69. številka. Ljubljana, vtorek 25. marca. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. IzbaJH vaak dan, izvzeuiši ponedeljke iu dneve po praznikih, ter velja, po pošti prejemali za avBtro-ogetskc dežele za celo leto 16 gld., za pol 1 ta 8 gL, za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in Zii dij ake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledaliSka stolba". O p ra v n i;Š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „NArodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. JB^T' Zaradi denahnjega jrraznika izide pribodttfi list v četrtek. Razpor mej Nemčijo in Rusijo. Nasledek berlinskega dogovora je tudi ta, da RuBi izpoznavajo, kakšen karakter imajo Nemci, namreč da nemajo družim narodom nasproti — nobenega. Nemčija bi ne bila nikdar zjedinjena, ko bi je ne bili Rusi po magali zjedimti s tem, da so leta 1870 Nemcem hrbet in bok pokrivali in jim prosto roko pustili proti Francoskej. To je bila velika škoda, da si ravno je tudi poleg škode imelo to korist, da Be vsled začasnega ponižanja Francije, prejšnje eopokroviteljice Turčije, poslednja v zadnjej vojski nij mogla ustavljati ouvobojenju Jugoblovanov izpod Turčije. Nemci sami so leta 1870 dobro vedeli, da jim le Rus pomaga, zato je Cesar Vilhelm izpred Pariza t legra-foval v Peterburg ruskemu carju: „Nemčija ne bode nikdar pozabila, kaj se ima vašemu veličanstvu zahvaliti." To se ve, da so vsi oni Slovani, ki iz zgodovine poznajo naturo in nagon soseda Nemca, uže tačas vedeli, da „Nemčija hvaležna11 niti biti ne zna, sosebno pa Slovanu ne, nikdar. Slovanu niti pravična ne more biti, Nemčija nikoli! Zato je tudi precej uže pri berlinskem dogovoru videlo Be, da je nemška vlada dvoumno igro igrala, in prav za prav Angleže in Magjare podpirala, ne pa prejšnjega dobrotnika in zaveznika Rusa. Zlasti pa se je še potlej pri izvrševanji berlinskega dogovora, ki ima samo namen ruske zmage in pridobitve zmanjšavati, slovanski razvoj zavirati, zniironi kazalo, da je Nemčija Rusiji sovražna. Zatorej so se ru-ski listi začeli odločno oglašati, naj Rusija pusti Nemca, nezanesljivega in dvoumnega zaveznika na strani, pa naj se zveze s Francosko. Ruski listi so kar naravnost rekli, da z rusko pomočjo je Nemčija zjedinjena bila, a ruska sila lehko Nemčijo zopet razbije. Nemci čujejo te glasove, pa nekako odgovarjajo, da se bodo potlej z Angleži, temi junaki iz Afganistana iu Zuluske pokrajine, zvezali, pa še AvBtrijo na svojo stran dobili zoper Ruse in Francoze. Angleže jim prav privoščimo, ali kar se Avstrije tiče, bomo se pač oglasili, da je nas tu 16 milijonov avstrijskih Slovanov, ki za nobeno zvezo z Nemčijo ne maramo, kimi8limo o Nemčiji to, kar Rusi, namreč, da je ona naš smrtni sovražnik, ne pa zaveznik. Francoskemu „Uuiversu" se piše, da je ruska vlada svetovala Danskoj, naj bode mirna in pohlevna nasproti Nemčiji. Ruski cesar-jevič naslednik pa da je to Blišal in jezen rekel: „Skoro bomo prisiljeni Nemcem črevlie sezuti." — če prav to ne bi bilo avtentično, vendar podobnega se v zadnjem času polno govori in piše, nekaj je na vsem istine, in nova situvacija evropska Be vsakako razvija. Nemčija pa gre Bigurno n i z-dolu z vrhunca svoje Blave. njega Rusija zaplela se v vojsko z Avstrijo, kar bi zdaj le Nemčiji na korist prišlo in bi bilo le po želji Bi-smarku, največjemu živečemu sovražniku Slav-janstva. 0 vstanku v Makedoniji se piše iz Pirota stare j „Pressi" tako: .Zadnji vstanek v Makedoniji se je pričel meseca avgusta 1878. leta. V Sredci (Sofiji) se je otvoril osrednji komitet, kat> remu so zdatni doneski v novcih dohajali iz Peterburga, Moskve, ter raznih krajevnih komite to v v Bolgariji, Rume-liji in Makedoniji. Vojnički glavar vstaje bil je Rus Adam Ivan Kalmikov, ali četovodje sta bila Srba Pante Veljkovir in Srećković, Crno goreč Peter Boškovič, iz hercegovinskega vstanka poznati Miroslav II ub maje r, Poljak Vujkievu in Bolgari Dedo Ilija, AnaBtas, Haži Kosta, Trsija in drugi. — Upor je potem ne koliko ponehal in vstaški komitet v Sredci se je razpustil oficijalno. Ali vsakdo, došel k nam iz Sredca, zagotavljal nam je, ka se bode bolgarBki vstanek v Makedoniji in vshod-njej Rumeliji meseca maretja ali aprila zopet pričel. In tako je tudi prišlo. Vstaški komitet v Sredci Be je prestvoril v dobrodelni, ter se zove: „Sofiinski blagotvoriteljni komitet Jedinstvo." Pokroviteljica je temu komitetu kne-ginja Dondukov, predsednik mu je Melentije, metropolit v Sredci, blagajnik dr. Molav, in drugi udje : Ilatanović, škof v Ohridi, v južno zapadnej Makedoniji, nadalje dr. Grekov in dr. Sišmanov, Stambulov iz Trnova, pop Teodor, Vasiljev, (J radijev, Diamandijev in Karanfilovič V Bosiljevgradu se je vzpostavila začasna makedonska vlada, v katerej zastopa osrednji komitet škof ohridski ter Stambulov. Povsod i, kjer se govori bolgarski jezik v Makedoniji, Rumeliji in Bolgariji, nastavljajo Be krajevni komiteti z imenom Jedinstvo, in agenti razpošiljajo se okolo, da donašajo nabrane doneske blagajuiku dr. M'lavu v Siedci. Tudi v Runiuniji potuje neki Ilija po vseh mestih, kjer stauujo Bolgari, ter nadomestoje s tem krajevne komitete onkraj Dunava. Kalmikov, ki je bil v RušČuku interniran, je prišel zdaj s svojim slugo Vule iu druzimi četo vod ji v vstaški ostrog Ko stendil. Tudi vo-jevoda llubmajer je uže se začel z zuatno četo vstašev premikati, prekoračil makedonsko mejo pri hoitendilu, ter je raznetil upor v dolini Kriva lijeka, namreč v okrajih Egri Palanka in Karatovo proti Kutnanovi in Skoplju. Vsa je pripravljeno iu na znamenje iz Trnova ali Fiiipuplja se bode vstanek v Makedoniji iz nova pričel." Tako oficijozen dunajsk list poroča. Naj tu pristavimo, da je ruski „Golosu proti temu, da bi se zdaj razvil bo Iga tb ki in makedonski vstanek, ker bi morda VBled Politični razgled. Motranjo dežele. V Ljubljani 24. marca. Kakor „N. fr. Pr." poroča, želi vlada maja meseca fiešelne zbore sklicati, torej bi moral državni zbor do početka maja Bvoja dela zvršiti. Velikonočni prazniki državnega zbora da ae bodo začeli 5. aprila in le 12 dnij trajali, tako da se državni zbor uže 17. aprila zopet snide. Trgovinsko ministerstvo je izdelalo nov obrtniški retl in ga poslalo trgovinskim zbornicam in deželnim načelništvora v presojo. Ta presoja obsega baje 227 kvartmh strani j .. . Iz JPrttge so vedeli nemški listi mnogo pripovedovati o „pačenji mestnih volilnih zapisnikov" od strani dv h čeških narodu h uradnikov. Pri končnej obravnavi se je izkazala cela ta nemška denuncijacija kot lažnjiva, oba toženca sta bila oproščena. Novine znajo pripovedovati o necih bližnjih izpremembah v višjih vofnikih krogih. Nadvojvoda Vilhelm in zdanji komandujoči general na Dunaj i MaroičiČ bosta postala f e 1 d ni a r š a 1 a. Namesto M a r o i č i č a pride fcm. Filipovii-' za komandujočega iz Prage na Dunaj. Tudi še nekatera druga vojna pre-meščenja se ntveščajo. Na je prišel znani vojvoda her- cegovinskih vstašev, župnik don Ivan Mušić. On hoče cesarju izročiti prošnjo hercegovinskib kristijanov za zboljšanje njih osode. Viiuiijc države. Poveduno je uXe bilo, da je ruski državni svetovalec Btmberger zdaj v Utrni«, kjer baje dogovarja z italijansko vlado zvezorusko in italijansko za bodoče evropske čine in zapletanje. Zdaj Be starej „Pressi" iz Rima brzojavlja, da Bamberger dogovarja z grofom Tonielbjem. Pri kralji bode Ae le potem sprejet, kadar konča razprave. Dogovarjanje baje meri na to, da bode 1 ta 1 i j a d o b i I a protektorat nad Grecijo, ako bi katera oblast (Avstrija) do enejskega morja posegla, dalje bi Italija otok Kri zasedla. Rusija pa bi otok Ipsera v egejskom morji kot St*CiJ0 v Bospor vzela, zraven tega pa še dubila štacijo za oglje v Apuliji— na pr. Otranto. Italija, bi na ta način imela bvoj ujiliv v Airi;i zavarovan. crnogorski knez je pisal v R m, da želi naj se v B.ru za njegove katolike v/postavi škofuvsk sedež, da ne bolo odvisni od skadar-skega škofa. Papež je prošnjo čruogorsk-ga kneza baje prav rad uslišal iu bode po njegovoj želji storil. V Bolgariji Be neprestano dela na zjedinjenje „vshod'nje Rumelije" E'Bolgarijo tO uničenje berlinskega ugovora, kolikor se tiče Bolgarije. V Srelci so 8. t. m. izdali pristaši .sjedinjene in netleljive Bolgarije" proglas, v katerem nagla-ajo, da se mora volitev k n eza odložiti. „Dokler nijsmo narodno ziiruženi, izdajali bi najsvetejšo idejo in najvekše interese, ako bi volili kneza, kojega osoba bi za- pečatila narodno ločen je. Iz vseh krajev mora Be ob jednem čuti glas: nobene volitve kneza, ki bi še le našo narodno nesrečo prouzročila. Da ustrežemo volji carjevej, naj bo dežela začasno organizira, ali druzega nič ne. Naši zastopniki moraio 1. posvetovati se o organičnem statutu, 2. ministerstvo imenovati, 3. imenovati provizornega vladarja, oziroma voliti vladarsko Bvetovalstvo za dve leti. S tem delom bi Bolgarija pripravila naše narodno sjedinjenje," tako pravi ta proglas. Kakor pak vsi Bolgari zahtevajo zjedinjenja z vshodnjo Rurae-lijo, isto tako ne bodo pustili, da bi Turk' po odhodu Rusov zasedli balkanske soteske, in pritdo bode tu gotovo do krvavih bojev. Zato so tudi uže trije ruski generali bolgarske narodnosti prosili za svoj odpust ter bodo pri stopili k bolgarske j narodnoj vojski. Bolgari bodo svojim bratom onkraj Balkana pomagali, da se Turki v tem pogorji ne bodo zagozdili. Iz JMatti-iflft se poroča 22. t. mes.: „Globe" obja\l,a neki proglas Cistelarjev na demokrate, kateri je podpisalo 103 poslancev, voljenih leta 1869. V tem proglasu priporočajo, da naj bi demokrati glasovali za iskreno vrnitev k ustavi 1. 1869, zahtevajo svobodo vere in novinarstva, pouka društvom in shodom, častno in neodvisno uradništvo, suvere-niteto narodu z občno volilno pravico, enako težje v budgetu, plačanje javnega dolga, zvezo mej redom in svobodo, spoštovanja vredne in spoštovane oblastnije, iu koncem politiko, ki se ne združuje z reakcijo in tudi ne domišlja vostijo. JVemci ne morejo prebaviti, kar so v svojoj vojevitej požrešnoati dežel osvojili si leta 1871. Elsas jim še zmirom v Želodci leži in jih hudo tišči. Dne 21. t. m. je bilo v Ber linu na vrsti posvetovanje o predlogu Schnee gansovem zaradi postavljenja samostalne v de zeli bivajoče vlade za Elsas-Lotrinjsko. ] imenu elsas-lotrinjske protestne (domače protl- soboto zoper narodno stranko. Polemiziral bi rad zoper prvi članek „Slovenskoga Naroda" od petka, pa smisl vašega članka tako-le laž-njivo skvari: .Narod" hofft also mit zuver-sicht auf den Bturz der verfassung und auf dio vviedergeburt der fundamental-artikel." Ostanimo za denes le pri funda mentalnih člankih, katere so pod Ilohen vvartom Čehi skovali, in kattre politični naivne žali borniranec v „Tagblattu" Slovencem v črevlje potiska z neko koosekvenco. In recimo z vso odločnostjo, da le nevednost ali pa hudobna volja more nam Slovencem fundamentalne članke očitati. Kajti mi Slovenci in naša narodna stranka nijsmo bili nikdar spo štovatelji fundamentalnih člankov. „Tagblatt naj se le poduči, pa bode videl, da smo mi zagovarjali zmirom narodno pravo, zahtevali le narodnostno ravnopravnost in načelo, ne pa historičnega, kakor je več ali menj v fundamentalnih člankih izraženo (ka terih zdaj niti sami Čehi več ne terjajo in ne naglašajo). Mi smo uže večkrat rekli, da Brno tudi z ustavo, kakor je, zadovoljni, samo da se njen člen 19. izvrši, to je narodna ravnopravnost popolnem izvede. Za fundamentalne članke se je v naše deželi ob tistem času, ko so izšli samo jeden človek nauduševal, in ta je bil — Franc Milller, tačas redakter Hohenvvartovske vladne „Laibacher Zeitung", zdaj pa bore-redakter boreta „Tagblatta" Ves rešpekt pred Hohenwartom, ali za nas pod prvo svojo vlado nij dosti več storil, nego da je nam tega — Miille ja v deželo poslal, in ta mu zdaj z nemško brusno hvaležnostjo nemške) stranke je pa Kable izjavil, da bode j p0vračuje a tem, da bedasto zabavlja nanj. ona samo takrat glasovala za predlog Schnee- Tr»t» 22. marca [Izviren dopi*.] gansov, če bo ta zahteval tudi iz občnihl > ii4 ,T. , ,J direktnih volitev izišlo narodno zastopstvo Denes so se začele volitve v III. razredu in za Elsas Lotrinjsko. Knez Bismark je sicer bodo jutri končane. V tem razredu upamo obetal pri bundesratu na to delati, da bode Avstrijci zmagati. V zadnjič je bilo zmagalo Elsas LotrinJBka dobila ono avtonomijo, ali L tem razre(ju pol naših, pol italijamsimov le tako, katera se bode mogla stri- ko zdaj VBeh 12 kandidtttov prodere potlej njati z voiniško varnostjo dežele I ' ~ ' Z _v Preveč mirno, je dejal, se stvarij ne sme pa ■» T I. rftzredu 12, je v mestu polovica smatrati. Nemški kancelar je dalje kazal na poslancev ali meBtnih odbornikov naš h, polo-one ude državnega zbora, katere so mnogo Ivica pa laških in slovenski okoličani b bvojimi Številno volili iz „protestne" Btranke, nadalje 6 gla8i potiej odločujejo. — V IV. razredu tudi na Nemcem protivno postopanje duho- QQ nftše avstrijake 8trani ni£ agitiral0i venstva. Ako se bode zdanja osrednja vlada ' . J ,« preložila v Strassburg, mora se to izvršiti *a razred je bil Italijanom kar prepuščen ▼sled cesarskega ukaza. Bismark misli, da naj Bomo videli, kako se stvar jutri izteče. Od bi se imenoval cesarski namestnik, kojega po I strani Italijanov je agitacija velikanska, loženje k državnemu kancelarju bi uredila na pa tudi v nagej okolici Lahoni nikakor prava kabinetnega svetovalstva Deželni odbor ,ahka u nam tera temufi 80 se bode pak možno da razširil v popolni par-1 ... .„ , lament še le tačas, kadar bode imel bundesrat agitacijo pričeli zoper naše narodne kandidate določne predloge glede načina volitev. Pravica I in za svoje kreature. Zalibog, da se povsod Elsas Lotrinjske za imenovanje udov v bun I najdejo še lakomniki, katerim nij za obraz, desrat ojačila bi le pruske glasove v njem, ca8t in poštenje, ne za kri in rod, in ime in kar bi prouzročilo le nepotrebno predrugačenje rfk ne zft „ ne za domovino temue le ustave; nasprotno pa lehko dobi Elsas Lotrmj 1 ska posvetovalen glas v budesratu v nje se tičočih zakonih. Ali vsaka koncesija sel sme z ozirom na varnost dežele preklicati. — Tedaj z druzimi besedami: V1 za dobiček, Bamoprid in lastni žep! Taki nam povBod skazo delajo, in uže se tudi po trza škej okolici klatijo in Slovence varajo. V pr vem okraji na pr. bode nula borba, tam ne osmih letih Nemci nijso mogli s svojo brutalno k Strudthof 080Dno ,n p0 druzih aitira germanizacijo niti v polunemškem Elsasu nič1 1 h opraviti, zato se boje tam kaj svobode uve Bti, niti dvomljive in piškave nemške svo bode ne ! Dop 181. za Lahone, obeta in žuga. Pa ker dozdaj ven dar tudi nekateri naši ne drže popolnem rok križem, — hvalevredno se trudi urednik „Ed." gospod Dol i nar — upamo da tržaška oko lica ne bode sramote storila slovenskemu imenu Je llojttnu pri Trstu 19. marca Iz I jnl»IJuii<> 24. marca [Izv. dop.] (Junak redaktor MUller.) Verjamem, da I [Izv. dop.] V naglici vam poročam, da se j se vam gabi polemizirati s tako borniranim časnikom, kakor je ljubljansko glasilo ustavo v IV. okraju začela huda agitacija proti na rodnemu kandidatu. Uže od zadnjih volitev verno-nemškutarske stranke „Laib. Tagblatt". I znani nasprotniki na vse kriplje delajo za kan Zatorej prepustite prostovoljcu, da zavrne oni I didata „progressove", torej proti-avstr organ v jednej perfidnosti, ali neumnostiljanskej stranki. Ker slovenskemu kand in nevednosti, ki jo je doprinesel zopet v 1 datu dr. Lozerju ne morejo druzega očitati pravijo, da je preveč Avstrijanec in preveč ..klerikalen" ; to so torej njegove pregrehe. Ali za Boga, mi Slovenci smo ponosni na to, da Lahi nijsmo, da smo Avstrijci, to tudi pri vsakej le danej priliki izkazujemo. Isto tako smo tudi dobri katoličani. Torej le v četrtem okraju ao se kar črez noč Slovenci spreobrnili? Oni neeejo več biti verni Avstrijanci, ampak oni si želijo uže v naročje „'rredente", tudi verni kristijani ne-čejo več biti, kajti hočejo rajši italijanskega liberalca, nego dobrega katolika za poslanca? Tak izjemek se težko kje drugje na Slovenskem najde, to Re nahaja le v tržaškej okolici v IV. okraju. — Ali pardon, ko imenujem IV. okraj — Baj vsi volilci IV. okraja nijso taki, večina njih je dobrih Avstrijcev. Oni gori popisani so le neki uže dobro znani, katere je uže črezmorski duh obliznil, da tako pro-tinarodno agitirajo. Ti so pa v prvej vrsti znani Miče Ferluga, „capo di stretuale". Ali vi Miče pomislite, da vi ste uradnik in da ravno vi kot uradnik se ne smete čisto nič v volitve vtikati, kajti ako, kakor upamo, avstrijska stranka zmaga, morebiti so tudi vaše are Štete in vaš stol se pod vami uže maje. To* rej bodite pametni. — Drugi je neki znani „narodni" krčmar, Čegar najljubša pesen je (kadar ima veliko pivcev Slovencev) „Ne udajmo se!" „Iz črne gore" itd. — Tretji je neki druai Miče Ferluga „detto Pagos", potem neki Fr. Primožič in druga kompanija. Ti so na le iz lastnega dobička se izneverili. Ali Roianci ne poslušajte sladkih besedij teh agitatorjev, vsi delajo le za lastni dobiček, volite kot zvesti Avstrijci narodnega kandidata. — Na zdanje volitve bo ne ozira le mesto tržaško, ampak na zdanje volitve ozira Be ves slovenski Bvet. ozira so cela Avstrija, ozira Re tako rekoč Evropa, kajti znano je. da zdanii mestni zbor je bil le zarad svojega Avstriji protivnega obnašanja razpuščen, torej iz novega zbora se bode sodilo, kakega mišljenja bo tržaški prebivalci. Zatorej Se ie-denkrat vam ponavljam, volite poslanca, ka* ter i je z dušo in telesom Avstrijanec. Vam, vrli Barkolanci, kateri ste znani cot dobri Avstrijanci. vam. menim, nij treba dosti priporočati, kako se imate vesti, to ste dozdaj dosti ori vsakej volitvi pokazali; res se tudi mej vami nahajajo neke kukavice, tateri vas hočejo pregovoriti, a ne poslušajte jib, zakaj oni ne govore za vaš blagor, nego tudi oni delajo le za lastni dobiček; pomislite, da ravno vi boste letos potrebovali, da bo vlada globoko za vašo kontrado v žep segla, kajti škoda, katero vam j a morska nevihta napravila, je velika; torej ne nasprotujte sebi, volite poslanca, kateri vas je in vas bode še zagovarjal, kateri vam je in vam bo Se marsikatero reč pridobil, ne poslušajte nasprotnikov, ker oni ne žele vaše blagosti. Dno 20. marca naj bode vaš klic: Živio naS narodni poslanec g. dr. Lozer! Narodni volilec. Ie CVlftt 22. marca [Izviren dopis.] Disciplinarna razsodba celjskega profesorskega zbora, vsled katere je bilo SeBt Studentov celjske gimnazije zaradi tega iz Sole izključenih ali zapodenih, ker so v krčmi rusko himno peli, kakor je „Slovenski Narod" uie zaporedom poročal, dobila je te dni od deželneg a Šolskega svetovalstva v Gradci žalibog polno potrjenje vsled rekurza, ki Be je bil zoper njo vložil. Samo to je storil deželni Šolski svet, da je celjskemu direktorju Svobodi, bivšemu Čehu zdaj Nemcu, poslal grajo in ukor, zakaj nij pustil onih 6 dijakov še tako dolgo na celjskej gimnaziji študirati, dokler rekurz njih nij rešen bil, temuč jih precej amoviral. Izključeni mladi ljudje so bili sprejeti na gimnazijah v Zigrebu, Novemmestu in Varaždinu. V Mariboru so iim baje sprejem odrekli. Posebno dva izmej izključenih sta bila izvrstna, do osme šole zmirom odličnjaka mej učenci. Upati je, da ne bode nobeden izgubljen za slovensko domovino, ki narodne inteligencije tako zelo potrebuje v vseh stanovih. 25 Duilttftt 23. marca [Izvir, dopis.] (Sodni jska obravnava pred dunajskim sodiščem.) Čas nij več daleč, ko bodo gg. učitelji svojim učencem štrkolincem najporednejše vrste morali rekati „milostivi gospodinek" mesto ga karati, ga hvaliti, mesto ga kaznovati z darili ga za se pridobiti, kajti inače bode mesto da bi učitelj smel kaznovati učenca, učenec smel z učiteljem na isti način postopati. — V izgled in potrdilo navedenega naj vam služi sledeča dogodba, ki je pred par dnevi obravnavala se pred okrajnim sodiščem na Dunaj i. Nedavno so prinesli vsi dunajski Časopisi vest, kako da je nek učitelj svojega učenca „okrutno" kaznoval radi „malew ne-pa z nos ti; česnil s palico ob senci, da je otroku zasedla kri itd. itd. Učitelj seveda je bil takoj tožen pred šolskimi oblastmi in tudi radi prestopka varnosti telesa. 21. t. m. bila je obravnava pri okrajnem Bodišči II. predmestja. Nav-zočen je kot poškodovanec šestletni de-čak, učenec prvega normalnega razreda, ki je baje bil tako „hudo telesno poškodovan" od svojega učitelja, dečaka starši in uči telj se svojim zagovornikom. Zntoženi učitelj opravičeval se je kot sledi: Zidarski polir Jože Paukner naprosil ga je, kot razre-dovodjo, naj bi posebno pazil na njegovega sina — Rudolfa, ker on pri svojem poslu nema niti najmanje časa baviti se z odgojo svojega Otroka i mora se v tem oziru popolnoma zanašati na šolo. Tej želji hotel je učitelj, kolikor mu je bilo mogoče, ustreči; mislil je pa tudi da je oče dečakov z omenjenim naročilom izročil del očetovske oblasti. Mali Rudolfek Paukner pak se je pri raznih prilikah izkazal kot laži-Janezka „comme il fant; tudi je se svojo trmoglavostjo delal učitelju veliko preglavice. Slednja svojost deča-kovega značaja pokazala se je pak posebno jedenkrat mej risanjem. Akoravno mu je učitelj z dobrim prigovarjal, delal je frnte navlašč mesto ravnih krive črte. On kot učitelj, bil je preverjen, da deček tega nij učinil radi nespretnosti, temveč iz same zlevolje in otroške hudomušnosti, in zgubivši potrpnost zasadil je učitelj malemu nagajivcu lahko zaušnico. Prejevši svojo kazen nij se fantek kar nič zmenil zanjo, in (učitelj) je preverjen, da ta kazen nij imela nikakšnega poškodovanja za sled. Na sodnikovo opazko, da je v zdravniškem „parere" o Bilnej zarudelosti lica in o op-raskih govor, opravičuje učitelj te izjave s tem, da se je otrok po šoli z druzimi dečaki ravsal, ter da so mu ti prouzročili kurji prask na licu. Spričevala, ki jih je predložil zagovornik učiteljev sodišči, govore dobro za učitelja. Proti koncu pravi zatoženi učitelj, da je prišel mož k njemu, ki bo je izdal za pooblaščenca dečakovega očeta inje žurnalist, z ime- nom Redbofer. Ponujal mu je ta „žurnalist" R., da hoče stvar sanirati, ako mu on (učitelj) da sto forintov. „Ako mi teh Bto forin-tov ne plačate, odgovori mu ta dopisunska kreatura, pride moje poročilo v vse časnike, kajti iaz sem žurnalist za vse žurnale. Ob jednem sestavim tožbo na okrajni šolski svet". Učitelj zahtevanih sto forintov nij izplačal revol-ver-žurnalistu, in čez par dnij čita najnesram-nejše napade na svojo osobo, poklican je pred krajni in okrajni šolski svet, in zagovarjati 8e ima donos pred sodiščem. Sodnik uprasa Paukner-ja: Poznate — li tega g. Redhoferja? Priča: O eksistenci tega človeka niti ne slutim ne, in nikogar nij sem poslal k gospodu V. — Sodnik: Jaz sam mislim, da dotičnik pripada k „gildi pressindu-strieritter-jev." Na to odstopi državnega pravd ništva zastopnik od zatožbe proti učitelju, ki je takoj bil od zatožbe oproščen. Zakaj vam poročam o tej sodniiBkej obravnavi ? Zato, ker je zatoženec jeden najboljših učiteljev, kar spričujejo njegova spričevala ; zato, ker je učitelj slovenskih staršev sin, ki je tudi ponosen in zaveden Slovenec, in zato, da razvidite, kake kreature hote* ple-sti osodo nadarienega človeka; kako hote v nesrečo pahniti nedolžnega za prid otrok po-Žrtovalnega nčitelja. Kakor sem pred par dnevi privatno izvedel, teče skoro jedmika pravda proti učitelju v Konjicah na Štajerskem. Za to učitelji: Vaša osoda je odslei odvisna od malopridnih šterkolincev, in njih zaveznikov, ki vam v imenu „človečanstva" in kulture 19. veka plet6 šibe! Perunov. Domače stvari. — (Drevi v čitalnici) je „Sokolski večer" zgoraj v čitalnici, kot krčma prirejenenej. Vstopnina za neude 25 kr. — Poročilo o nedeljske] predstavi dramatičnega društva v čitalnici prinesemo prihodnjič. — (Volitev v kranjskem velikem posestvu.) Uradni list včeraj priobčuie zopet zapisek volilcev velicega posestva kranjskega, in razpisuje volitev namesto odstopivšega Ve-steneka na 29. marci j. Vestenek po svojih prijateljih zopet za sebe agitira, kakor je včerajšnji naš dopis povedal. Komedijaš! — (Ljubljanski veterani) so skle nili cesarju 24. aprila adreso poslati. Prej ta večer narede obhod z baklado. — (Imenovanje) Pravosodni minister je okrajne Bodnije adjunkta "VVinklerja prestavil iz Šent-Mohora v Volfsberg, a avskultanta Maksa barona Eichelburga imenoval za okrajnega adjunkta v Št. Mohoru. — (Iz Ptuja) se nam piše, da se je tam ustanovilo društvo veteranov. Dozdaj se je oglasilo uže 65 udov in vabijo se bivši vojaki iz Ptuja in okolice k pristopu. Pa ker je vabilo samo v nemškem jeziku razposlano, ne pa vsaj t u d i v slovenskem, ne vemo ali je društvo samo za Nemce in ponemčence, ali je tudi za Slovence. — (V morje sta pala) v Trstu dva mlada učenca, ki sta skakala ob bregu morja igrajoč se. Nakopičilo se je polno ljudstva, a nobeden nij imel Brčnosti, da bi skočil bil v mrzlo kopelj, dokler nij nek ognjegasec po naključbi tija prišel in z velikim trudom otel smrti oba dečka. — (Tržaškim okoličanom) je iz« dalo slovensko politično društvo „Edinost" sledeči oklic: „Okoliški volilci! Zadnjo nedeljo dne 30. t. m. bodo volitve v vseh 6. okrajih za mestni in deželni zbor. Pridite vsi volit na dotično mesto, kakor vam bo oznanjeno. Volite soglasno 6ne možo, katere vam je politično društvo „Elinost" priporočilo in katerih imena smo tu spodaj prinesli. Ako bodo po okolici plakati, ne brigajte se za ona imena, ki jih vam priporočajo vaši nasprotniki s sladkimi besedami, da bi vas podjarmili in tlačili na škodo okolice. Ako ima kdo kako drugo ime na listku zapisano, nego ga je „Edinost" nasvetovala, naj ga izbriše in zapise pravo. Pokažite pri volitvi, da nijste hlapci lahonom in zaničevanja vredni sužnji Garibaldincem. Okoličani, kdor voli svojega sovražnika za zastopnika domovine, nij vreden, da ga nosi domača zemlia. On skruni svojo kri, svoj narod in je izdajalec domovine. Ne daite se podkupiti za blišče^e novce, pazite na svoje tovariše, da ne postanejo jodeževi sluge, katerih čaka od vaših potomcev prokletstvo, da so zavedeni izdali najsvetejše pravice sovražniku. Okoličani! Slovanstvo gleda pazljivim očesom na jadranske obale, pokažite, da ste zvesti stražarji skrajnih mej, vrli Avstrijci in ponosni na svoj narod, kateri hočete braniti poStenn in hrabro v izgled prijateljem in sovražnikom. Naše je cesarstvo, naša zemlia in narod, in naši morajo biti poslanci: Za I. okrai. Kn*8anec Anton, posestnik. Za II. okr. D^jak Anton, jun., veliki posestnik. Za III okr. Nadlišek Štefan. Za IV. okr. Dr. Loser Ivan, ravnatelj c. kr. gimnazija v pokoji. Za V. okr. Burgstaller Josip, veliki posestnik. Za VI. okr. Nabergoj Ivan, posestnik in državni poslanec Okoličani! to so možje, kateri bodo delali čast okolici in Slovanstvu, stali vedno na braniku materijalnih in narodnih koristi, volite edini in zložni. V Trstu 22. marca 1879. Odbor političnega društva nEdinosti". Razne vesti. * (Is poplavljenega Szegedina) se poroča: Voda pada vedno bolj. Kar je ljudij tu ostalo, skušajo iz hiš, ki se niiso podrle, izpnd vode rešiti kar se da. Vedno več radovednih gledalcev prihaja. Zdravstveno stanje je slabo. Bati se je, da se iz močvara in smrada kaka kuga ne naredi. * (Samomor dveh zakonskih.) Na Dunaji sta živela mož in Žena, Janez Puc in Vilhelmina Puc, v slabih denarnih razmerah in vednih skrbeh in rubežnjih. Tudi oderuhom sta bila v roke padla, ki so ja popolnem obrali. Zato sta sklenila umreti in pila sta oba strup cijankali. Oba so našli 22. t. m. mrtva v postelji in poleg njiju ostanke strupa v Bteklenici * (Bitva pri Novari.) Včeraj je bilo trideset let kar se je bfa bitva pri Novari, zato je bil včeraj na tem laškem bojišči postavljen spomenik, da časti hrabre vojake obeh atranij, italijanske in avstrijske. * (Nedolžno obsojen.) Te dni na Angleškem velik hrup dela novica, da je neki Viliam Habron bil po nedolžnem obsojen na smrt in potlej pomiloščen na vse življenje ječe v prisilnej delavnici, češ, da je umoril necega policaja. Te dneve so pa nečega zlikovca Peace obešali, in ta je pred smrtjo izpovedal, da je o n policaja umoril, ne pa oni Kabron. Preiskovali so reč zopet in našli, da je res tako. Habron je bil i )Wienerlfer^-U^ gb^Fabrukš n i e-cTe pU^g v> . Solile Firmen als Vertreter errascM, 1190—80 V) JzuateJj in urednik Josip Jurčič. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".