od Francije zadosten dolgoročen kredit, bo za-mogel sovjetski trg nakupiti izdatno količino izdelkov francoske mehaniške industrije. Omenjajoč izjave, ki so jih po-
dali nekateri poslanci v francoski zbornici glede ruskih vojnih ladij v Biserti, je rekel Kraših, da je nemogoče, da bi si francoska vlada pridržala vcjno mornarico, ki služi deželi v obrambne svrhe, kot zalog za carske dolgove.
Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani. Ustanovila se je v Ljubljani družba, ki obeta biti za razvoj in napredek gospodarstva velikega pomena. Družba je od deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani registrirana ter vpisana v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem, italijanskem, francoskem, angleškem, češkem in esperantskem jeziku v trgovski register. Družba bo dopisovala v vseh navedenih jezikih. Namen družbe je obsežen. Za vse svoje panoge delovanja je dobila obrtne liste oziroma koncesije.
—	Zlasti namerava družba, kot posredovalka, pridobivati industrijam, veleposestvom, trgovcem, obrtnikom in občinam toliko potrebni domač in inozemski kapital. Opozarjamo na oglas v današnji številki našemi lista.
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS,
ANGLEŠKI PREMOG, ŠLEZIJSKB BRIKETE dobavlja
„I)l.IRIJA", Ljubljana
KRALJA PETRA TRG 8. Tele!. 220,
Plačilo tudi na obroke! '•C
T žna poroola.
Mariborsko sejmsko poročilo (dne 27. jan.). Prignalo se je: 7 konj, 3 bike, 80 volov, 213 krav in 2 teleti. Skupaj 305 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče (za kg žive teže): debeli voli 11 do 12.50, poldebeli voli 9.25 do 11, plemenski voli 7 do 8.75, biki za klanje 7 do 9.50, klavne krave, debele 8.50 do 9.75, plemenske krave 7.50 do 8.25, krave za kloba-sarje 5.75 do 7, molzne krave 7 do 10, breje krave 7 do 10, mlada živina 7.50 do 10.25, teleta 11.75 Din za kg žive teže. Prodalo se je 83 komadov. — Mesne cene'(za 1 kg): volovsko meso I. 18 do 20, II. 16 do 17.50, meso od bikov, krav in telic 15, telečje meso I. 20, II. 17.50, svinjsko meso, sveže 15 do 30 Din.
Svinjski sejem v Mariboru (30. jan.). Dogon: 56 svinj in 1 koza. Prasci 7 do 9 tednov stari 172 do 212 Din, 3 do 4 mesece 300 do 350, 5 do 7 mesecev 625 do 700, 8 do 10 mesecev 800 do 875, 1 leto 1375 do 1625 Din. Kg žive teže 14.50 do
15,	kg mrtve teže 14.50 do 20 Din. Prodanih je bilo 34 komadov. Kupčija slaba.
Seno in slama na mariborskem trgu. Dne 28. januarja so kmetje pripeljali 3 voze sena in 4 voze slame ter so prodajali seno po 70 do 75, slamo pa po 62.50 do 65 Din za 100 kg.
Cene na tržaškem trgu. Trst, dne 30. jan. t. 1. Oddaja na debelo. Cene se razumejo v ital. lirah za 100 kg. — Česen 900 do 1000; pomaranče 80 do 140; rdeča pesa 70, kislo zelje 130 do 165; kar-fijol 100 (kom.) 80 do 200; kapus 80 do 120; čebula 140 do 170; fige (suhe) 220; salata 60 do 380; limone (100 kom.) 6.70 do 7.70; jabolka 80 do 250; krompir 58 do 83; hruške 130 do 300; paradižniki 220 do 280; radič 150 do 320; radič (rdeč) 120 do 280; repa 30; špinača 100 do 250.
Porast cen v Avstriji. V Mesecu januarju izkazuje avstrijski indeks cen v veletrgovini porast za 2%, kar odgovarja indeksni številki 147 v zlatu. Najbolj so poskočile cene življenskim potrebščinam in večini kovin.
Dunajski živinski sejem (29. jan.). Goveda: Dogon 368 komadov. Cene za kg žive teže v tisočih aK: voli 10.5 do 18 (19), biki 13 do 17.5, krave 10 do 15.5, slaba živina 7 do 11 po kakovosti. — Svinje: Dogon 2089 komadov. Cene za kg žive teže v tisočih aK: debele svinje 23 do 25.5, mesne 18 do 22.
Najboljši
Šivalni stroj Je edino le
Josip '
Petelinc-a
mamk a
Grltzner in Adler
ia rodbino, obrl In Industrijo
KJublfana^^
Mi HUU kni Mm. V, J letni prrnclj. Delavnica >n popravila *• ntti	T.M	n	«13	N,	*<>»
Josip Peteline, Ljubljana
Na veliko 1 (bliža Prešernoveuo spomenik«) Ob VOClt No malo 1
Priporoča potrebščine za *tvil|e, kroJaCe, Čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, Ščetke, sukance, toaletno blago. Telefon W3	Telefon	913
■
Trgovska hiša j
dvonadstropna s trgovskimi lokali, prostim stanovanjem /a ! kupca, novim hlevom in skladiščem ter velikim dvoriščem . se za izredno nizko ceno in pod izjemno ugodnimi pogoji Jj proda. V hiši je električna razsvetljava in telefon.
Ponudbe na ,,Ljubljana poštni predal št. 91.“
v Ljubljani
prlporoCa
špecerij sko blago	j
raznovrstno žganje moko In | deželne pridelke raznovrstno
rudninsko vodo
I.atina prahama asa kavo i i mlin za dl Save sc električnim _ obratom.	|
CENI KI NA RAZPOLAGO! j
»53B5atlH=SS5tlSSS=illllt^^gi
"1
1. Odjemalce zadovolji, ker je cenejši, pere pa perilo snežna bližieče belo.
2. Trgovce zadovolji vsIecJ konkurenčne cene ter lahke prodaje to je
V
3
Dobi se v vseh veletrgovinah.
Cenjenim trgovcem in indusliijcem se priporoča solidno domače spedicijsko podjetje
„JUG0P0RT“ na Sušaku, Uskoška ulica št 55. i!
Podružnica podjetja na Rakeku in Jesenicah. Prevzema vsakovrstne transporte, ocarinjenja in vskladiščenja blaga, informacije brezplačno!
izvrši jabolčna II
(60 hektov) proda Ignacij Majerič, Hum, Sutlu kot Rogatca.
   --------
Izvozniki! Pozori Uvozniki! l/etiki
mini učni »ni
(Francije) od 2. do 15. marca 1925
V svojih paviljonih, edinih na svetu po svojih prostranih in bogatih standih in razkošnih dvoranah, vam nudi:
Ako sto industrijalec največje izvozniško tržišče, ker je lijonski sejem dosegel sloves svetovnega tržišča, na katerem je na prošlem sestanku sodelovalo 47 raznih držav.
Ako ste trgovec - uvoznik, se boste preskrbeli popolnoma z vsemi proizvodi iz vseh držav.
Lyonski sejem vam nudi:
Nov način direktnega nakupovanja pri največji izberi predmetov in najpovoljnejših cenah.
Posetniki tega sejma uživajo 50% popust železniške tarife na vseh železnicah v Franciji in Jugoslaviji. Vsakemu posetniku sejma je zasigurano stanovanje v Lyouu Za čas sejma, ako se to pravočasno naznani upravi.
Vožnja od Ljubljane do Lyon« v II. razredu brzovlaka stane približno 200 frankov. Zbog majhnega števila še razpoložljivih standov, opozarjamo razstavljalce, da se za najem standov oglasijo najdalje do 15. februarja 1925.
Producenti in izvozniki, ki bi se hoteli poslužiti za razstavo svojega blaga kolektivnega paviljona, ne plačajo nobene najemnine. Tudi se jim bo preskrbel popolnoma brezplačen prevoz blaga od Ljubljane do Lyona.
Podrobne informacije daje na zahtevo pismeno:
Agence Comerciale Privilegiee du Royaume de S. H. S.
44 Rue Victor Hugo, Lyon (France).
Ali pa: Foire de Lyon, P. Vojvode Dobrnjea 4, Beograd.
Priporoča se
,r
im Zganja in spirila
•v
li;illlllll!llill!l!llll!!!llll!l!lllllll!ll!lli:illlllll!il
Zahtevajte cenike I
Brzojavke: Grelič. Telefon štev. 246.
Ljubljana, Poljanska cesta št.3
Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov
Nil pravo slrelovodov. • Kopali&l:« In klosetne naprave.
Izdelovanji* posod i/. pločevine /i, firnci, barvo, Ink in nu-d vsake velikosti, kakor ludl posod (Skalle) za konzerve
i Gospodarska pisarna
Ljubljana, WoIfova ulica štev. I II je oblastveno koncesijonirana in od deželnega kot trgovskega sodišča
v trgovski register vpisana tvrdka.
družba z o. z.
m
m
m
m
m
ii
m
m
[i
m
m
n
m
J*' Registrirana v sledečih jezikih: '•L V slovenskem in srbolirvatskem jeziku:
GOSPODARSKA PISARNA, družba z o. z.
V LJUBLJANI.
V	nemškem jeziku:
WI.RTSCHAFTSBUREAU, (Jesellschait m. b. H
V italijanskem jeziku:
UFFICIO 15C0N0MIC0, societa c. g. 1.
V francoskem jeziku:
BUREAU COMMERCIAL, a. g. 1.
V angleškem jeziku:
ECCONOMIC OFFICE, Lt. d.
V češkem jeziku: HOSPODAltSKA KANCELAft, spol. z. r. o.
V	esperantskem jeziku:
EKONOMI A KANCELARIO, societo k. 1. g.
Namen Gospodarske pisarne, družbe z o. z. v Ljubljani je, da:
1. posreduje posojila, poravnave, konvertiranje dolgov in financiranja podjetij;
2. upeljuje in revidira knjigovodstva, revidira in sestavlja bilance po lastnih strokovnjakih;	.	,.x
3. prevzema cenitve m oddaja doticna mnenja po lastnih strokovnjakih;
4. shranjuje dokumente, kavcije, vrednostne papirje in dragocenosti;
5. posreduje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin v tuzemstvu in v inozemstvu ter ureja dotične oblastvene formalnosti;
6. opravlja inkaso faktur, izvršuje opomine in vnovčuje terjatve s cediranjem;
7. daje trgovske informacije;
8. opravlja trgovsko agenturo in komisijsko trgovino;
9. nakupuje in prodaja avtorske pravice in patente;
10. kupuje in prodaja potrebščine za kmetijstvo, obrt in industrijo na debelo in na drobno
—	tudi eksport in import;
11. revidira tovorne liste;
12. posreduje in izvršuje vsakovrstne reklame;
13. izdaja gospodarske in reklamne publikacije;
14. prepisuje in razmnožuje spise, cirku-
larje itd.;
15. prevaja spise v razne jezike in
16. daje gospodarske nasvete.
Gospodarska pisarna, družba z o. z. v Ljubljani ima več izbornih s ot r u d n ik o v-s t r o k o vn j a-„ kov ter korespondira v vseh zgoraj navedenih jezikih.
Obračajte se v vseh zgoraj od 1. do 16. označenih gospodarskih zadevah na Gospodarsko pisarno, družbo z o- z. Za pismen odgovor je priložiti 5 Din, lahko tudi v znamkah.
Poslovalnica Gospodarske pisarne, družbe z o. z. je v Ljubljani, W0LF0VA ULICA št. 1 /II. Poslovne ure za stranke so vsak delavnik od 0. do 1. ure in popoldne od 3. do 6. uro.
jer* Telefon 213.
Oblastveno konces. in v trgovskem registru vpisana
GOSPODARSKA PISARNA
družba z o. z. v Ljubljani, WoHova ulica, posreduje vsakovrstna posojila in financiranje podjetij. Kdor hoče varno in dobičkanosno naložiti denar, naj javi: kolik znesek in kdaj, proti kolikim obrestim in evenl. soudeležbi ter za koliko časa žele naložiti. — Kdor potrebuje posojila, podjetja, ki potrebujejo financiranja, naj javijo: koliko posojila in čemu ga potrebujejo; za koliko časa in ali žele posojilo ali soudeležbo; natančen opis podjetja (ekspoze) 111 premoženjskih razmer ter kakšno varnost nudijo za posojila. V poštev pridejo samo prosilci, ki morejo dati popolno varnost za posojilo, ozir. soudeležbo. -Diskrecija zajamčena.
INOZEMSKI KAPITAL
za industrije, veleposestva in občine po zmerni .nresliii meri na večletno amortizacijo posreduje GOSPODARSKA PISARNA, družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1111. — Dajo se le zneski od
2,000.000 dinarjev više.
Oblastveno konces. in v trgovskem registru vpisana
GOSPODARSKA PISARNA
Iružba z o. z. v LJUBLJANI, Wolfova ulica l/II., POSREDUJE nakup in prodajo ter zamenjavo hiš, veleposestev, posestev, industrijskih in drugih podjetij. .
m
m
n
BI
m
J*r KUPIMO skupno ali pa v delnih partijah
350.000	BUKOVIH PRAGOV
180/18/12 cm za ozkotirno železnico. Dobavni rok od septembra 1925 do konca leta 1926. Plačljivo v Ljubljani proti duplikatu vozuega lista. — Ponudbe z navedbo cene franko Postojna na GOSPODARSKO PISARNO, družbo z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1/11
m
11
ga
M
EB
V vseh GOSPODARSKIH ZADEVAH 'mc se zaupljivo obračajte na
GOSPODARSKO PISARNO
družbo z o. z. v LJUBLJANI, VVolfova ulica l/II.
Pismenim vprašanjem je priložili za odgovor 5 Din, lahko tudi v znamkah. — Poslovne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 1. ure in popoldne od 3. do (5 Ure.	Telefon	int.	213.
m
m
m
m
m.
Lastnik in izdajatelj: >Merkur<, trgoviko-industrljska d. d, Ljubljana. - Urednik dr. I. 1 LESS. - Odgovorni u
ustnik F. JERA*S. Tisk tiskarne »Merkur«, trgervsko-industrijske d. d.