Zadružno zborovanje v Ptuju Mninister za znanost in kulturo tov. dr. Jože Potrč je dal smernice za bodoče delo Bodoče zadružno delo se bo odvijalo po tekmovalnem načrtu V Titovetn doma v Plujn sc je vršila v nedeljo, 13. septembra t. L prva okraj-na konferenca zadružnikov. V lepo okrašeno konferenčno dvora-tio &o prlhajali v gručah veselo razpolo-ženi zadružnikl Iz Haloz, Ptujskega po-lja, Slovenskih goric in Dravskega po-Ija so se pripeljali na okrašenih vozo- vih in avtomobilih. Spotoma so s pesmiini dali duška prazničnemu razpo-loženju. Zborovanja so se ndeležili pred-stavnlki Ijudske oblasti in ranožičnih Po otvoritvi zborovanja je prvi go-organizacij z ministrom tov. dr. Potrcem na L©ln. voril minister dr. Potrč ter predočil *a-družnikom sletieča dejstva: Kot zadružniki ste zavedni graditelji socializma na naših vaseh Jugoslovanski narodi so izšli' iz zad-nje svetovne vojiie kot zmagovalci. Že feekom narodno osvobodiine borbe so se postavljali temeijl za postavitev in ure-ditev ljudske oblasti pod vodstvom Ko-mimistične partije Jngoslavije. Svoboda in ljudska oblast nam nisia bili podar-jeni. Dokaz za to so števllne ljudske in materialne žrtve. Oblast, ki so jo zgra-dili naši narodi, tn izvoljenf driavni vo-ditelji so nam porok, da bomo ostali su-verena država. Te svobode nam niraa pravice jemati niti imperializcm nili vzhodni klevetniki. Kot zadražniki ste zavedni graditelji socializroa na naših vaseb.. 2e doslej ste si priborili veliko moč kot pionirjl preobrazbe kmetijskega gospodarstva, Na to ste lahko ponosni. Vaše napred-no delo Je velika pomoč pri gTadnji to-varn, je velika pomoč našim delavcem v industrijl, ki pričakujejo od zadrni-niStva, da bo izpolnilo prehrambene na-loge in izvedlo petletni pian. Meščanska kapUalisliCna vlada je med narodno osvobodilno borbo in po osvo-boditvt temeljito obtutila, da je prešla oblast v naši državi v roke delovnega ljudstva, ki ga vodi Komunistična parti-ja Jugoslavije s tov. Titom na čelu. Vsi smo občutili, da ni bilo lahko pre-vzeti oblasti, dones pa se vsi zavedamo, da Je še ISsofkrat težje zrušiii oblast delovnega ljadstva, ki je bila zgrajena na mHijonskih človeških žrtvah. Države Informbiroja so se zelo zmotile, ko so hotele s svofimi klevetami podkopati uglsd in trdnost naše Pajtife in naše ljudske oblastL Pozivali so celo na drfavi^ansko vo-no, zanašsioč se pri tara na lakozvane »zd^ave sile«, ki niso mč dniftega, kakor de!amr?neJ5 in kari-ieristi. Če bj te »zdrave sile« p^edstav-ljali po^teni ljudie, bi se ne spuščali v avantiiTe, ker bi imeli pri nas dovo?| prilike dokazati z delom. koliko zdravih eiementov in resnicne borbenosti za so-cislizem tvorifo njihove s!le. KlevetnS-k«m odgovarjamo: Sa.mf srao zcnradili lindsko oblast in si i.Tbrali voditelje. Če bi bilo potrrbno naSe vditelte lz-menjati, bi to storilo naše Ijudstvo sa- mo brez namigavanj iz inozemstra. Zmagali bomo v naši borbi, ker delamo po Leninovih navodilih za deio. Samo-odločbo narodov je treba spoStovalL To polrjujejo tudi naši bratje na Koroškem, kl želijo živetj ztiiuženi z narai v socia-listični Jugoslaviji. Vsem je dobro zna-no stališče voditeljev Sovjetske zvez« glude Koroške, kakor tudi cdkupnina 150 milijonov tiolarjev. Preko tega ljud-stvo na Koroškem nikoli ne bo moglo. Tega ne bodo pozabili osiali uaiodi na sve-tu, ki se borijo za Svojo svobodo. Naša Par-lija ixi na&e vodslvo ca|efa dancs vzgled vsem Gsialira narodora in njiltoviin vod-stvom, kako se je treba boriti za svo-bodo in neodvisnost. Najbolj \o vidi grško ljudsivo, ki trpi zaradi n-epoprav-ljivih napak inioimbirojcvske poiitike in njenili kritikov. Očitajo nam, da smo prešli v kapi-taJistični tabor. V zadnjem času so pro-glasili naše najboljše boice, ki so se borili v Spoiujj pioii iasizmu.,' za fa-šiste in a.ngle»ke «geblei Jssno je, da tem kievetam nitj kieveuukl sarai ne verjaiuejo, še zdaLvč pa jim ne verjame naše ljudstvo, če(udi jih laziirja radio Moskva. Če iinamo trgovinske odnose s kapitalisličniraj ciržavami, je prirodoa slvar, te hočemo šiediii moci, zdravje in življ^nje svojih dfclavcev, potem so nam potrebni slroji. Potrehne pa so nam tudi surovine, ki jih irenutno že ni-mamo. Mednarodna izvozna banka uam Je odobTila poirebue kredite. S temi kre-diti bo!3io poinagali aa^iin delavcera in kmeiom, ker oomo nakupiij stroje za težko industrijo, ne pa topov. Naša država je bogata. NaJa ind«-strija se doslej ui mogla razviU. Siro-tanovičevo gibaaje, ki sa širi z naglico po vsej Jagoslaviji, prekaša vse staha-novske rekorde v socialistlčni produk-ciji, četudi v naših riidniklli ai moderne tehnične opreme. Cim se nam to po-sreči, srao prepričani, da bodo naŠi de-lavci dokazaii, da znajo delati z uiotter-no tehnično opremo 1h po»tavlja?i nove rekordc, ker imajo tako vodstvo in Partijo, ki jih pravilno vodiia v lepžo Ui srečiiejšo bodocaosl. Še danes se mnogi zadružniki ne zavedajo, da so resnični lastniki zemlje Zivljenje v naših zadrugah dobiva dan za duem jasnejše obrise. Nj uam po-trebno, da bi kmete siliii v /adru.;«. Vsfep v zadruge je !n mora bšti pro-^tovoljen, kajli le na ta naLin bodo trdae in vedno marnejše. Spekulacijo v trgovini in indusiriji smo zatrli. Za-dmge bodo na svojem gospodarskem sekforjn oaredile isii konec z v..škimi SpekuisnU, ki še vedno poskušajo žive-ti na drug račun. Se danes se mnogi zčidmfniki ce zavedajo, da so resnični laslniki zemlje. Ne zavedajo se. da niso vec hiapci, dekle in nčjjeramki, ki po-znajo le svojo trdo življenjsko borbo, ampak da so zadružniki, ki so soodgo-vorni za uspeh in razvoj svoje zadruge. Ta odgovornost se mora odražati pri deln, v disciplinj in pri čuvanju za-družne imovine. Podcenjevanje poliiič-nega vzgajanja naših zadmžnikov ne niore ostati brez posledlc V KLO-jiJii 3 fnnkcionarfi, ki zavirajo naš razvoj, bo-do pri letosnjih voJitvah razčiščeni ra-čuni. V nove odbore bomo volili re«nič-no zavedne in požrtvovalne borce za sociaiizem na našik vaseh. Na kandi-dalne lisle bodo prižli udarniki — naj-boljSi zadružjtiki, kj bodo poroki za hitrejši razvoj social<žma na vsseh la za nničevanje vaških ipeknlantov. * Predsednik OZKZ tov. Belšak Franc je v organizacijskem -referatu opisal razvojno pot zadružništva v ptujskern okraju po osvoboditvi ii. nakazal per-spektivo bodočega razvoja med drugiin s sledečim: Ko govorimo o obde!ov?.!nih zadrugah, bj bilo popolnoma nepraviino. če bi po-zabili na spiošne kmetijske zadruge, ki predstavljajo prebodno obliko iz nabav-no prodajnega zadružništva na produk-tivno zadružništvo. Splošne ktnetij&ke zadruge so zadružne organizacije, ki bi morale s svujim vplivoiii, političnim in kulturnim deicnn uitvarjati temeSje za ustanavljanje kmetijskih obdeiovalnih zadrug. V ta namen jim služi posebna oblika gospodarstva — zadružna ekono-mija. V ptujskem okraju obstoja sedaj skupno 28 ekonomij. Pri kratki analizi, ki jo želim podati o naših ekonomijah. bo razvidmi. da nekatere ekonornije niso pravilno usta-novljene, zaradi česar ne delujejo in se ne razvijajo. Zadružne ekonomije so laliko osnutki bodočih kmetijsko obde-lovalnih zadrug, če se v nje vključijo kmetje z zemljo in predstavljajo isto-časno v v.toi delovno silo. Prirner dobre ekonomile je ekonomiia na Boriu, ki zajetna agrarne interesente. Enako eko-norrtija v Vitomardh, ki zajpma lnale in srednje kmete in odstranjuje razvoi-ne ovire. Primcr neživljenjske ekonomi-ie je pri KZ Pieterje. Upravnik ekono-miie je predsednik KLO ja, ki ne lcaže volje, da bi se ekonomija uveljavila. za-to ni čudno, da vladajo nepravilni de-lovni odnosi. Jsti pnmer ie v Paradižu in na Vurbergu, k]er poskušaJo uvelja-viti ekononnio z mijeto delovno >silo. To stanje je z bistvoir, ckonomvie ne-spravtjivo. Kjer niso vk!iuLcni d>"!nvni kmetje, ki bi tvorili ekonoruJ-ii lastno delovno silo, ni in ne more biti pravii-nega odnosa do premožcnja ekonomije, do dela, niti ne tncre taka ckonomija preiti v višio obiiko, v kmetijsko obde-lovalno zadrugo. Ce bi vložiii upravni odbori osnovnih kmetijskih zadrug vsaj toiiko pozornosti razvoju ekonomii, kot je posvečaio svoicmu gospodarstvu, bi morali biti žc dancs na ekosiomijah vid-nejši uspehi. Ker pa ie dognano, da še marsikie sedijo v odborih ljudje, ki se krčevito držijo zastarelega individual-nega gospodarskega sisterna, je uu.ino, da se taki odbori izpopolnijo z liudrni, ki ne bodo zavirali razvoja življenjskih pogojev malih in sredn.iih kmetov. Del krivde pa zadeva tudi množične or-ganizaciie. ki ne posvečajo zadružaištv« dovolj pozornosti Premagane težave in doseženi uspehi so zgovoren dokaz neulerneljenosti kle-vet Informbiroja, ki so poskušali ustva-riti pri na.^era ljudstvu prepričanje, da smo zgrešili pot. Manevri Iniormbiroja se iz dneva v dan razbiia.io. Kljub te-mu, da so n&kateri predstavniki SZ nio- biiizirali VeS parfiisk' \n dvJ^vni nrn- pagandm aparat Ijodskih demokracii, iim ni uspeio prekričati prepričijivih dejstev o razvoju družbtfiega gospo-darstva pri nas. Naši delovni ljudje se prav dobro zavedajo, da je rn da bo najboiiši odgovor tem klevetnikom KPJ m vodstva naših narodov graditev so-cializma v deželi. Prav tako kot odgo-varjajo naši delavci na note sovjetske vlade s poročili o prekašanju svetov-nih norrn v tovarnah in rudnikih, bodo dali svoj odgovor naši delovni kmet.ie, združeni v zadritgah, s poročilom. koli-ko zemlje so združili. kako so w ob-delali in kake uspebe so dosegli. Vsem sovražnikom v inozemstvu mo-ra biti jasno, da se pri uas res gradi socializem. Dovoiite, da navedem nekaj kor?kretnih primerov iz pttiiskega okra-ja. Kmetijsko obdelovalne zadruge zaje-maio <:eda.i 1B92lia ze.mlJe. od te-^a ie 954 ha obdelovalne zemlie. Na tej po-vrširi živi in dela 312 družin s 1355 dru-žiiiskhni čiani. Doslej je ustanovljenih v okraiu 14 kmetijsko obdelovalnih za-drng, ki posedujejo 669 glav govaje ži-vine, 132 konjev, 229 prašičev in 9CtO komadov perutnine. Za delo inmjo za-družniki 108 veKkih in 258 manjših stro-jev. V zadružne ekonomije je zajeto 754 .hektarov skupne zemlje. Od tega ie 411 bektarov obdelovalne zernlje. Na ekono-mijah živi 90 družin s 323 družinskirni čiani. Živi inventar obstoja iz 279 glav govete živine, 31 konjev in 88 pra.šičev. Za obdelovanje zemlje jim služi 19 več-jih strojev in 58 manjših strojev. Po podatkih razvidimo, da imamo v zadružnem sektorju ptujskega okraja zajeto precejšnio površmo zemlje, ven-dar je ta površina mala v primeri s ce-lotno površino izrazito agrarncga ptuj-skega okraja. Sorazmerno male kmc-tijsko obdelovalne zadruge so vezane na počasnejši gospodarski dvig in utr-ditev Ravno zaradi tega je osnovna naloga knietijsko obdelovalnih zadrus, k ncvf vzorna" pra-vila in »rediti vprdš^nre ohišnic. 13. Premrriti z^mfjišča, jzdelati situa-cij5.ki načrt uvesti evidenco nad živim in mrtvirn inventnriem, tnčno in ob ro-kiti dostavljati potrebna poročila na OZKZ 14. Urediti kniigovodstvo in se pri-praviti na tehnično spremembo (Kopir-no knjisnvodstvo od 1 1. 1950. dalje). >5. Razširiti zadruge z ozirom na šte-viln družin v zadrugi in z ozirom na razmerje nevčlanjenih družtn v vasL 16. Okrepiti tnnožične organizacije v zadrugah, izvesli šiudij vzornih pravil, referatov in obtožb Informbiroja. 17. Postavitev pevsksgp zbora, nre-ditev stenčasa, rdcčega kotička s kujiž-nico in družabnimi igrami odprava ne-pismenosti, izvesti teča>e in ostalo stro-kovno šolstvo. 18. Preskrba onemoglih in otrok', po-moč materam, ustanovitev DiDov. Pri OZKZ bo osnovana centraina tck-movalna komisija, ki bo podeHla naj-boljši zadrugi prehodno zastavico. Ob zaključku tekinovania bo prejela rtaj-boHša zadruga prehodno zastavico v trajno last Obetiem bodo trem najboljšim zadrugam podeljene tnaterialnc in de-riarne nagrade. Pred zakiiučkom konference so za-družniki potrdili sledečo resolucijo: Predsednfku vtade LRS, tov. Mihi Marinkii, Ljubljana. Clani kmctijsko obdelovalnih zadrug iz ptufskega okraja, zbrani na pr vem išršern posvetovanju zudružnikov v Ptaju Vam pošiljamo najprisrčnejše borbene pozdravc. Obljubljamo vam. da se bomo pri na-dalinjcm nfcem delu še odločneje borili za izgradnjo socializma na vasi in s svojim delom dvigali ru;šo proizvodnjo. Sirili bomo zadružno zavest vseh na-Sih članov tcr pornagali uslanavljati no-ve zadruge. V polni meri se savedamn vseh naših nalog, ki sn še pred nami, vendar čuiimo ob VaŠi strani dovofj moči, da bomo premagaU v$e težave. Popotnorno zaapnmo ncšemtt d žavnenm in partijskema vodstvu, ki nas vočtia po pravilni ppti. Odločno obsoiarno vs«? klcvete, ki jih širifo nredsfavniki d;ž~v Informbiroia ter Hh z^vrnčnmn koi ne resntčne in protirevolucionarne. V na-daljniem delu bomo dokozaU. da ni ovi re. kt bi nas mogla zadrževnti na rtaši poti. Pod vodstvom KPf s' tov. Titoirt na čeln bomo tndi v tej borbi zm(iga'i. Naj živl naša Uadska obloM! Naj žfvi nače zodrvžništvo! Naj živi naš vo&trtj in naS nčiid} tovariš Tito! ZadruŽniki iz ptujskega okrala Po končanem zborovanju so si za-družniki ogledali film »Povest o pravem človeku«. Med mladino na oddihu Ob zaključku mladinske počitniške kolonije na gradu Borlu Med prijaznimi s trto porastlimi gnčj vinorodnih haioških gorlc se ae claieč ocl Barbare ruže Ptuja dvi-ga na strmi skah romantičnji stari »Bon«, obdan od vednozeienih igia-siih gozdov. Ze več let zapovrstjo siuži ta grad kot počitniški dom na.si mJadLni, ki tukaj kar najpri-jetneje prebije svoj dopust in počit-race. Tudi letos so že rneseca arvgu-sta prišh prvi gostje, najnestrpnej-ši že okrog prvega, čeprav se je ko-lonija pričela šele s petnajstim. Se natanko se spommjam, ko je neka-ko 13. avgusta kamion pnpeljal prvo večjo skupino mladincev, ki se mso mogli dovolj načuditi kras-mm naravmm lepotam, ki so jih povsod pozdravljale. Nato jih je bilo vsaJi dan več. Nekaten so s sedera kilomeirov oddaijene železniške po-staje prihajali celo peš ali z vozovi. 21. avg. je bilo na licu mpsta že okoii 134 tovarižev in 14 tovarišic, ki so sa želeli čim prijetnejši oddih. Pretežna večina med njimi je bila letos na najrazličnejših delovnih akcijah širorn naše domovine, kjer so doorinesli svoi deJež k čim preiš-nji izgradnjd socializma. Tu so tova-riši, ki so pomagali pri gradnji avlo-ceste Bratstvo-etiotnost, drugi zopet . so delali na gradbiščih Novega Beo-grada in Nove Gorice; so pa tudi ta-. ki, ki se iz opravičljivih razlcgov dela nLso udeležili. Tukaj so se zbra-li tovariži iz pohorskih gozdov sku-paj z mladmci \z mariborskih in-dustrij^kih obratov in tovarn, dija-ki, vajena industrijske kovinarske sole in TAM-a. Kljub temu, da so prišli semkaj iz rasnih krajev Ma-.tiborske oblasti, se je med njimi hitro krepilo in razvijalo tovarištvo, ki jih je kmalu povezalo v neraz-družljivo celoto. Danes je na starem gradu vse ži-vo in poLno mladostnega razpolože-nja. Zgodaj zjutraj, še predno se mladinci zbero k jutranji fizkulturi, hitita ekanoma po stopnicah in dol-gih hodnikih, kot dve senci v ku-htnjo, pagledat kaiko je z zajtrkom in dnevninn obroki hrane. Krnalu nato prekine no5no tišino signal fanfare. Vstajanje! Vstajanje! Izgle-da, kot da so mladLnci na ta znak čakali, kakor za stavo hitijo iz spal-nic na dvorLšče, kjer se postrojijo v fetverorede in odtečeio na travnik pred gradom. Sledi 15 mjjiut jutra-nje telovadbe. Nato že bitijo na umivanje. Do Drave ni daleč; ia mrzla osvežujoča kopel vsem dobro de. JNJato kara.itajo na grajsko tei'a-so k dvigaiiju zastave, ki vsak dan znova zaplapoia na visokejn jaunoo-ru, kot simbod raoči in miad(xuie si-le ter kot pozdrav denovium ljudein pod Borlom. Svečam prizor bo oetal mladincem v trajnem spominu! Pa-dajo nekatera kratka poveija. Mir-nof in pozdrav zastavi! Iz 150 mla-dih gri zadoni magočno nasa hinina »Hej Slovani...« Glasovi se nešteto krat odbijajo od bhžnjih gričev. 300 oči je uprtih v rdečo zvezdo sredi zastave, ki poča&i in sLavnostno drsi po jam,boru navzgor, v ki*islainoči-sto jesen^ko jutro. Spodaj pod gra-dom pa tajinstveno šumi Drava in teče kot srebi-nobela kača med rodo-vitnkni poljd in travniki. Mladinci odhajajo na pozpravljanje. Dežiirni in sobni starešine budno pazijo, da so sobe očiščene in primerno ureje-ne. Zajtrk je običajno od sednie do pol osrae ure. Po julranji telovadbi in »napornera« čiščenju vsem iz-redno dobro tekne. Nato je do kosi-la prosto. Mnogi gredo na kcpajije, drugi gojijo vneto fizkulturo; meče-jo kopje in igrajo nogornet ter od-bojko. Nekateri pa radi pohajkujejo po okoliških gozdovih in vinogra-dih. Igrajo tudi šah, čitajo knjige ln časopise. Ob pol enih trobentač zopet pokliče vse na kosilo. »Le kaj bo danes dobrega,« ^ vprašujejo, ko se postavljajo v red. Nekam ime-nitno diši, neldmevalo veselo petie dobro ra^po-ložene mladžne. Ob 10. uri zvečer je kres doerorel. Mladinci so se pola-goma rar5?.li, Pol vre po^neie ie bflo v gradu že vse mirno. V sobj. kier is trameščena uprava, je še kake pol ure »orela lučinkoie h?di tam ti^&fvla lr;5?erba, se je grad potapil v nočno tišino. Po sobah pn spi.io vn]pd.i Viem^ti»ii. Kmalu bo noč minna in tro^.b* "«ih bo znova vfibila v Se v*Č*\. T**^*! in 7-^i'Tnivejši dan, kot je bii "•*-«•«>*-Snji. V. K. Ptujski železničarji so dostojno proslavili 100-letnico železnic Proglašeno je bilo 16 udarnikov, 79 železničarjev pa je bilo pohvaljenih Slavolok, ponazorajoč lunel preko že-leznice pTi preiiotiu na OrmoSki cesti je z napisozn »100 Iet jiigos.lovan-jkih že-leznic« opozarjal Plujčane na bližajoči se jubilej. Isločasno je odbor za pro-slavo stoletnlre organizfral v indikalai dvorani žeiezničarskega doma pregled-do razstavo. Obiskovalci so ss mmjli sezuaniti z najrazličiiejšim žtleznicar-skim orotUeni. Rdzstavljenl so bili naj-Kjoderaajši prlpomoČkl za vzdrževanje proije, priiKerjanj z e«ak!mi iz let pred prvo svetovno vojno. Razstavljene «o bile tudi slilte iz časa, ko so ptujskj že-lezni'-arji vlogali vse napore za obno-vo porušenih in poškodovanih železui-žklh objektov. Na predvcčer dneva, ko ]e pred sto leti krenil prvi vlak na teritoriju na&e dr/ave na progi Ljubljana—Celje, to je v pelek, 1C. t. tn., so železničarji kre-nili v slavnoslui povorki skozi nif.slo. Okoli 350 žeiesničarjev je manifestira-lo svojo vdanost naži Partiji in trdno voljo, da bo žclez.uitarski Petleloi plsn Izpolnjen v štirih Jetih. Manifestanti so nato krenili v slndikgtno d^orano, kjer jira je pevski zbor SKUD-a »Joia Lacko« zapel nekaj peimt. Zvečer ob 20. urj pa je v istl dvorani žolezuičarski dramski krožek uprizoril svojo prvo igro »Mati«*. Na dan oblrtnice, v soboto, 17. t. m. pa je bil glavni del prosteve, fn siceT svečrna proslava v sintUkalnS dvorani z razglgsiivijo udarnikov, pohvaljenih in delovuih režultatov, ki »o bilj dose-5eni v telancvanju na ča«t Idd lelnice železnic. V uvodnoTa govoru je tov. Polajnaj govoril o pomnnu stoletnice žele?,nic. Orisal J« ves rrzvaj želoxnice od prve Sfephensonove iokoraotive pa do danes. Sennanil je poslušdlce, kako ss je razvijaio žeJleznjsko omrtžje v na-ši državi, posebno pa v Sloveniji. Po-adaril je vlogo žeiezničarjev v borbi delavskeffa razratia proti naražčajoce-mu kapital!zmu v stari Jugoslaviji, ka-koi tudi v čaiu narodno osvobodiue borbe. Predavsnju je sledllg r^^glasit«v delovnžh uspehov, udarnikov in pohva-Ijemih. Nadzorništvo prog« Ptuj fe dp 31. avg^isia do^cglo že 82,5% letnega pla-ua: i%'<\ kcUsktiv )e v3«?9 je ta !colektl-v presegel plan vrdrževaajs prog za 7%, medtem ko plsn inve^licij kar za 63%. Med tek-Biova7??rm dj b.'o pri dshi n!1ta^r5nih z- •'¦?- 51- '-:.m čssu ad dela isoj.-J.3l.. V icieau fiaSzor-ničfra proge 'j.e. tov. Kosi razclasll 8 najbol.)ših delavcsv, ki so irpolnili po-gn\e za closego čssfeega naslova udar-n5kr za ttffp.rnike, 29 tovarklev pa je bilo pohval)enih. Vsi «da-ni'':i so zaposleni v ffrainnrnj l^r^i v Stmf5r« Oni, kakor ti*di rar-eg! nj|!?i7laš^ni za udamike že tovarižl Malinrer Antoa. KamfnSek An*on. DTOvcnšeH Franc, Beranif Franc ln Beranif Franc, dc-eter. nohvaljeai pa *o biH sledefi icvari?}? Detotiak Vladl-mir, Križ?! Srlva KožeJ« Pranc, Purjan ?4?irifi, Vavla Fr^nM^ka, Mnrkovif Ivan, Po^kai Jo?e, Potof-nlk An?on. Vo-<"-inc Jožo, Vavria Franc, Mo^orko Jofe. Vesen'?.k M?fc«, KsIirsarSf Albln, Strm-§ek Vik.lor, Soko Anton. Horva* JoJc, Ve&rnjak JoSe. HrH/ Anton, Sl^rman Ferrtinard, Mefarec P^dolf, Jamhroyič Anton, Zinko Filijj, Zlnko Fr»nc, Rndolf Frsnc, Zeroljarič Konrad, Kropf Pranc in KajČ- Fratic. Rezallate tetmovanja vozovnlh delav-nic v Ptu]u Je razgla&il šef de'.avnic tov. Prerak. Kolelttiv vozovnih delavnic Pluj je 31. avgusta dosegel 79,8% letnega plana. Sedeai tovarilcv Je po-slaJa delavnlca na sečnjo drv. Napove-dali «o tekmova<,*d vsem železniškim delavuicam v Sloveniji, ter osrahn de-lovnim kolektivom po vse} državL Re» /ultalj tega teknjovanja še niso znani, po tispehih ptujske deiavnicc pa Je pri-čnkovati, da sa bo prav gotovo uvrsti-la med najboljie. Iz vrst kolektiva že-lezntčarskib delnvnic je bilo razglaše-no S udarnlkov in 44 pohvsljenilh. Drn-gič sta bila razgla.^eoa za ndarnlka tov. Veselit Franc in Lončarič Konrad, prvlč pa so bilj raxqlašenj tovariši: Ačko Jo-žef, Samec Alojz, Rogina Franc, Kranjc Franc, Zmaher Ivan in Pernek Ivan. Po-hvaljeni pa so bili: Vojsk Martin, Ogrl-zek Vincenc, Veigl Emerik, Pezdir Stan-ka, Feaec Maks, Krepfl M^.tevž, Coh Avgušlin, Epfok Frlderik, Rogina Franc st., Svenšek Alojz, Pernek Fvan, Vllčnik Konrud, Cepuh Franc. Dornik Jakob. Plohl Konrad, Segula Jakob, Skorjsnc Ludvik, Vedcrnfak Hugo, Ekart Martln. Plevčab Karl, Korvat Anton, Hentak Jolei, Ratajc Jakob, Najdenik Franc, Vojvoda Franc, Volk Franc, Kukec Franc, Bratuša Atojz, Kmelec Franr. Cahta Martln, ErjavecFranc, ZegaAJo,z, Molek Franc, Gnus Viktor, R?jjlmajer. Ceh Antoa, Brniez Peter, Matjasič Jj-nez, Ročič Mihael, Jaic Ludvik, Hlopič AvguStin, Forstnfrjč Franc, Pocikvar Franc in Ivančlč Anlon. — Sef posta-je je nato prefital imena 6 pohvaijtsnih tovarišev Iz vrst uslužbencev železnilke postaje Pluj. in sfcer so pohvaljeir.: Cerjan Miha«I, Jnnar Vikfor, Grdina Jo-že, Novak Pavel, Began Franc in Sprah Cita. Na čast 100-letnlce železnlc so clan! železničarskega sindikatn opravili 3432 prostovoljnih delovnlh ur. Pohva2Hi je pcrsebno tvdi treba odseke prog Ormož —postajališče Ljutomer in Pragersko— SrecliSfe, kjer so lmeli najlepše okra^e-na železniška posJcpja na čast obietni-ce, železnic. Tl reznJtat} nam zacotavlialo, da se našf ielezničarii zaver!ajo parol^, ki visi v njihovi sindikalni dvorani: »Naša na-loga je izvrš!ti Pefletni plan v 4 le-tlhl« Verjf.merno in ve»no, da bodo to ob\rezo tudi izpolnili »0 s lem dooiinesli nov korak v Izgradnji socializm-i pr! nas. K. M. II. ptujska frontna brigada je izvršila v Strnišču naloge s 102% uspehom V času od 10. avg. do 13. sept. t, L je bua v Strmšču v prostovoljni akciji 11. ptujsita frontna bngada, ki so jo tvoriie 3 cete. Prevzeie naioge M) lzvršue s 102"/o uspehom. 2. teia je bila 9 krat, 3. četa pa 16 krat cuvar prehoone zastavice. Ob zaKljučku aKcije je bil v Strm-stu mitiiig. Org sekretar okrajnega OGoora Ou1 tov. Berginc Peier je go-voril zbramm bngadirjem lu osia-lim deiavcem s Stiliišca o velikera pomenu lzvajanja 1. petietke v Ju-goslaviji, osnovnega zakona našega ljudstva, ki ga je diktirala potreba po boljšem m dostojnem živijenju v socialističm Jugoslaviji. Iz dneva v dan postaja prvotni plan otipijiva stvarAost. In da bi to ne bilo, si priza.devajo agenti Inlormbiroja na vse mogoče načine blatiti naše par-tijttko ui državno vodstvo, da bi ta-ko onemogočili v Jugoslaviji razvoj, ki je mogoč v državi, ki jo vodi KPJ s tov. Titom na čelu Med pre-pričljivim govorom tov. Berginca so brigadirji vzklikali Titu m KPJ ter graditvi socializma v Jugoslaviji Govoril je tudi tav. ing. Maister ter se v imenu uprave Gradisa za-hvalli brigadirjern za tako občutno pornoč pri izvedbi gradbenih nalog. Komandant brigade tov. Simonič je v govoru prikazal težave, ki jih je prebrodila brigada tekom akcije in končno dosegla uspeh. Tekom 20.043 delovnih ur jeopra-vila brigada sledeča dela: zabetoni-rala je 315 prm temeljev, kletnih zidov in pložč, izkopala in prevozila 1265 prm gramoza in zemlje, zasi-pala 1286 prm kletnih zidov, prevo-ziia iz Ptuja in Maribora 78.000 kom. razne opeke, zložila 74.000 kora. razne opeke, prenesla 461 kom. ferjanov, prenosila 1774 kom. di-stančnikov ter zmontirala 490 kora. ferjanov. Dnevno pa je apravljala brigada na gradilišču še razna dru-ga dela. Za vsa ta dela je bilo pred-videnih 20.086 delovnih ur, brigada pa je opravila delo v 20.043 urah. • Kot že rečeno, so tvorile brigado tri čete s skupno nad 100 člani, ki so med seboj tekmovale za prehod-no zastavico Izvršnega odbora OF Ptuj ter so v tekmovanju dosegle sledeče uspehe: prva četa 89%, dru-ga 112°/9, tretja 117°/«. Med prvo in tretjo četo je obstojala razlika v tem, da so prvo četo tvorili fizično slabši člani brigade. Da jB hrigaida ^^-^^1^ ^-^^'^^ecno 102% plana gr> -i posameznemu čianu Dngaae, xakor tudi upravi »Gradisa«, ki je Šla bri-gadi v vsakem oziru na roko. Veli-ko pomoč pri delu so nudili brigadi tudi polirji tov. Ciglar, Petek in Fras. V prvi četi sta se najbolj izkazala Paher Ernest in Kotolenko Lizika, v drugi Cvetko Janez, Svenšek An-gela, Vilčnik Alojzija in Rakuž Ma-rija. v tretji pa Kranjc Jože in Lor-bek Kairl. 23 članov briga-de je bilo na mitingu nagrajenih s knjigami. S tem delom so člani brigade do-kazali, da se pti nas ne ustrašimo informbixojevske gonje, da ne od-stopamo od izvajanja socialistične peiletke in da ne padamo pod vpliv kapitalizma, temveč da se zavestno oprijemamo dela in okiepaino par-tijskega vodstva z maržalom Titom na čelu. V. J. Krojaško produktivna zadruga v Ptuju se uspešno razvija turne in uslužnostne obrtne dejav-nosti v obsegu petletnega plana daje delu in življenju krojaške produktiv-ne zadruge v Ptuju perspektivo raz-voja m razširitve v veliko zadružno podjetje in pripravljalnieo novih stro-kovnih kadrov v uslužnostni obrti. Od časa ustanovitve doslej se je zadruga razširila od nekaj začetni-kav na 27 delavcev-zadružmikov, od katerih je le mali del vezan na mala posestva, dočiin so ostali vezani iz* ključno ija svoje strokovno delo. Ta medsebojna povezava v zadrugi ni v oviro, ker s« vsi zadružnilti trudijo, da bi prescgali normo. Večini uspe-va, da presega normo za 20 odstot-kov. Delo v zadrujari je razdeljeno po strokovnem v tri razrede. Delovna disciplina in minmialni izostanki od dela ter pravočasno izvršcvanje pre-vzetih nalog se odražajo v tem, da dobiva zadruga vedno več dela in da ni pritožb glede izdelave obla-Čilnih predmetov. Vzgoji učencev je posvečena v za-drugi posebna pozornoet. Eden iz-med članov izvršuje nalogo vzgoje učencev v strokovnem in političnsm pogledu. Zraven tega, da je dala zadru^a iz svojega kolektiva za sečnju drv v Kočevskem Rogu enega čiana, dru-gega v gradbeno akcijo na Strnišče, tri člane pa v pomoč OLO v Ptuju za izvedbo gospodarskib. akcij, so pri delu ostali Člani mesto njili izvrse-vali naloge. Tako je bilo n. pr. v meseeu juliju izvrčenih del v vred-nosti do 100.000 din, ob izdelavi 83 moških oblak, 16 ženskih koetiimov in večjega števila poedinih oblačilnih delov. Privatni obrtnlki iraajo sicer še precej dela, vendar se čuti nagli porast naročil pri zadrugah. Do konca prve petletke bo nosilo zadružništvo pretežni del nalog tridi iz uslužncstne obrti, kar bo viden dokaz naglega razvoja socializOTa v Jugoslaviji. M. J. Okrajni dečji dom v Ptuju pomaga zaposlenim materam negovati in vzgajati otroke Med najvidnejše 6ociahio fcdravstvene ustaikove za otro&s v ptujskesn okrajvi spada nedvoaano Okrajni dečji dorn v Ptuju. Da bi naše ljudstvo spoznalo pomen in namen te ustanove ter ob-čutilo potrebo po njej, naj sledi ne-kaj podaikcv o domu: Namen dečjega doma je, da nudi zaposJenim ter socialno in zdravstveaio ogrožaniaa materam z doj&ncki vn o-troki do treh let ne samo streho in preskrbo, ampak tudi zdravstveuo varstvo, nego in vzgojo. Tu ne pogrešajo otroci ne dobre in tečne hrane, ne obleke, ne igrač in tudi ne rnaierin&ke ljufoezni Uprava doma skrbi skupno s kvaJifi-cirajum in polkvalifickanun osebjem za pravilen razvoj in n-ego zaupaTiJh ji otrok ter navaja mlade neazkušene ma-tere k higijeni in pravilnemu ravnanju ter oskrbovanju na&ih najmlajših. Otro-d irnajo svojega hišnega zdravnika-spe-ciali&ta za otroške bolezni, ki dnevno obi&kuje dom in pregieduje otroke. Okrajni d«čji dom, ki stoji na p«i-feriji Ptuja, je bil odprt 25. 3. 1948 V njem je prostora za 40 do 45 otrck in je s tem številom tudn stalno zase-den. Razen kvalificiranega asefoja, me-dicirbske sestre m otroških negovalk je v n.jem zaposSemb. tudi vec mladih deklet ii ptujskega oikraja, ki \rršijo službo otro&kih praktikanlk. Večina teii se je « požrtvovalnostjo m materin-eklm čutom posvetila najmlajšim d*"-žavjjanom Po uspešni praksJ v dorau odhajajo praktikantke v iolo za otioške ne-govalke, kjer se dobro spoznajo s teo-retičnim znanjem, kar je nina zaveral, da bo v okviru te.kmovanja otjravtl oo 6 ur profitovoljne^a dela za dodoitno ure-ditev m izpopolcitev v dom« im okrog njega. S podvojeno ve^mostjo bodo \z-vrieveJiBi dnevni fekfrfi po»!i. Ta ofo-veea je bila &prejeta ob prili!ki t>reda-vanja o pomeBu »Tea je bi!o kda.ikoli poprej. Ti otrooi se ne bodo magli nikdar priloževati, da «<> mor&li že od prvih dni svojega življenja da!;e tu-tšti resnost barbe staršev za ž^vljenjje, kot so to svojčas čutili otroci v mssfih im na padezelju, ko so bili rele dT?eve doma zaT>rti. mckri in lafni 1n ncvsi-gttrni, kdaj se bodo starši vrnili jn k«.j J4m bodo prmesli. SC. Komandir postaje NM Ptuj p.poročnik tov. Bojanovič je ljudskim škodljivcem stalno za petami Dne 16. septembra 1949 je Uprava zsradb pri MLO Ptuj priiavila aa postaii NM Ptuj, da ie bilo pri liiši, ki se po-pravlja za Dečje jasli v Ptuju, ukradeno več stvari, med njimi tudi 4 okenske kljuke. Osuailjen te tatvine je bil Kram-berger Franc iz PodvJnc št. 83, kateri jc bil točasno na tej zgradbi zaposlen. Organi NAl so Krambergerja pozvali na zašlišanje, kjer »e je obvezal, da bo pkradene kljuke prinesel nazaj, čeravno Iih on ni ukradel, kot §e je izvijlal. Na-slednjega dne je Kraraberger res prl-nesel te kljuke nazaj in izjavil, da jih ie ukradel nek slikarski vajenec Ker je komandir postaje Ptu| tovarlš podporočnik Bojanovii Jurij iinenova-nega Krambergerja poznal šq \z leta 1945 vsletl tatvin koles je uvedel pre-iskavo proti njemu in po 42, urah ne-prekinjenega dela z ostalimi miiičniU odkrtl sledeče tatvine: Leta 1947 je bil KrambsrRer zaposlen v ptujski bolnlci, kjer ie pokradel iz klcti okrog 150 komadov bellh porce-Janastih plofi' za Kradnjo štediinJka. Na- to se ie zapo^Hl na gradu Borl pri Ptula in od tara pokradel 20 komadov oken-skih šsp v vehkosli 40x30cra. Leta ]9iS ie nato delal kot potnočnik pri Holo-bar Ivanu v Ptuju ter rau pokradcl okrog 40 kg bele otjnate barve. Istega leta je Holobar prevzel pleskarska dela v gradu Dornava, kjer je Krainberger zopet ukradel na škodo Holobarja 25 kg bele oljnate barve. V letu 1949 je nato delal v bivšem iiotelu Jugoslavtja v Ptujn, kjer ie svojo tatinsko karijero še razšlril In itkradel tam: 1 vedro, 1 vorigo od dvokolesa, I liter Hkcrja, 1 ročni vozlček, I brivski stoi, 500 kg ce-menta, 40 kg gipsa in 5 kg suhe barve in to vse na škodo Narodne iraovine. Septenibra t. 1. pa je opravljal svola dela v Dečjih jaslih v Ptuju, od koder je ukradel 8 malih Jn 4 velike kliuke od oken, 2 kljuki in 4 veznike od vrat Skupna vrednost vseh zgoraj navedeoih predraetov bi znašala 37.890 dinarjev. Vzporedno z gornjfm tatont je koman-dir mestne postaje PtuJ. tovariš pod-poročmik BoJanoviJ Jarij razkrlirakal še vei drus&i tatov in to: Arnu^a J»ncza iz Doliča št. 25, Kranjc Franca iz Dra-ženc št. 6da, katera sca v letu 1943 de-tala v boliiic? \ Ptnju, od koder je Ar-naga pokrad«! W*0 kotnndov bzllh pcr-celarsastih plošč za šiedibiike, dočlm jih je Kranic pokrade! seit.o 200 koma-dov. Leta 1948. sta Airusa in Kra»»jc deJalii kot pomočniks pr! Rolobartn v Ptiij«. Uateri ie prevzcl vss sHliarskts fn pleskarska dcla v prrodu Domava ter zgorsj iraenovana poslni v ta grad na de!o, kler sta se rfe.memSa, dm bosta shiTpsa^ Uradla Iz &!i!r>d.iž? Rolo^rja o!Ui3fe barve, čeravno io strrži z orož'em Uubec Fr?nc \z Podvsnc št. 48. Arnusa si js naredil kHuč \n je s Krmh cem neko noč prJšel k strvimn Ljti-becn, ksferejca ?ta pr^povorHa, da pma |e dovoHI odklenhi sklzčlšče, od koder sta ukrrdla vsak po ?A kg beJe oljnate barve, pa 16 kg iYneža. Toda Armiffi vsa ta bsrva ni blla (!ovo?5. teraveč Je v času dela v omenjenem ssradts po-bradcl $e 40 kg b?rve \n 21) feg fimež^. Za s?r/»ŽTr}a, kater! J?ma !e nu^H od-klenUI sHad^^s, sta «'?3Če ie z vrtnico Med nj?niml sorodniki ni podvrst z modrimi cvetovi. Takega rojava ni nikier v niihovem rodu. Zato učenjaki ne iščejo modre vrtnice. Toda za poljedelca ni tako važno. ali je cvet kake rastline rdeč ali moder. So važnejša svojstva* ali prenai5a rastlina mraz ali ne, ali daje obilen a!i boren plod, ali dobro prenaša sušo ali slabo. Ta svojstva predvsem zanimaio raz-iskovalce, lovce na rastline. (Nadaljevanje sledi) MATERE Za dobro vzgojo tvojega prsdšolskega otroka v domu igre in dela, v otroškem domu in na tgrtšču hočemo usposobiti dobre vzgojiteljice, ki jitn boš v času. ko sr zaposlena. brez skrbi zaupala svoje otroke Hočemo, da bo vzgojiteljica tvojih otrok izobražena žena. ki jih bo z maie- r rinsko Ijubeznijo s svojim bogatim zna- \ nfem in poznavanjem vseh posebnosfi [ predšohke vzgo/e pravilno razvi/ala in l vzgajala za graditelje socialistične skup- nostt, za srečno bodočnost Take vz$ojiletjice predšolskih otrok bo usposablfala štirifotna srcdnja vzPofi-teliska sola. ki bo na novo odprta v šohkom leto 1949-50 v Ljubljam. Ab-solvontke te šole bodo imele popolno sredniešotsko kvalifikacifo V 1 lctnik bomo hvrefpmali absolvpntk? niije gim-naziie z nižjim tečajnim izpitom ter učenke sedemlefke in njei enake šole. kt bodo opravile potrebni dopolnilri iz-Dii V 2 raz~ed se lahko vpisejo absol-vcntke 4. in 5. razreda gimnazij in 1, let~ nika včitpljišč, v 3, Itfnik pa ahsolventke 2. tetniko ueiMflšc Zoradi uelikega pomanjkanja vzgoji-teljic bo poleg te »o/e v Ljublfani Slje~ nim nizjim tečafnim izpiiom in rojstnim listom, pošljite ravnateljstvu državnega učitelfisča v Ljublfani. Prohnjo za šti-pendijo s prilogami fprepis zadnfePa šolske$a spričsvcla, potrdilo o premo-ženjskem sianjti svojem in svoje druži-ne. karnkteričiiho mtadinske organizaci-je, predlog okrajnega ijudshePa odbora o potrebnosti in visini šfipendrfp. iznol-njeno in potrfeno vprašafno polo z'a šfi-pendiste) pa posljite preho okrajnega Ijudskgga odbora na Ministrstvo za pro-st'«?.'o Potreba po vzčofiteljicah je vshka. ker se matere vse bolj vklfačufefo v pfo-dukcijo in hitro naraFČa štsvilo ozgo/nih domov za predšo!*ke c!rokn;+- ^- ?;e kdo rad obdržal. R. k. Sem in tja po Veliki Nedelji Zadružiii dom v Veliki Nedelji je bil spravljen pod streho že lansko jesen. Sedaj se dograjuje notranjost. Največjo pozornost posveča odbor za zgraditev doma, da bosta pro-svetna dvorana in oder narejena po sodobnih potrebah. Oder bo imel prostor za orkester, proscenij in vse potrebne stranske prostore, tako da bo na njifa mogoče lgrati tudi večje igre. Dramatski odsek pripravija za otvoritev dvorane Miklovo Zalo v Žiškovi priredbi. Da bi bila otvoritev čim preje, je nujno, da bi bila dela v dvorani čim bolj pospešena. Nova prosvetna dvorana bo potem kulturni center velikega okoliša. Ismed odsekov pros%retnega sveta je bil čez poietje aktiven samo izo-braževalru odsek s knjižnico, ki šteje nad 500 izbranih sodobnih in klasič-nih del. Ljudstvo si jih pridno izpo-soja, V »Tednu napredne knjige« je imel knjižno razstavo. Knjižnica bo premežeer.a iz dosedanjega prostora v lepo sobo v poslcpju KLO. 11. septembra so pri nas gostovali igralci iz Gorišnice z Molierovo ko-medijo »Skopuh«. Vloge, zlasti sko-puhova, so bile podane s tako prepri-čevalnostjo, da je igra zadivila gle-dalce. Nekateri igralci so izpolnili po-goje za velike odre. Mladina iz Velike Nedelje razume sodobni tok življenja. Vedno več fan-tov in deklet odhaja po dovršem osnovni šoli v industrijske šole, sta-rejši pa v industrijsko produkcijo. Okrog 40 dijakov obiskuje gimnazijo v Orraožu in Ptuju. Večina te mla-dine uvideva stvarnost našega raz-voia in trdno veruje v socialistično bodočnost. Z zaprtimi očmi sledi vsakodnev-nerau razvoju sknpinica nerazgleda-nih liudi, med njimi tudi par dija-kinj, ki si še domišljajo, da jim bo poročno petje pobožnih pesrni »na placu« v življenju več koristilo, kakor pa napredno znanje in spasobnoeti, ki jih pridobivajo s šolanjem. Ce se žclijo rešiti zaostalosti, se morajo prvenstveno rešiti vpliva klerikalne propajrande. da ne bc-do ostali nieno za.rjavelo orodie. -n. Olajšave za obiskovalce zagrebškega velesejma Uprava za^rebškeKa velesejma obve-šea vse obiskovalce ž?jrrebškexa vele-seima, da naj ob odhodu kupiio cc'o vozno karto. Ob obisku velesejma bodo dobili v Zagrebu pntrdilo, da so bili na veleseimu. S tern potrdilom se bodo vrnili s kiiplieno vozno karto brezplač-no. Ono^ariamo potn;k2 da ne smejo spreminjati vlaka ali razreda Vrniti se rnoraio po tisti prosi, po kateri so do-potovali. Pomači obiskovaicf lahko izrabiio n^odriost pri odhodu od 9 septembra do 2. oktobra \949, pri vrnifvi pn. od 17. septembra do 10 oktnbra 1^49, do-mači razsb.vl.iald orj odhodu od 3. sep-temhra čo 2 oktobra 1049 in prj vrnitvi od 17. septembra do 17 oktobra t. 1. Urad zn prenočisča. prehranc in biva-nie ,v Z?crebu ie v pro^torih mestnega turističnejKa urada v Zasrebu. Zrinjevac štev. 18. telefon 25-373 Redne vstopnice za ve?eseim stanejo 20 dhi za en obisk. za oficirje in pod-oficirje Ju«os!ovanske armade P"i posa-tneznšh obi?kih 10 din. Sindikalne po- družnice uživajo popust samo pri skup-nih obiskih in piačaio 10 tiin za vsakj vstopnico Pri skupinskih obiskih pla-čaio šo!e in vojaki 5 din za vstopnico. Vse skupinske obi.ske je treba prijaviti vsai en dan pred prihodom pismeuc upravi zagrebškega velcsejma. Velesejm bo odprt za razstavljalce od 7 do !8. ure. za obiskovalce pa od 8. ŠAH PRVENSTVO PTUJA ZA LETO 1949 V torek. 13 t. m. se je začelo v pro-6torih gostilne pn »Poštia tretje sahov-sko prven-stvo Ptuja za !eto 1949 « šti-nnajstimi ^udeleienci. (gralni dnevi so V6ak petek torek in četrtek ob 8. uri zveter v gostilru pn »Pošti«. Ze v pi-vih kolih se je izkazaio. da so moči udelezencev precej izenačeae in je tako prišlo že do prvi-h presenečenjj n. pr. dva zapovrstna poraza tretjekate-gornika Diofenika. Igralci so pri ifebu dobili sledecg šievilke: 1. Sorli Miro«ia-v. 2. Podkraj-šek Janez, 3. Rudolt Edo, 4 P©žl Fredo, 5 Drotenik Jože, 6. Farazin Lovro, 7. Rvžev^ski Pavel, 8 Perger Janko, 9. Toš Mirko, 10. Košir Ervin, 11. Kčmclei Antoan. 12 Ko&mač Antcn, 13. Po>elji'-l? na ptui?kl Ges^po. kjer so pretrpeli ncva m;»"en.ia in žnljivke. Od tci so Vh odpel.u:li v Maribor. kjer ?o bffi 4 obsojPHi na sinrt. od katerih pa ?e še prcd »smrt?'.v!|o pobOKnil tovsriš Raltsiša ^rsnc I? Mdl5čein, ksskor tv.d) n.iegova sestra \n žena, kaieri sta podplrali skozi tako dolm dobo kne-novaneaa 7MtYiv.cn. Liudsko sodJšče ima danes tegs z!o-činca in njegove zaščj^lie v roksh, da r>re?nr?5o tndi zaslužrno kaxen P.A. Zgledni rejci plemenske živine so trdna opora za izvedbo plana glede živinoreje Izpolnitev planske naloge glede živi-norcje ni mogoča brez dviga živino-reje, številčno in kakovostno s poveča-njem števila dobrih plemenjakov. Brez tega si ni mogoče zamisliti, da bi vred-nost živinorejske proizvodnje v letu 1^51 presegla predvojno proizvodnjo za 15 odst. na področju LRS. V vrsti ukrepov. ki se izvajaio v tem ciliu v vsch panogah krnetijskega go-s^odarstva v borbi za večjo proizvod-njo. znvzema nedvotnno zelo važno me-sto odbira ali selekcija pkmenske živine. Kakor odbirarno za setne kromnir, fižol itd.. tako bdbirarno tudi v živinoreii plemenske živali. ki imajc na videz ali Se bolje dokazane dobre lastnosti go-spodarskesa poniena, ki se na osnnvi dednejja zakona prenašaio tudi na po-tomstvo V živinoreii je taka odbira urejena z zakonoin in se obvezno izvaja na vsem podrnčiu dr/.ave z vsakoletnim rednim priznavanjem ali licenciranjem plemeu-jakov Ker je le ma!o časa do 1eto?nie?:a redrifjja ;priznavania plemeniakov. ie vai?»io da se s tem seznani naše ljud-stvo. Na pndročni ptujs-kejia okra'a se vr^i prirnsv-nie biVov in mpr'vjscev v čn^v od 26. septembra do 1. oktohra 1049 po siedečem časovnem in kraievnem raz-poredu: Razpored prizoavanja plemenfakov Ponedeljek, 26. septcmbra 1949 Ob 8. uri: v Staršah za Siovenjo vas, Staršc, Marjeto na Dr. p. Ob 11 uri: v Cirkovcih za Cirkov-ce in Šikcle. Ob 14 uri: v Sesteržah za Sesterže. Ob 16 uri: v Lovrencu na Dr pol za Lovrenc na Dr p.. Ptujsko goro, ^le-terje Torek, 27. scptembra 1949 Ob 8. uri: v Tržecu za Tržec. Vid pri Ptujti, Pobrež;e Lancova vas, Se!a Varejo. Zg Prislavo. Majski vrh, Gorco Ob 11 uri-. v Doklecah za Ptujsko goro in Doleno Ob 12 ari- v Majlperku za Maiš-perk in Stoperce Ob 14 uri: vNarapljahza Na^-^.plje Ob 16 uri- v Žctalah za Žctale Ob 17 uri: v Novi cerkvi za Novo cerkev Gruškovje, Rodni vrh, Podi«hnik in Sedlašek Sreda, 28, septcmbra 1949 Ob 8 uri: v Leskovcu za Lcskovec, Vel Varnico in SkoriŠnjak Ob 10 uri: v Cirkulanah za Cir-kulane, Gruškovec, Paradiž, Slatino, Gra-dišča. Ob 12 uri- v Zavrču za Zavrč. Tur-ski vrh, Gorenfski v«-h Ob 14 uri: v Stojncih za Stojnce. Bu^ovce, Sobetincc Ob 16. uri: v Markovcih za Mar-kovce. Žabovce in Borovcc Četrtek, 29. septcmbra 1949 Ob 8 uri: v Janežovcih za Jane-žovce. Jiršovce, Vintarovcc. Desternik Ob 11 urir v Rišu za Trnovski vrh. Trnovsko vas, Biš BiS Mczj?ovce Ob 10 uri; v Pod^orcih za Pod-i2orcc Cvcikovc« Sd(3)ncc Ob 12 »-'•'' v O r n o * u za Ormož I-c5rico Pivlovce Vel Nedaljo. Lopcr-«ic» in Hum Ob 1^ nri- v S r e d i š č u za Srcdišče Cbrež Šalovce Sobota, 1. oktobra 1949 Ob 8 uri- v P t u j u za Ptuj, Rogoz-ntco. Spuhlje. Haidino. Mestni Vrh. Ob 13 uri: v G r a j e n i za Grajcno in Vurberk. Ub doiočetiern času bodo na zKoraj določcni krai obvezno prignali živino-rejci vse bike v starosti od 12 mesecev navzgor in merjasce nad 6 mesecev, ne oziraje se na kakovostno pasmo. Tudi vse pbmenjake, ki so biii že priznani, ie treba prignati, ker ie izrečeno priz-nanje omejeno le na dobo 1 leta S se-boj bo treba prinesti vse dokaze o ro-reklu in plemenski uporabi tj. potrdilo o rodovuiškem poreklu, pripustni listek in skočni zapisnik. Gornja cbveza ve-iia za državni, zadr»žni \n privatni sek-uor živinoreje. De:iarna kazen in odvzem prostosti bo zad:Sa rejce. ki se pozivu ne bodo odzvali. Pri^Tiane živah naj bodo oč!š"-ene. s podrezaniuii parklji ter po možnosti stehtane. Pri priznavaniu mora biti obvezno prisoter. član kra.ievneuri Ijndskem od-bora.. Zfflcdiiim reicem bodo dodeljene ob tej priiiki pnmerne nagrade. V kolikor bodo KT O poniajcali ali za-virali izvedbo prednie n^loge. bomo "o/neie olr'avili na isti način Tudi fo deb je izvedl}ivo na tekmovalni način. Poverjeniitvo za kmetsjstvo pri OLO v P+uu?. DrnS^o Hskana imcna krajev predstavljajo pod-roi:i3 KLO.