St. 10. V Mariboru, Četrtek 25. januarja. V. tečaj. lo72. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na tođen, vtorok, čotrtok in soboto, ter volja p o posti prejeinan, aii v Mariboru s pošiljanjem na dom, aa celo leto. 10 gobi., za pol leta 5 golil., za četrt lota 2 gohl. 60 kr. — Za oznanila so plačajo od navadne eeriristopne vrste 8 kr. će se imnanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat se piača štempeij za 30 kr. — Dopisi naj so izvolo frankirati. —- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici bisn. štev. 220. Upravni št v o. na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v tiskarnki: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 Ob času Hohcuvvartovega miiiistcrstva, ko so bili Nemci v velikih stiskah za svojo vrhovno sa-movlast nad avstrijskim Slovanstvom, trkali so ti, posebno kadar so >i posebno v svesti bili da njih intrigami zmagajo, s tolažbo na prsi, ka jc prav za prav dobro, da je llohenvvart na krmilu bil in da BO „fundamentalni članki" na svitlo prišli, češ, ..zdaj ves svet vidi, da je federalizem nemogoč." — Dcnes pa, ko so ustavoverci zopet na krmilo prišli in na novo poskušajo svojo baukrotno modrost okolo bedne Avstrije, moremo mi sulico zaobrniti in z vso pravico reči: dobro je bilo in dobro je, daje nemško-ustavoverna klika še enkrat do oblasti dospela, ker zdaj se pred vsem svetom dokazuje njena njinoč, njena puhlost in ueopravičenost. Iz vsega kar vidimo in čujemo, da se zdaj na Duuaji v vladnih krogih vrši, misli, govori in namerava, jc jasno, da so ministerijalei popolnem glavo izgubili« Vsa načela liberalizma in ustavnosti , ktera so od nekdaj naglašivali, na podlogi kterih so si po n mških mestih med 'plitvim in frazi verujočim filistejstvom zaupanje dobili, mečejo zdaj od sebe proč in ne gledajo toliko naprej, nego nazaj, ker vlada in vodi jih samo en edini strah, namreč, da bi llohenvvart t. j. federalizem ne povrni] se, da bi njihovega gospodar* stva naglo zopet konec ne bilo. — Znano pa je, da je strab slab svetovalec, da je protivnik hladnega razumnega preudarka in premisleka, in to so javlja v ustavoverni stranki deuašnjega rajlisrata. Tako mora že glavni* glasilo ustavovercev in ministerstva , rN. fr. 1'iv' pred vsem svetom milo tožiti, da ni v ustavo verskem taborji nobene edinosti, da se javljajo tam sitne prikazni (inier-(juicklichc erseheiniingen), da jili mnogo samo mrmrajo in nevoljno podpira ministev.ske plane. In kakšni so ti plani? Oni sami kažejo, da vsa ustavoverna stranka stoji na stališči: »naprej ne vem , nazaj ne sinem/' Svoj državni zbor bi radi imeli poln. Zato bi radi direktne volitve izveli in opozicije Poljakov se iznebili. Ali 1'oljaki se ne dado samo z dano prazno besedo pomiriti, oni hočejo krvi in mesa, svojo resolucijo. Cisto naravno je, da se ustavoverei pomišljaju ograjo ustave na enem mestu za Poljake prodreti, ker se po vsej pravici boje, da bi na narejeni verzeli tudi mi drugi vstopili. Tukaj jc dati nevarno, a ravno tako je nevarno ne dati, kajti potem Poljaki izstopijo in državni zbor ne bode več živel. Zato razpor med onimi, ki so v največjem strahu pred nami in bi torej radi Poljake za vsako ceno od sebe odtisnili, in med onimi, ki jezdihajo teorijo direktnih volitev kot zanje edino rešilno. Ali tudi z direktnimi volitvami ne ide. Ker ne vedo kje in kako bi to vprašanje praktično prijeli, izmislili so si v parlamentarnem življenji nezaslišano pomoč „direktnih volitev za silo." Treba jim bode za to posebne postave. A tudi glede te postave vidimo da se ustavoverci ne upajo prav, da vedo, ka kujejo orožje s kterim jih bode ravno federalistična stranka huje udarila, nego jih jc dozdaj mogla, kadar zopet pride do krmila. Dopisi. Ix Colovca, 22. januarja. [Tzv. dop.] Tudi pri nas se Slovenstvo zopet budi. Želja mnogoteri!] rodoljubov, da se narodno središče, mila naša čitalnica na novo h krepkemu življenju prebudil se jc spolnila. Stari odbor jc sklical 7. t. ni. občni zbor, pri katerem se jc razgovarjalo. Kako se more pospeševati naše društvo, da dospe do stopinje, ki mu ide po pomenu pravih Čitalnic! Sprejelo so se ob enem, po posebnem odseku na-svetovane potrebno spremembe društvenih pravil in končno se je volil novi odbor. Nazoči, spoznavši, da je pravi odbor duša cele čitalnice, so izvolili možake, ki bodo gotovo po mogočesti skrbeli, da se društveni namen doseže. Ker je pa sprevidno. da odbor brez pripomoči soudov ne more čudežev delati, neobhodno je potrebno, da vsi z našimi silami podpiramo vrli naš novi odbor. Prvo veselico smo imeli 20. t. m. Dobro vajeni naši pevci so peli: ..Slovan", ..Lepa naša domovina'', „strunam", „ Srbska popotnica"* >-Kie dom je moj", „ Naprej." Posebno je dopada) samospev nSarafanu. Gosp. K. je Preširnovega „povodili ..a moža" tako občutljivo deklamirah da smo bili vsi navdušeni. Le večkrat kaj g. K.! Tudi gosp. M.-jev govor „o namenu čitalnic" je občno za lovoljnost zbujal. Po besedi je bila skupna zabava. Marsiktera domorodua napitnica in mili glasi naših pevcev so razveseljevali stari in mladi svet. Vse se jc nekoliko spremenilo na bolje. Ud jo, katerih število se jc močno pomnožilo, prihaja jo bolj pogostoma v društveno bralnico, čeravno jih jc se ziniraj mnogo, ki se tu ne dado videti; pevske vaje imamo dvakrat na teden in tudi knjižnica se je precej pomnožila. — Zalihog imamo tu še mnogo Slovencev, ki do denes niso še udje naše Čitalnice j prosimo torej vso čast. gospode rodoljube , katerim jc mar društveni napredek, da pristopijo in pomorejo k splošnemu delovanju. Vstop se naznani pri odboru v Čitaluiških sobah v gosp. llosbaeher-jevi hiši Št. 03. Tudi zunanje gospode presrčuo vabimo k pristopu. Vstopnina znaša 1 gold., mesečnina za redne ude /30 kraj., vnanji redni udje plačajo 2 gold. Pristopite vsi domorodci v mestu in po bližnji okolici, da doseže čitalnica svoj blagi namen. Združimo se in delajmo v korist našej reči! — Zdaj recimo koroški Slovenci: „Još KoroSkfl ni propala" — za Slovenijo, in delajmo pogumno, družim ) se, in kakor so po Kranjskem. Štajerskem, Goriškem iz malih družeb nastali slovenski politični faktorji, tako mora s časom tudi pri nas biti in bode, ako ne opešamo že iz početka. Iz Ito£ll«k dolino, (na Koroškem.) 20. jan. jlvz. dop.] (Enak opra vno st v cvetji.) Župnik v Svinčnici ali v Slovenskem Plajbcrze S. Muden (naj izvrstni narodnjak ne zameri da ga s celim imenom imenujemo. Dop.) je predstojništvu slovenske Podljubcljsk« občine, s katero se jc poprej samostojna Čisto slovenska občina v Svinčnici združila, ustmeno in pismeno naznanil, da ne bode več nemških dopisov sprejemal in je tudi v domačem jeziku predstojniStvu dopisoval. Meseca decembra mu vendar le zopet nemški dopis dojdo. A župnik, srenjski odbornik in šolskega sveta načelnik. S. M", ga zopet nazaj pošlje opomenovaje, da po §. 10. drž. osnovnih postav nemških dopisov neče več sprejemati in še šaljive besede „ich nix dcutsch" pristavi. Zupan, pivovar, znan ..liberalec** in sloveusko-ueniški ali ncmško-slovcnski demokrat (§. 12.) na prepise števila prošenj, iu na prošnje števila in „fascikclj" prepisov (§, 18)> nadalje na prepise, ki se-Strankam izročil jejo (§. .TJ.), kjer pa bode še tudi treba , besedo ..prepis" tako jasno zapisati, da se takoj poznajo kot prepisi, in da niso originali. Le tu in tam jc Vam mislil gospod minister delo nekoliko polajšati, na primer namesto „vidc" smete pisati samo „vu (§. 12.), ali če je Vam devet rubrik v dnevniku preveč, potem smete za nekoliko rubrik posebno đrngd si narediti in voditi 2.), Ali če mislite, da gre delo od rok, če ekspeditor poprej dobi proSnje V roko, ko Vi, slobodno tudi to se zgodi s privoljenjem e. kr. višje deželne, sodnije (§. 80;) : ona Vam sme tudi dovoliti , da se prepisi hranijo pri prošnjah; :ili da se prepisi ne vežejo pri bukvovezn : Vcnde* to že gospodu ministru ni prav po všeči, ker navadno naj se prepisi ločijo od prošenj ]<.) in naj se včasi dajo vezati (§. 20.). Dosehmal ste bili navajeni, nujno prošnjo Listek. Nova postava o zeniljišČnib knjigah. Vele čas t i ti gospod! I/, vsega srca Vam moram gratulirati, da ste mogli po tolikolctncui poštenem in marljivem delu zapustiti težavno služb«) <_•. k. knjigovodje slavne Mariborske socUnje, Kavno še v pravem času Bte ušli naši novi postavi za zeuiljiščne knjige, iu gospodu ministru Glaserju, ki si je izmislil v svoji naredbi dne I l\ prosinca t- 1. tako lepe in natančne oblike za vse cislajtanske knjigovodje. Res ne bi '>ilo prijetno, na .stare dni se lotiti še toliko novih opravil, kolikor si jih je izmislil gospod minister. Zapisovali st,e od nekdaj ves deu s črno tinto — odsihmal pa bo treba trojnega pisila: črue in rudečo tinte, včasi tudi olovke (§§ <'», lo) in razun tega bo treba paziti, da nobena stranka ne rabi tinte v Vaših prostorih ;>l), kar tudi ni majhna reč. Premišljevati bo treba, ktero be- | sedo morate pri izbrisan ju dolgov z rudečo tinto podčrtati, včasi pa le rudeče pike pod njo punk-tirati (§ 18), in po taistem § bote morali debele pike narediti, ker včasi je treba jih zopet z rudečo tinto prečrtati — in potem marajo drugo lice imeti, n»' o če bi sc že iz početka rudeČa črta naredila. Tudi ni šala, po taistem slavnem §. rudečo črto še euok rudeče prečrtati, kadar nima več veljave, in brez liueala ne bote lehko mogli ustreči §, 11. ki terja, da se mora pod fttako zapisbo s črno tinto črta narediti, tako, da BO nič ne da več pristaviti* Kazun Vaših mnogokaterib knjig Vam hoče naložiti gOspod minister Še dnevnik o vseh prošnjah z devetimi rubrikami (§••&) in ni zadovoljen, da zapisujete števila dolgov , temveč tudi s besedami jih bo treba zapisovati razen če bi kdo hotel intabulirati tudi krajcarje, ali če bi kteri staro-kopitnež še tudi hotel groše intabulirati (§. 10.). Car se pa tiče števil, lahko se tolažite s tem, da jih je treba še dosti zapisovati semtertje, na primer pri vseh zapisbali, ki se med seboj nanašajo kakor se samega hvalisa, pa prav za prav politična mavrica, z omenjenim pismom naglo v Celovec k c. kr. okrajnemu glavarstvu hiti, in ta da svojo juho za župnika knezoškotijskemu redništvu. Čudno zares, ka slovenske občine župan in c. kr. okrajno glavarstvo, pod katere oblast in delokrog čisto slovenski Borovski in namešani slovensko-nemški (v večini slovenski) okraj okolica Celovška in nemški okraj Staritrg (Feldkirchen) spadajo, se združita, da bi slovenskega župnika k nemškemu uradovauju prisilila! Pa ta sedanja sila ne zadene duhovnika, ampak župnika samo kot državljana, kot uačelnika krajnega šolskega sveta, kateremu je v šolskih zadevah na slovenski dopis nemški odlok poslal. Župnik ima kakor čujem ukaze c. kr. okrajnega glavarstva in knezo-skotijskega redništva (Torej tudi koroško škotijstvo bi se ponižalo za beriča ncmškntarstvu ?! Uredu.) že v rokah, pa naj se ne uda! Naj pravi: Dobro! Če slovenske občine župan, in če c. kr. okrajno glavarstvo proti meni ,.eine deutsche Bundesexe-kutive" napraviti hočeta, me bosta pripravljenega našla; pušice so pri roci, puške nabite in topovi nabasani; za nasipom in v trdnjavi §. 19. drž. osnovnih postav in ministerijalnega dekreta od 17. sušča 1362 §. 4. se bodem branil, in če bodem smrtno ranjen propal, udal se vendar ne bom, najdimo v boj! In težko se bo mu udal mož, ki je na drugem koroškem taborji v Žopračah izvrševanje §. 19. drž. osnovnih postav v duhovnih in posvetnih uradnijah navdušeno terjal, ki je poudarjal , ka mi Slovenci na Koroškem dosihmal v tem ozirn enakopravnosti toliko uživljamo, kot — nič. Bomo videli ršto će iz toga izlaziti," v svojem času bodemo to reč natanko razodeli in razjasnili. Iz Postojne, 22. jan. [Izv. dop.] Z včerajšnjo veselico v naši čitalnici smo bili popolnem zadovoljni; imeli smo zopet prav zanimiv večer. Razveselil nas je „zur Abvvechselung" enkrat vladni komisar v osebi g. Schande s svojo nazočnost jo: bil je sicer odveč, kajti naša čitalnica, dobro poznavajoča avstrijsko sv/obodo, se ne spušča pri rbesedah" v politiko, tedaj bil bi lahko gosp. Schanda s svojo „Aratsmiene" v kazini na plesu ostal, kamor ga je tudi vleklo srce, med nami bil je nekako tuj. — Pesem „Kavarija" bila je z občno pohvalo sprejeta. S komičnim prizorom sta gospodična Lavrenčičeva in g. C. Ditrih pokazala izboren talent, igrala sta jako dobro. V igri rBog vas sprimi" predstavljal je g. Penko „smo-larja" posebno živahno, gospodična Ditrihova igrala je ženko njegovo prav vžečno; gosp. Ditrih, skop Ribničan, bil je v vsacem oziru na pravem mestu, znalo se mu je, ka je že izurjen igralec, gospica Šibenikova izborna moč našega odra, igrala je sicer prav povoljno, dasi tudi se ni čutila v svojem elementu, kajti iz mnozih iger smo spoznali, kaje nadarjena z nenavadno zmožnostjo in jako spo-Bebna za boljše iu ob enem hvaležne naloge, v katerih posebno blišči nje izvrstni igrališki talent. tudi nujno rešiti, in tako ste oslobodili marsikterega kmetica, ki je že bil na dražbi, in denar se mu je bolel (n. pr. iz hranilnice) posoditi. Poschmal pa morate vse prošnje zaporedoma zapisovati (§ 6), le prepisi se smejo izjemav tudi kasnejemu naročitelju poprej narediti, ko prejšnjemu (§ 40). Kdo pa bo Vam vse te prepise naredil, če si je stranke ne smejo več same narediti (§ 32) ali ktere diurniste pa bodo najeli, da pazijo na zaprisežene advokate in c. kr. notarje, ki sedaj sami še gledati nebodo več smeli v zemljiščne knjige? (§ 31). Se nekoliko druzih malenkosti je Vam mislil gospod minister nalagati, n. pr. da čuvate, ali se jc vrnol izročilni list v pravem času, da nekoliko-krati pismeno poročate sodniji (§ 29) i. t. d. ali kakor sem že rekel, Vi se lehko vsemu temu smejete, Vi se poslovite od vseh svojih knjig, ktero ste že tako skorom napolnili, in Vaša ljubeznjiva hčerica bo Vam doma že postregla, in Vam starost razvedrila. Tako naj se zgodi, in nikoli Vas naj ne zapusti dobra volja! Dr. J. V igri rsam ne ve kaj hoče" videli smo nastopiti I že znane nam dobre moči. med kterimi moramo posebno hvalevredno s men iti gospodičin Ditrihove Lavrenčičeve in Stcgutove. Gospodje izvršili so svoje naloge jako dobro, posebno gosp. C. Ditrih, nam kot izvrsten igralec že dobro znan. Potem je rajal mladi svet do belega dne, stareji smo pa nenadzorovan od mladega vladnega komisarja, kratili si Čas z jako živahnimi in sem ter tje posebno zanimivimi pogovori, dobro postreženi in vsekako zadovoljni z g. Lavreučičevo knhinjo. Iz Tleti tke*. 10. jan. [Izv. dop.] Včeraj smo našega novo imenovanega fajmoštra in prosta g. Danieia Terčka — svečano sprejeli. Mestni za-stop ga je na meji tukajšnje fare pričakoval, v mesto spremljal, med tem ko so možnarji pokali, in zvonovi zvonili. V farovž stopivši ga gosp. Tone Navratil, zdaj novoimenovani častni gradjan metliškega mesta, z giuljivim govorom v imenu in po nalogu mestnega zastopa pozdravi, poudarjajoč slogo, udanost in edinost tega mesta, slogo, katera se je ravno zdaj v novejših časih ustanovila. Izreče željo, da bi i on to mlado dete „sloga" imenovano blagosloviti in gojiti blagovolil, da bi krepko rastlo, se čedalje bolj in bolj olikovalo in s časoma blagostanje domovini in narodu prineslo. — Gospod prost ie obljubil vse rado-voljno storiti, kar bode to slogo vzdržavati moglo. Viharni živioklici so proštovo izreke spremljali. Na to se c. kr. uradniki tukajšne sodnije predstavijo, govoreč in poudarjajoč, da tndi oni se nadejajo dobro z duhovnimi pastirji izhajati, ako se oni od politike na stran drže, ker ravno s politiko se rado in nenavadoma zabrede, kar gosp. prost — sami tudi pripoznavajo! (Naj bi se raji c. kr. uradniki ,,od politike na stran držali." Uredn.) Sliši se, da gosp. prost bolj na nemško stran vleče, kar pa mislimo da je samo hudobno obrekovanje. Gosp. prost je rojen Slovenec, on mora tedaj Slovenec biti in ostati, ker Slovenec ne more Nemec biti ravno kakor golob krokar. To bi bilo nenaravsko, in to more gosp. prost vedeti, saj pravijo je učen mož. Doba in bodočnost nas boste o tej stvari poučili. Bog daj da bi se ne motili. Denes je gosp. Hes — mestni župan tukajšnjega mesta, svojemu županstvu odpovedal se. Pri zadnjih volitvah deželnega poslanca je za proti-narodnega kandidata glasoval, vsi mestnjani — bilo jih je nad 70 — so pa za narodnega poslanca glasovali. Res ni več upljiva pri meščanih imel, torej je pametno storil, da se je dobrovoljno odpovedal. V tukajsni čitalnici je vsako nedeljo ples, in vsako drugo nedeljo tombola in ples. Pustno nedeljo bode ples v kostumih. Čitalnica pod novim vodstvom se prav dobro občuti. Živela! Od «V. ItrlfttofA, 22. jan. [Izv. dop.] Volilni možje naše občine so prosili gosp. dr. Vošnjaka naj bi jih o priliki njegove preselitve visoko spoštovani poslanec ^ pohodom počastil. Včeraj je naš ljubljenec prišel k nam ter se je poslovil pri nekterih znanih rodoljubih in jih zado-volil z raznimi političnimi govori in poduki. Naznanil nam je kako nam našim terjatvam nepravični zbor naklada težka bremena s plačo, zraven pa skriva nam povedati, da bodemo za tekoče leto o resnici za deželne potrebe morali plačevati na davke doklade s 46%- Kaj lepo prijazno po domaČe nam je gosp. doktor na razna vprašanja poročajo in podučevaje odgovarjal. On ima popolnoma naše zaupanje in se mu javno za njegovo delovanje zahvaljujemo. Po pogovorih smo se pri poštenemu Nemcu gosp. Seyberth-u v veselo družbo sešli, kjer se tudi navdušenih napitnic ni manjkalo. Omenjamo nektere: na „Slovenijo" — gosp. dr. Vošnjaku, obč*. predstojništvu volilcem itd. in nazadnje celo nemčurjem, kateri so tudi svoja repre-zentanta na oglede poslali. K svečanosti je dejansko pripomogel gospod R., kateri je pismeno poslovljenje odličnih narodnjakov iz Maribora in Ptuja slovesno gosp. dr. Vošnjaku oddal, za kar je njemu in omenjenim narodnjakom donela slava in živio. Ločili smo se z upanjem da se bomo še mnogokrat videli ki priliko imeli slaviti našega ne-ustrašljivega poštenega narodnega boritelja in deželnega poslanca. Iz ZtftS-relm. 22. jan. [Izv. dop.] Čc se je kje modemi psevdo-konstitucijonalizem; ad ab-surdnm ošemil, te se je pri nas. Kaj druga je otvorenje in razpuščenje našega sabora nego satira na konštitucijonalizem. Kar se še nikjer drugod ni videlo, kar se še nikjer drugod ni zaslišalo, to se je pri nas na Hrvatskem videlo in zaslišalo. To kar se drugod nemogoče zdi, to ne pri nas vrši. Pri kom bi se zarad tega pritožili? Bog je visoko, in Žali bog, car daleko ! — Od prvega ubijalnega vtisa naš javni duh še zmerom ni okreval. Razbeljeno železo se kali, če sc v mrzlej vodi naglo razhladi. Razpust našega sabora je na nas deloval, kakor mrzla voda na razbeljeno železo: utrdil nas jej in utrjenje značaja je nam blagočudnim Hrvatom zelo potrebno. Mi si ne delamo nobenih iluzij, da udarec, ki ga jc naš narod z razpustom naroda po nosu dobil, ne bode osamljen ostal. Od seh dob padali bodo udarci kakor toča po nas, in za to treba da imamo debelo kožo in trde lubanje. Stvar zdaj tako stoji, da Magjari, ker so že rA" rekli, morajo tudi „B" reči; oni morajo ali narodno stranko razpršiti, pod svoje pete položiti, poteptati ter jej vrat zlomiti, ali pa — kaj bi že rekel kot drugo alternativo — nas celo iz svojega računa pustiti. To poslednje ne bodo storili, oui bodo morali tedaj prvo pokušati. Kaj je pa vendar bil pravi razlog razpusta? — Razlog v reškriptu naveden, to je samo izgovor, kajti izjava 20. septembra je po dogovorih na Dunaji in v Pešti zastarela. Pravi razlog razpusta je ta, da se narodna stranka ni hotela na noben način z magjaronsko stranko fuzio-nirati. Ogerska vlada pa spet od svoje strani ni htela in ni mogla svojo stranko na milost in nemilost narodnjakom predati. To je od ogerske vlade lepo, plemenito in pravično. Mi to priznavamo, vendar pa moramo reči: „non possumus. u Razpust našega sabora ni nobeden drugi zakrivil, nego naši magjaroni. Oni so najhuje na razpust gonili, tu so prosili, tam se grozili, narodnjake mvsod Črnili in ovajali, pisali sem ter tje, vladi magjaronsko večino v prihodnjem saboru obečali, v kratkem rečeno: vse upotrebili, kar bi le količkaj utegnilo njih nakano pospešiti. Minister Pe-jačevič in ban Bedekovič sta bila kakor mušici ujeta v magjaronskih spletkah. Naš sabor se je in ultima linea samo magjaronom za voljo razpustil. Kakor se čuje, vršila se jc cela stvar na pol za hrbtom Lonyay-cvim. Lonyay jc hotel namreč sam v Zagreb priti, ter tukaj dogovore do konca in kraja dognati, in še le po mogočem neuspehu bi se bil sabor razpustil. Do Lonyay-evega prihoda imel je Bedekovič nalog, saborske razprave zatezati. Sabor je brž ko ne verifikacijo prenaglo dovršil, ter se prerano konstituiral, iu zato je bomba tudi prerano počila. Bedekovič se je prenaglil, in — kozla ustrelil. Magjaroni bodo iz tega večjo škodo imeli, kakor narodnjaki. Naša saborska katastrofa bode imela glede našega strankarstva ta nasledek, da se bo mlada hrvatska stranka pod vodstvom dr. Makauca v onem razmerji jačila, v ktorem se bo zmerna ali „umjerena" narodna stranka slabila. — „Cela tu volu, Dan din!" Iz ■•ulj«, 22. jan. [Izv. dop.| Kakor po vseh drugih delih Avstrije , vlada tudi tukaj na pusti obali jadranskega morja sovražno zatiranje Slovanov; kakor si visokohlepeči Nemci Cehe in Slovence, ošabui Ogri Hrvate in Slovake podjarmiti prizadevajo, tako se trudijo tudi zvijačni Lahi, črez Primorce, Istrijane iu Dalmatiuce preobla-dati in celo morsko obrežje pod svojo vladarstvo dobiti. Tudi tukaj v Pulju se šopirijo ti oholi La-honi, se ponosno na orjaške ostanke mogočnih Rimljanov ozirajo in razglašujejo to, doslej v revščini in zapuščenosti pogrozneuo , še le od vojaškega mornarstva poživljeno selo za — rimsko mesto ter si v svoji prenapeti napuhnenost domiš-ljujejo, da t«o zarodniki Latineev. Pa, da bi se vsaj ti rogovileži zares Italijani bili iu Slovane z obraženostjo presegali, ali blezo nikar! — nego oni so le — potalijančeni Slovani, ki se sramujejo, da so slovanskega plemena, kateri je od vseh (?) drugih narodov zaničevan: inker vidijo, da je laški jezik bolj čisljan, torej tega blebetajo. In ti zaslepljenei menijo, (kakor mnogo druzih na Češkem, Slovenskem in Hrvatskem,) da le jezik narodnost določuje, in da je vsak človek taistega naroda, kterega govor da kretuljati zna — Iu kolikor pa jih je pravih Italijanov, so — revni stradalci, ki so se v Avstrijo vsilili, se tukej naselili in po izročitvi Lombardije iu Benetk tali janskemu kraljestvu v avstrijanski državi ostali ter se od priredkov naše dežele odebelili: — in ti tuji osiljenci hočejo sedaj v lastni hiši Slovanov gospodariti in temu orijaškemu narodu njegovo euakorodnost zauikavatt. V obziru njihovega razsvetljenja jih celi svet pozna, da so tudi oni, znauii vred, v gosto tmioo nevednosti zabredli in da so polni verozakon-skih vraž. Dokler pa bodo Slovani tuje gospodarje v svoji lastni hiši trpeli in volno njihove nadležnosti prenašali, bodo sicer ti fanatični zatiralci zapove-dali j ali gorje jim! ako se slovanski rodovi njihove tlačitve naveličajo, Be vzdignejo in se vzajemno trdega jarma tujega samosilstva znebijo. stava sama na sebi je bila prav dobra, ker sol * (Srbi) v Zagrebu so praznovali 18. t. m. bili glavni nalogi v zgolj dobrih rokah. Gospod I svoj pravoslavni praznik ,.bogojavljenja." Pri njih Sušteršič (krojač KlopčiČ) je bil izvrsten, tako J božji službi je bilo nazočih muogo narodnih zastop-lahkonožcn, muhast in šegav , da spada ta rola nikov in tudi katoliških duhovnikov, med njegove najboljše. Gospod Nolli (čevljar! * (Kolera) je nastopila v Ruščuku na Kneftra) se je že lansko leto skazal v tem nalogu, J Bolgarskem, predstavljal je zauikernega in zapitega čevljarja prav ugodno, zlasti pa izvrstno pel razne kuplčte. kterim bi le nekoliko bolj izbrane besede želeli, (iosp. J el očni k (mizar Sveder) kot tretji v zvezi Politični razgled. Državni zbor se peča z legitimiranjem di rektuih volitev na Češkem. Dr. Kuranda govori o smrti pesnika Grillparzerja in na povabilo predsednika pozabijo vsi poslanbi politična nasprotja ter sklenejo se vsi udeležiti sprevoda Grillpar zerovega. V osebji praškega namestništva »a merava ministerstvo velike premembe in je menda zato baron Koller bil na Dunaj poklican. Minister stvo v svoji slepoti misli, da bode s Kollerji v velikem številu, opozicijo odpravilo ali zadušilo! Raznesle so Slovanom neprijateljske novine vest, da so hrvatski poslanci zapustili iu dezavuirali može, ki so v imenu narodne stranke z Lo-nyayem se pogajali. Da je to laž, kaže sledeča zaupnica: „Gospodom: M. Mrazovic, F. Rački, N. Krotie in A. J a kič, bivšim zastopnikom na zboru, lb. jau. odprtem, a že 19. jan. razpu ščeueni. Vaše dosedanje odlično patriotiČuo delovanje za blagor našega naroda našlo je vedno in bode našlo tudi v bodoče hvaležno priznanje celega naroda. Kot bivši poslanci na ravno razpuščenem zboru spoznavamo mi podpisani za sveto svojo dolžnost, izraziti to hvaležno priznanje in Vam s tem slovesno izrekamo : Da je naše zaupanje Vaše pravo in iskreno domoljubje neomahljivo in da Vas hočemo, kakor smo Vam do sedaj vselej in o vsaki priliki naše zaupanje skazovali podpirajoč Vas pri Vaših na polju političnem pričetih podvzetjih, tudi v bodoče v njih podpirati. Sprejmite gospodje izraz našega zaupanja in zalivale V Zagrebu, 19. januarja 1872. (Podpisanih je 50 poslancev, med njimi tudi dr. M a kanec.) Iz Zagreba poroča telegram v ,,N. fr. Pr." da so se 22. t. m. pričeli novi dogovori mec narodnjaki iu unijonisti in da je Zivkovič pred loti] program za spravo. O g c r s k i državni zbor je ohravuoval po stavo o novačenji iu o kavcijah pri časopisih. Nov pruski minister bogoČastjaje postal Falk. Izpred sortnijo. (Dalje.) Dokazovanje je končano in pridejo 6. jau. je bil pravilen in je prav dobro izraževal moralni J govori državnega pravduika in zagovornika na kontrast, kteri je vtisnen te ji trem nalogom. Manjše I vrsto role so bile tudi povoljne, pa ker jih je premnogo, P .t pravni pravdnik dokaže najpred da ,. , . .. . .... j ... , 'prihod nepovabljenih na kraj volilnega shoda ni morah bi biti preobširni, da jih vsako posebe hil plucajen, temveč nameravan. Nepovabljeni so omenjamo, sosebno pa, ker imamo nekaj druzega I hoteli prisiliti, da se jim dovoli, se udeležiti shoda na srcu. rTagblatt" je namreč v enem svojih zad-1 Delavci niso prišli iz lastnega nagiba in priče njih listov mlado dramatično društvo jako nesramno ^dć, daje Sternborger neko pismo dobil, ga po- • i - j. j . x. . 'ji- * I kazal delavcu Vollmaverju, in da je v pismu stalo, in lazujivo najiadel. da si štejemo v dolžnost nc-| , , , , . M J «, * .jj«.* a! , ... . . I da bode shod v Novi vesi. Tudi jc razvidno, da koliko odgovorih. Konstatnjemo najprej, da rTag- go osebe ktere B0 prih0d nepovabljenih uzročile, blatt" doslej niti besedice črhnil o dram. društvu, I privrženiki narodni nasprotne stranke j delavci da-si je bilo že več izvrstnih predstav, sedaj pa nimajo toliko političnega interesa, da bi sami bili je na enkrat planil iz svoje koče, kakor prikle- »» k volilnemu shodu. Iz izreka dr. Srnca je očito, , . m . . S1orJak ko je m t.. Ai u i t ■ • ., , , . slišal, da se samo povabljeni shoda udeležiti smejo, „Tagblatt-ova" hvala in graja nikdar ne dela pre- h kaž(J namcro/ U9pebJ shoda nem0goč storiti z glavice, a to smo morali opomniti, da občinstvo udeležitvo, z glasovanjem ali govorjenjem vmes vć, ka rTagblatt" samo zbog tega graja dram. I Tožencem je bilo za to, priti v hišo, pa pred se društvo, ker se časi nemški igralci ne kažejo ravno niso pogovorili, da bodo hišo naskočili. Okolo najboljšem blesku. Svojim lajanjem hoče tedaj hw« so ™šll kakih 15-20 krepeljev kar v smislu ..... ^ 4 1 j, ', vi t -u I postave kaže, da so toženci oboroženi bili. To- zaknvati lastno nagoto. Glede kritike v rLaiba- K; n-go ^ progtovoijno na8kakovati nehali. cherici" pritrjujemo, da smo tndi čutili pomanj- Vedeli so že, da volilnega pogovora ne bode, pa ianje spomina, kar se pa tiče opombe „abge-1 hoteli so si prisiliti vstop v hišo, da bi z narod- drosehen", vemo od kod izvira — namreč iz ne-|nimi kandidati slabo ravnali, hoteli so se niašČe- Kazne stvari. * (Dramatična društvo.) Dne 21. t. m se nam je predstavljala Nestrojeva čarobna burka „Hudobni duh Luuipaci-vagabund," ktera je svoj mikavnostjo, da-si že tolikrat igrana in čuvena zopet napolnila gledališče, zlasti pa galerijo. Pred volje zbog kupleta o naših učiteljih, nekdaj narodnih iu nerodnih. Ta reč pa ni toliko rabge drosehen", nego nova in istinita, da-si gosp. kri tiku slaba vest drugi okus zapoveduje * (Šestnajsta predstava dramatiČ vati. Zafostnica jc hišo dr. Srncu in dr. Radaju s privrženci prepustila in ti se torej morajo smatrati za hišne ude. Imamo torej pred sebo zločin, ki se kaznuje po § 83. k. z. Dalje so se toženci pregrešili proti {5 98. 1. a k. z., ki pravi, da se stori zločina javne posiinosti po izsiljevanji kriv nega društva) v deželnem gledališči ljubljan- > ki kaki, °«f» rf8 siit> *\™ [>.da ™ J° PrU»lil 1 h kakemu delu, h kakemu trpljenju ali ,opusčenju, ako se ta storitev nekaže kot hujše p re- škem bode v soboto 27. januarja. Igrala se bode prvikrat nova veseloigra: „Karolček in povedan zločin. Ta zadnji pristavek se zdi njegova prva ljubezen", in nova prav mična j drž. pravdniku v našem slučaji veljaven. Imamo opereta: ,,Pot po nevesto", od znanega skla- pred sebo zločin kalitve domačega miru po §. 83 datelja A. E. Titelna. Opereta ima prav mično k" prestopek zoper telesno varnosti po §. 411. . J . 1 j Ai ». 1 I k. z. Ker se je ie slabo ravnalo z dukovmki, lepo muziko in utegne posebno dopasti po značaju imamo ali preJtopek proti telesni varnost ali res-svojih resnih in veselih napevov in zborov, ki se|nične žalitve česti v delu po §. 496 k. z. ali pa prav prijetno vrstijo z mnogimi komičnimi situa-1 prestopek, kise kazuje po naredbi ministerstva od cijami, ktere podaja libreto, lični rokoko-kostunii I 20- aP"la 1854> t d*ž- z- *t. 90. Gašpar Kalin je in pikantno zapleteno dejanje v zvezi z omeuje- ™ztrgal Ust, kterega je komisar Korber pisal vo-, . ; : ., \ 1 naškemu zapoveduištvu v Bistrico, kar je prestopek, nimi lastnostmi muzike, vrste opereto med eno ki ge kaznujc po § 3U fe z Antona Stoparja najboljih, kar jih jo dramatično društvo dozdaj je 11. septembra 1870 France Kalin z nožem lahko spravilo na oder. I oškodoval. Drž. pravdnik še omenja, da je dokaz * (Nova poŠta) se bode odprla 1. febru- sestavljen po pričah verjetnih po §. 269. k. z. in arja t. 1. v Savi blizu Ljubljane, kjer je tudi že- da»e !• »»M«0, da ni res da so hišo zato na-. 0 . I padli , ker je noga Antona Stoparja priprta bila. leznična postaja. I Koncem državni pravdnik predloži, naj se obsodi * (Izpraznene službe.) Služba okraj-lzarad zločina izsiljevanja in zarad prestopka zlega nega sodnika v Čruomlji (1300 gld.); prošnje naj I ravnanja : Gašpar Kalin na 5 mesecev je£e s pose oddajo (z dokazom znanja slovenskega jezika) h*«111 vsake 14 dni, France Kalin na 6 mesecev do 5. februarja 1872. Služba priročnika (amanu- JeCe 8 P°A8t°m Jfke 14 dni' Jožef T«n»ažič^na 4 . , ,—■=-- —rs—r-? I mesece, Anton Stopar na 6 mesecev, France Stopar eusis) v knjižnici dunajske univerzcTnOO"gld. plače, na 2 meseca, VincGregorič na 4 mesece, Fraiice 150 gld. stauovnine); prošnje s potrebnimi spri-1 Verhovšek samo zarad zločina na 4 mesece, Lovre čevali do 10. februarja t. 1. niže-avstrijskemu na-IUranjek na 3 mesece, Peter Uranjek na 3 mesece, mestništvu. Služba okrajnega zdravnika za živino Jožef Kohne na 4 mesece, France Ogorevc na 2 v Ptuji (300 gld.), prošnje z dotičuimi spričevali ^seca s postom vsake 14 dni, Pavel Tramšak na , •• 1° mesece, Martiu Ozimič zarad prestopka na 6 do konca tebruarja t. 1. okrajnemu odboru v Ptuji. tedll0V jc5e^ France Kostcnbauer iu Vinc. Tramšak * (Advokat kot tožonec pred sod- naj se osvobodita, nijo.) Dr. Val. Preveč, advokat v Kranji, je tožen Dr- Sernec praša, ali še sme govoiiti. Sod- j u : „^ i,A-3f«- I ništvo odide se o tem posvetovat iu ne stori želje zarad goliuh e iu se e končna obravnava proti I , 0 vta • fc J J , J. , . , ... _ . * Idr. Srncu. Na to se odrečejo vsi oškodovanci njemu 20. t. m. pri deželni soduiji v Ljubljani (besedi. (Konec prih.) začela. * (O r muški čitalnici) okolnosti ne pripuščajo napraviti v tem pustu kako veselico; zato so sklenili velikouedeljski rodoljubi napraviti v sredo 7. februarja t. 1. v Petek-ovi gostiluici veselico z zabavno tombolo, ktere čisti znesek je namenjen za šolske potrebe. * (Fr. Grillparzer), sloveč pesnik, je 21. t. m. na Dunaj i v 81. letu svojega življenja umrl. Rajni se je zraven svoje poetične veljavnosti odlikoval posebno po avstrijskem domoljubji. \ Za Tomšičev spominek. Pronesek . 1721 gld. 80 kr. Gosp. Korošec Janez, St. Peter S. B. . 1 gld. — kr, „ Janez Košar, kaplan v Pilateinu . 1 „ — „ „ Flor. Vizovišek, kaplan v Kozjem 1 „ — „ Skup 1724 gld 80 kr. Dunajska borsa 24. januarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . G2 gld. 95 kr. Srebro........ 114 r — „ C. k cekini.......5 „ 48 , !! Vmofiraflnikom na znanje!! Pri zadnji svetovni razstavi v Pariza je bila med veliko množino različnih razstavljenih vilitkili stisku vilic* ona tUo-i j* 114* *>l*4t€»lll€* (Kuehcbelpresse) za najizvrstnejšo spoznana. Heiiiricli Martli na Dunaju izdeluje lake stiskavuice najsolidnejše. On jih je že veliko število v različue vinske dežele razposlal, in povsod jih zarad velike ročnosti, pripravnosti in trduosti jako hvalijo. Ker se je zgoraj omenjeni tovarnik namenil, svojo tovarno povečati, razprodaja zgotovljene stiskavuice do poletja t. I. 8 0 n lioljl kup kakor dozdaj. Pri njeni se dobivajo tudi tako zvani sprožillli mlini, za mašeenje grozdja, katerih se daudeues že vsi umni vinorejei najprvih vinskih dežel, z najboljšim vspeliom poslužujejo. Ker spada ta dobra stiskavnica in mlin med najpotrebnejšo kletarsko opravo, hitim našim vinogradnikom gorko priporočati take izdelke gosp. Martha in jih opomniti, naj udobne prilike no zamude. Vsakemu, kdor želi kako stiskavnico ali mlin kupiti, pošljem radovoljuo natančen s podobami razjasnjen zapisnik cen franko na dom. Hilitmrcl JOoleno (19—3) v Klostorticuburgu pri Dunaju, ^j^;«-«*«^----- Jožef Potatskjr, trgovec v Gorici, r20—3) priporoča avojo zalogo niirriberškefja in galanterijskega blaga, kakor tudi dr obtttefl iu t;:ik'iv, otroikin Igrač v*;ik.> vrtte, partutnerij in dobro sortirano zalogo za darove, pripravnih reči. storjena oblačila za gospode i/. pTTi privilegirane fabrike v Avstriji, .l.i j,> svoju znano zalogo roči za frt, letev, temena po timjnižji- stavljenih cenah. Medle. & o&irurg. T>i*. •To*-*. "Vos-iiijnlc, magister porodoslovja, praktičen zdravnik v F, j ■■ h IJ n u I. na sv, Jakobskem trgu v Virantovi hiši I. nadstropji. ozdravlja vse zunanje in oranj:' '.»olv.iii. Za bolnike Iz đciele le gotovo doma vsak dan od U—li dopoldne ir. od .'t—4 pođolđne. Ozdravlja tudi pismeno. (26—1) Služba okrajnega in ob enem občinskega tajnika v Šmarji pri Jelkah se razpisuje do 1. marca t. 1. z letno plačo od 600 gld. (400 gld. plača okr. zaštop, 200 gld. pa občina). Prosilci morajo dokazati svojo sposobnost v polit, uradovanji in popolno znanje slovenskega jezika, ker je uradni jezik okrajnega zastopa in obč. odbora slovenski. Prošnje naj se pošljejo^ najdalje do 15. februarja okrajnemu odboru v Šmarji. Okrajni odbor v Šmarji, 18. jan. 1872. Za občinski odbor obč. predstojnik: (27—1) «T. ^Vnderluli. Epileptični krg (božjast) zdravi pismeno z zdravilom, ki jo 2o več ko sto ljudem pomagalo A. WUt. (60—17) Linden-Strasse 18, Berlin. (24-1) 2 oder 3jtihrif/e JV&lšchritslinge (reiup. Sorti), danu 1000 Sftttck JIuskaltder-lFurzdreben tcerden zn hinjen getucht Dos NWlW6 Administration des ..SI. 2\Tnrod'e. 4O siiiri iuov vina lastnega pridelka od leta 1870 je na prodaj pri lastniku Ir. Nkazil v pri Jelšah (pri Celji), tudi v manjših partijah. (25—1) (47-5) B Alleinige Nieflerlap fir Oesterreicti nenesterErUipn. * .^B^ OfnA.H..M^ WttBF^ Cincn arof!fn 8Jor,6fil «i»»Wten »le Btnm fflobfanamafehtncn erfpart ta $ie burcbrniđi itt pan> tel getrai$tePa»ta-Fompadonr, trclcbc in fikiefler »jcit burd) ibreiKvtrefftiftfcitaii. ecrtitine '.Inerfetuiunn, gefunben bat, relrbfcU einiger &t\t con meb> rcttti S$irmen grfSHcbr, ti biche taber betn V- geebiten 1'ubl iftitn jut OTacbrlcbt, baO bi< afltin td)te Orl*Jual» ©eftcbtff-^ana nut l.i ter gefettigten <»ietev* l^ne ■■ i! t ju Jj.ib.n i jI. r i. f c $af)a bient jut f <3nel» len Sutfcrnu g outr (Dc* Jti'in:8 in bic -Haiti; bur$ ttn etnfaibe«, f^c finnrciiftcO 3nficu< u-tnt ifl eS oclun,v'iT. birj tin f(b»acbed Vlugs fogac iti ter £antmcritna in tic biinnfle Vtabcl o^n« ttnflrtn.mna tinfđbcln foiin, unbtcflet bie-i< i 2ttafc&inf$cn (amuit antscifuna bic« 25 tr., ritim iovte 4 tr. airilliintnie-ViiUift, fin ntuei mf*W jelun-i in:*, 4rtnif$ uda:: -Jicn.KUT« 1*9 inetaUifi^ovi -iu.vec, utlibtl toarou-nen ben itm crtU.'.:e:i -.\atne>i rat:fati;t. tiin (Se^cnflanb aul cbtem obet untblcm ORctaU, trdeber fcbmutig, veraltctt nnb unoujbnnj« (icic UeJcn vat, fcr.iu.Vt nut leife mit bitjem $u(ucr Ubectvt(c9t mi lrerttn unb cr erbatt cin riUantrn iluefttcn. Ziejeđ ^ulecc tu^t unb tjoltrt ten (Scjenjlanb mit einet u&cna« f^euben eeOtl'tit. l GcSa.l'tel (ammi ifln» »eifuna ti rr. rjju^^ 'Volitiir-.nrmvcntirti. Uin nn-«fKtf" l*ahl-arc» ^iuCmUtcI, toobur* C»f bituiaiin mit gror*ti(8cl4i(gIcll obne aUc aJJilbe bil a-.ii:e:on unb ' : -011crien l'iL'lelflii-?«:c. i feltveii t.imi. '•m ijlacon mit '/Mtrćiiung, gcniijrnb iflr «o■r^1r.el,fi^an?ael^icbllt« j«#KiT MVUttet um allt bltnba^crtoKn |Retafl«9«t*nftSnbi blant unb neu ju macboi, unentt-e&vlicb fur Q*oIb« unb iSilbcrattciUr. 1 - t;i J 5 Ir. Jtefi^F* Vfr»'iibe?riii;flfrpu(t>«r leiflet £Fd(+ 'e.tb.uj ju jviibutu Sicnjle, biffe? OttUHert banevnP icree sjetan in cini» *eu IRiRlltttt B if ift liit v[ erulaliitie ii)c;jon* T1ln^e■ K-elcb« bit BatŠl 1.a. tert b^aben, b«» icnbetJ |U etnpfc^au. 8«g(nft4nb« nuo ^5ad» feng fPiitiiu m Siltct '.■{ttranbelt tecrbtn. i -Lvifct Ji rr. ^KtJgS^ 2in -JlMiiIntor aU«r Ulirru ifl |fW Me rcgiiliite 2eim tii^tr gefti'i iificrcu Ube ofle mceja« jiifen Ubten tiCoieii Tanti. 1 Gtiiđ fein 25 Ir. HflHr* 'Jmciifaiiif<5 tateutirte iiditr^ žOre.:.? b«M ift- i cb ■ d (T« r, nit uitignrte , "JO Ir. b.d 1 fl. t Cliict jroGe mit I etflOfTcIn i ft. l Stilcf f£ir sJteiietafd;cn 25, \ bil 50 t;- V^.t>r ife ui idiui;cu S^tB" ift ;'etci'mann \u ctup!eb(en, ta c9 ter OkjUBbbtil jiitva Uin) M, it*ei Mnlreiitung ter autfgesticbr.rt'.-n iBiecg.'v'ticn Ccbei'ilV'Vretur, r.tiiic ta«J i'etenvert iveiifi unb rntunStriitjilieb tracbt, fo bafj iueb tem Li.: ;-l ;i ••'*rtiate, ju getranđjeo V«tr iiluJnul ur.b 5tar. <£in of#rtffhf:qer, ■flfltr trelifi« tle $ofe bel fd)letbtttn £Jet* ter corteiii ČtltBnttfCtl febilften. ffatt 5 tr. SnpJ^ DJenrfJe* Ttctlcuiiloer, garantirt, Rfl^r 'O.'Iiltel jur iSntftmung aUcr Woft> ficefe auf Seintcanb, I. unb iienjt-gcnft.inbcn. i ;'afet 35fr. jMp^ O-iialiiđi*r *c«brrlaattnn,i 1'etet ein(<^*fd)inetHg. teit unb bitfebBnfte Spi^vaađiraiia trbalt. 9ia glacon tlela *5 rr., grofi 45 Ir. K|pt^P» AhllTigrr Vetrn. £z$ Unentbebr-HfVr Itttfte in ieter ©auS^altung, ba uiau fub tie eetlftietniftcii in iebem <&aufe ooc« rommtnben !Uew.i\itnren (elbfi bc|orgen lanit; biefer Ceim f>fi(t fltb jabreio na unb ift in tattem i^nflante ju geL jeit0 bei Jrlnbern, Jtranlcn unb SDdtbnertnncn (u rertvenbcii, l S t. BO tr., fl. l 1.5n, l.?o. PJaMT*- h. r. ttr. faponiii-dctt.Hcther entftmt in einigen ©efunben aOc trie imnter {Ramen t^abenbtu olfdeii von ieter Ctefhattung oljne VtuBnaljme. £ iefet neut Vxo-buft iitertrlfft in feiner SDittung aCe atjnli-cben Oabrifate, ba (od blcibt. viuđj ifl eiJ jutn f ugen trt ^ant* f A utje belonterfl ju imlpfeblen. 1 fjlacen nebfl ■.'.titreifuiM 4" tr. tlta^T- i»oii|Vr UnlBtriral.*!«!, l.h mOt nut ©Ia«, ♦UorjeCtan, €tcin, uTlecr-fcT)aum. j ic. fcbneTJflent berart gu ccrbin> ten, fi't.v.n't unjertrennlidjrcitb, fcnb.rnum «'er fcbtettuefl ju ivieitii .m, j. SU.ljolj mit l'iciail, &la» mit $or)(Qan te., fo bafj c0 ivii ein fta)\t trti t. l '1'aTet von biefcm in (etem &aufc unent bcbvticten i'Iittd mir 10 Ift iCerfelbf Kitt im ftuffigtn 3uftattbt, feljr ausgiebtg, 1 ftlacon 30 Tr. HpjŠ* (5Iettrif(he ;;uliiibitnu-ri( bnreb m^W tcelcbe tnan ofne ^abntafia eter fon-fli^e 5/(eti'atnente (blcii mit rcinetn UBaifcr) tie .-a'.Mie niti, trei>'t, ■ ~t\iA\:« unb gejimb er !.'.il:en talin. Um gtofu'n :ii;;|.:r ju ei jKl.n, ift ter Vreie ter (žtitđ bici aul 60 tr. titfUUt. trtaMf" 5*riefftfgilitiair*n, treletc toegea jbret i'c.iueittl o)Teit, ^lUtgfeit unb ibrem ficljerti : e-.K-hr: beti Cbt.tten unb beut tjiegtucul boriujieben fttib. In iemfler C.italitat, mit teliettger iUr::;a, Oabbnv Sramen eter ajtonciramm. 50<> 2iut fl. l.an, točo 2tiicX fl. 1.90. vj**** er: tifttc>- ■•t>».irau«j .Oaat buittel jufirten, iftJlufiiil; aUetStmlfu)«'l;ra» parate flitb ftb.'.tiiA. Jc5 Detbrc micb, tjittnil tem bcitgeelirtat v> 3^. ViiUi'itm anjUjt gen tat) t:; ein ..-. ,x t> n unvevfiilfđjtem, frtlaen. bofcclraffinirttn Sluuol i;..' i . laicn tlan as tr., orc6 *5 fr XU Btnm 9l»bf«ngm«ftt»ltt iibten tann. ta et M tr. MT^ Vactlioibfk patentirtt* «ift jut .tn^tr . VntetrtMtM atlet Dtduf«, 9tarten, Oamfter unb $Rauln>ilrfr. Xtlhnet* autirn in l.in.iften* S la.'tn fpurlc« jn tertitgen; bieftt neu trfunbene iilitt.i ui-er-trifft ade &ilbeiigen unb tsiib baber unter ^a. ranile ttrlauft. i £4ad)U! ucbfi @fbiaucb3' antttifung 40 Tr. ------ ainjiget lepot in Ceftcrrei4 b<« nnverfaifcbten -nruiFa.Or!«*, toe!> ttet bie SUun>erii'irfuiij in fia) tat. «ov Trat;?. Vciten ju beftirigen, ben vtort.-t t a unb tie liv.' ocn ju ftarlen unb baturd) ta* UitaiSđtbutn tet i>aare, Jelbfl auf Tafttrn £te"en, in ubevra« Itbcnb fibnclbr ^.it ju bif.-'rbttn. aua> cntfernt t» bic boctommcnte ffcrff^ubpcnbiltung. HIS Seilmitttl ifl et ju brauaren bci Ouetfcbuuacn, ertciiTun^ctt, buna t jjracon 1 i. Afebcrsaftamit Kauff AuT, nm baS Scbcraerl nuvrrteflftlitb i« macbctt, tefenter« ju emvjffjlen Ilir Dferbegefcbtite k Sine iPleau«rmlt t^^tr pob bie ntnen patent«2 Xat befl* fPienet ^lecfeiicerlil 1^^^ eungt • Staffee Toflet vet ftiafaie lO ft; Hp^t» oir entfetnt atiflenbiiiflia) ■fe^r au8 iMitSe cttr anbercu Sloffgat lungen ieben frifeben lintenfeJ i fjlacon toflet U5 fr. All«aUn»lchtbaro wir.l alohtbul bntd} bic neuett Xafcheu > SRifrofCopr, »elebe 10<, £0>, 30« bit loomal teben aft, ta, ;inf(It nt.f e nur febnea aitetjurctlen, fen etn (a> J(jt aua> vor t.iti Juniflen tr r e.: tu ; an ,ui teenMn -i'onieu, Sibaben, i'Mun, jlt.'be ift i rtlac n t tr. ETMJ^* ^rt>ecttji.if:i:ir«erforriin>i* OTii X^4ir ffhiiu. 1 urib tiefe l'i'ai^iivtatu man lebc Glaffbc f^iteli unb Iuitbicbt \?er*crten i <2IU^ bJ tr. l Btiii feinftc Corte (fl* . b 'c i il 1 20 PiSKS* OngMW* dntforfanflt»fOtit» iJiMr i d i-m mit .Oebflbriicf. 5Jiii foTtbtt DiAfcDlnt tanu filtft tip Jliub oljne vtn« (Itcnctu a bie i'ur:[t »etforttc $U\d)t entretreu. 1 ©:ilct fL-ftet fl. I. Bjj4gL-» •.'cegetimuntei .iu* tta":er3td)!em 1*^*^ uncetv»iiftl'c&:tn etore cbn« 9ta5t, en.l.if.V-..' Cri.'Hfl:.i':; bi-fer ilfaufel ifl tevart acr.u.bt. ba.' irau il;nfe!b;t b:i (.vniftcm S9ct« tr aui<> u.'.gen tann, ba er auf tet jroeiten 2: t tem fcJBnfttn UebirjieBet gleiđ' l.e't, l StZS, 42 Seli i'ange foilet fl. 10 tO, iti-1 »citereni H^O fl. 1-— mebr. «bt(eilnng au'ir:ei"am, tt ift bae cinjijii BcfASft tiefer Vlrt, i>. rvm fetoobl Dtt flei:t(:c tla aua) ber greste '.'lulti-o, in jete 45ranct;e einiOt.-genr, f.UcU unb fiUig tefagt toirb. ti« cunfic\lt fiij to^r ju IflHttUbtll '.'I u f trajen v. «*_.m,».^. . ^.^ bat t-rst«- . s- ; rr« 1, 'uši .m- . onim! ...!..im- <:. s<-ti.»rt bil 1^1*1 esfllimim ia Wien, Praterstracse Nr. 2G. Izdatelj in odgovorni urednik Mart i u Je lov sok. LMskar; F. Skaza iu drugi.