23 zakona o agrarni relormi \S, Mk Agrarna reforma splosne /adevc /LSWIMENr- \SSU\(i Diu Miiiisltrnini fur Landwirtschaft ti«.r \ rlksripubhk Slow'tfw.ioR B<5 ■ rtBI, V^r.irrcfornubtuliing Žiirki' Siiiinihl Im Ralimen flts Ministeriums lur Laiulvvi rt schuft l(>45 - b)51 v\ iren mi Jahn; 1946 die Kreis- und Bezirk ;kom- nibsionen Iiir Agrarreform laiig außer ¡111 Slowenischen Küstenland wo sie wegen ^pazifischer Verhältnisse erst ■ in Jahre 1948 zu wirken begannen Du das Schriftgut völlig ungeordnet war lind sich m \eisehietlenen I a .zi kein befand, so daß kein I beisteht Hiriiher möglich war und es wegen der Besonderheit schwer dys Ordnungs-syslftB festzusetzen v\ ir wurde das Schriftgut nach den Ortskommissionen und der Abc - Ordnung der I nteigne-ten geordnet, Im Bestand befinden sieh die (¡rundent-eignungen betrellende I ntschlüße der Berirks-ufM kreis-komnibsunen Beschwerden. (iiundvertcilung unter die i rtti.rts.se nl dB usw (ïracîho o agrarni reformi n kolonizaciji \ fondu Mi listrstva /a finance Kfarjdn /itnančic Po zakonu o agrarni relormi in kolonizaciji (Ur.l DF.1, st 64/45, Ur.l.FLRl št 24/46 10147, 105 48,21 56, 55/57 in Ur.I.SI R I, št. 10/65) oziroma po republiškem zakonu o agrarni relormi in kolonizaciji (Ur.l.LRS, št. 62/45, 30/46, 10 48, 17 58, 17 59, 18 61 in Ur.l.SRS, št 22/65), ki -.ta uresničevala 19. člen Ustave FLRJ i/, leta 1946 so bila razlaščena, 1. ve le posestva 2. zemljiška posestva bank, podietij, delniških družb m drugih zasebndi pravnih oseb, 3. zemljiška posestva cerkva samostanov, ver sk lh in drugih ustanov, 4. zemljiška posestva, ki so med vojno \/. kateregakoli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega nasledmka. 5. presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestnik! (nad .3 ha obdelovalne zemlje o, ¡roma 5 ha gozda) 6. presežek kmečkih posestev nad 20 do 35 ha obdelovalne zemlje hi nad 10 do 25 lia gozda tako da skupna obdelovalna površina obdelovalne zemlje m gozda ne presega 45 ha Ra/laščeni gozdovi so postali praviloma družbena lastnina in so ostali do danes, ostala kmetiiska /.emljiišca pa so po pogojih zakona prešla v poseben zemljiški sklad, iz ka.stcrega se je zemlja dode-lievala agrarnim intere.entom, ki niso tineli zemlje ah pa so je imeli malo. Zemlja je bila dodeljena tudi raznim državnim posestvom, zadrugam, JLA itd /emlji,ka posestva našteta pod točkami 1-4, so bda razlaščena brez odškodnine, /.a razlaščeni presežek kmetov in nekmetov pod točkama 5 in 6 pa b' morala bit; plačana odškodnina v visim enolet nega donosa na hektar. Republišk: zakon o agran.; relormi in kolonizaciji ic omenicm odškodninski predpis zveznega zakona ponovil, dodai pa le, da bo način ugotavljali|a donosa predpisal minister za kmetijstvo. Republiški upravni organ /a kmetijstvo takega predpisa n nikdar izdal, tako )e ostalo danes tako aktualno vprašanje od-.kodn.ne za razlaščen1 presežek zemlii.šč odprto. Odikodnimi upravičen- cem ni bila nikdar izplačana / uveljavitvijo zakona o kmetiiskih zemljiščih (Ur I.SRŠ, št 26/73) sta med diugimi določbami republiškega zakona o agrarni rclormt ¡n kolonizacij prenehali veljati tudi določbi 11. m 12. člena tako, da republiških predpisov o odškodnini za razlaščene presežke zemljišč po agrariv relormi kmetov n nekmetov sedaj ni Arhiv Republike Sloveniie je prevzel serijo Agrarna reloima in nacionalizacija v okviru fonda ministrstva za l.nance leta 1988 in časovno obsega leta od 1946 do 1961 Gradiva je za 168 tehničnih enot oziroma okrog 20 tekocdi metrov. Poleg gra diva o agrarni reform: najdemo v tej seriji tudi gra divo o prenosu nepremičnin, arondacijah melioracijah, agrarnih skupnostih, razlastitvah na podlagi popravljenega zakona o razlastitvi gospodarskih podjetij, last tujih državljanov (Ur.l.llRI st 35/48) in uredbe o prenosu nepremičnin iast tujih državljanov, ki so bde nacionalizirane (Ur. 1 I f R.l si 53 48). Omenjeno gadivo v Arhivu Republike Slovenije še ni strokovno obdelano, imamo pa zelo dober prevzemni zapisnik, ki je bil narejen ob prevzemu. kot ic znano, je agrarno reformo v nasi republiki izvajalo Ministrstvo za kmetijstvo ter okrajne m okrožne koniisiic za agrarno reformo. Gradivo v tej seriji je nastajalo v okv iru več državnih organov od leta 1946 do 1961, V začetku je bilo to Ministrstvo za kmetijstvo nato Glavna uprava za kmetijstvo, Gospodaiski svet Drzavn. sekretariat za gospodarstvo, Državni sekretanat za občo upravo in proia čun od leta 1956 32fje pa Ministrstvo za finance /aradi različnih vzrokov je p.rišB do delitve gradiva Glavni vzrok zli kasnejšo deli'ev omenjenega gradiva je predvsem praktične narave. Gradivo ki se jt nanašalo na premoženjske zadeve in spremembo le-teli, so prevzemali tisti državni organi, ki so reševali te zadeve, V okviru Mimstrstva za kmetijstvo je bil septembra 1945 ustanovljen Odsek za agrarno relbrmo, ki je v okviru omenjenega ministrstva vodil zadeve, ki so se tikale agrarne reforme in kolonizacije, kasne- 24 jc, po letu 1950, pa so zadeve, 11 se tičejo agrarne relorme 111 kolonizacne prešle v pristojnost imo-viiisko-piavnih oddelkov pri raznih dizavnih organih Odsek za agrarno reformo je imel v glavnem naslednje naloge - reševanje pritoži raz!ascenicv in agrarnih interesentov, - pripravliaje predlogov zakonskih predpisov za zaščito kmetijskih zemljišč, - nadzorovanje pravilnega iz.vajania agrarne relorme pn okrajnih komisijah za agrarno relormo in drugih organih ter dajanje potrebnih navodil za pravilno m enotno izvajanje agrarne reforme in kolonizacije - reševanje vprašanj odškodnin razlaščenih kmetov in nekmetov, ki jim je pripadala po zakonu o agrarni reformi in kolont/auu oJT.odnma, oziroma sojo morali plačan agrarni interesenti in kolonisti za dodeljevanje zemlje, - skrb m dokonuio ureditev zemljiškega sklada s pravilno in gospodarsko porazdelitvijo zemljišč na posamezna z.adruzna 111 državna kmetijska gospodarstva ter za izdajo potrebnih odločb in izvedbo le-tch v zemljiški knjigi, - organiziranie izdaje dokončnih dodelitvemh odločb agrarnim interesentom in kolonistom ter s kri za ■zvedbo Ic-teh v zemljiški knjigi. I/ raznih poročil iz. leta 1946 je razvidno, da je bila do konca leta 1946 razlaščena iij razdeljena v pretežni vcemi zemlja zemljiških posestev, razen posestev nekmetov, ki bi jim lahko flriziiwli ziStuj kmeta, če bi se odpovedali svojemu pokliui. Tako navajajo, da je BriSlo v zemljiški sklad 61.600 ha obdelovalne zemlje 163.800 ha gozda 36.000 ha ostalih površin, skupno torei 261.200 ha. 1'riiavilo se je 5T700 agrarnih interesentov; zemljo je dobi 10 pa 30.000 agrarnih interesentov Zanimivo jc tud\ daje bilo naiveč pritožb od obrtnikov, ki navajajo. da jim obrt iv bila glavni vir dohodkov, pač pa kmetnstvo, ter jih je šteti med kmete. Vlnogo manj pritožb je prišlo s strani razlaščen m veleposestnikov, veliko pa od strani razlaščenih kmečkih in mestnih hranilnic in posoj-Inic in ostalih zadrug, katerim je bila razlaščena celokupna zemljiška posest Pritožbe so prihajale tudi od agrarmh interesentov, ki so se predvsem pntožcvali da so dobili manj zemlje kot drugi interesent veliko pntozb pa je bilo tudi od strani kolonov in vimcarjcv. Iz. poročil v petdesetih letdi pa je razvidno, da so državni organi, ki so sc ukvarjali z. agrarno relormo m kolonizacijo v letih 1(>48, 1949 in 1950. reševali v glavnem piitozbe, skrbeli za vpise v z.caiiluško knjigo itd V tej dobi so ponovno preučevali upravičenost dodelitve zemlje agrarnim interesentom in če so ugotovili, da po zakonu niso upraviče- 11 do njej so jim jo odvzeli Okrajne komisue /a izvajanje agrarne relorme so v glavnem urejevale eml|iško kniizne prepise zemliiskega sklada in gozdov na nove lastnike z.cml|c\ npr državne organe, podietja ustanove... Veliko je bilo pi itožb zaradi člena zakona ki jc omogočal ministru za kmetijstvo, da razveljavi vsako odločbo o razlastitvi oziroma dodelitvi /.cmlje, čc ni v skladu /. zakonom 1 ako je priIII tudi do ugotovitve, da se agrarna re- forma v Sloveniji nadaljuje, v drugih republikah pa je bila končana že konec leta 1946. Zanimivo je tudi da seje število agrarnih interesentov in kolonistov. k' >o dobil /cmljo, zmanjšalo na 27 400. Število pa se je po leltu 1950 se zmanjševalo, ker je bila zemlja dobliena z agrarno reformo, odvzeta velikemu številu agrarnih interesentov in jc bila vi !|uccna predvsem v zadru-an sektor. fz. prevzemnega zapisnika in posamezni'! pregledov gradna omenjene serije je bilo ugotovljeno, da v gradivu najdemo predvsem naslednje: - pritožbe zaradi odvzema kmetijskega zemljišča gozdov po zakonu o agrarni reformi in koloni zaciji ter dodelitve le-tcga iz zcmlii-kega sklada agrarnim interesentom zadrugam državni« posestvom -td, (te vrste gradiva srccuiemo vse do leta 196 f) - statistične podatke (odsek je imej nalogo zbirati razne statistične podatke v zvez- z agrarno relormo in kolonizacijo, ki jih jc dobil od pižjffl upravnih organov m komisij za izvedbo agrarne reforme ter pošiljal poročila tudi drugim državnim organom \ repSSJiki in zveznim državnim organom). - poročil* ki sc nanašajo na problematiko dela odseka ;n delovama organov Btj nižji stopnji in s tem tudi na način izvajanja agrarne reforme in ko-Ionvauje ter o problcnr.ii ki so nastajali pri tem (infekcijska poročila o delovanju organov za izvedbo agrarne reforme in kolonizacije itd.) - navodila m okroj.nice organov za izvedbo agrarne relorme v zve/i z organizacijo le-tch in samo izvedbo agrarne relorme m kolonizacije; sem uvrščamo tadi razna tolmačenja zakona ter navo Silil zveznih organov, - ohranjenih je tudi nekaj zapisnikov nvnih konferenc kjer so obravnavali problematiko v.ved-bc agrarne reforme in kolonizacije, - posebno zanimiva so poročila o izvedbi agrarne reforme pri ceHvenih ustanovah ter pritožbe agrarnih interesentov, ki so protestirali zaradi tega ker naj bi cerkvenim ustanovam ostalo preveč zemlje, ter poročila o kolonizaciji Vojvodine s Slovenci itd. VIKI 1. Uradni list iz let od l94Sdo l%5 2. Ministrstvo z.a finance ¡erija Agrarna reforma n ko-lanuiicija, AS /IJSAMMI NI \SSUNti Dil Vgrarrcl'orm und koluirsii-rung iKtrri'ffindi's Schriftgut im Bistand (Iis I m.in/niimsti-riums der V olksrcpuhlil Moni nun 1 lurjiui /(."/Wik u Oer Aussatz, behandelt die Agrarreform und Koloni--.icrung betreffendes Schriftgut in der Serie »Die Agrarreform und Nationalisierung« im Rahmin des Bestandes des I manzministcniims, das Archiv der Republik Slowenien im Jahn 1988 übernommen hat Der Bestand ist 25 laclilich noch tiiclii bearbeitet, doch haben wir ein gutes Übernahmeprotokoll mit der Sehtil'tgutbcsehreibung. I s werden auch einige Angaben im Zusammenhang mit dem Verlan]' der Agrarreform und Kolonisierung in Slowenien und die dabei entstehenden Probleme aufge lulirt. Im letzten Artikelteil wird konkret über das Schriftgut gesprochen, da > sieh auf die Agrarreform und Kolo ni'iierung 111 crwälmten Bestand bezieht /aplembe n nai.ionali/acije: arlmsko «rad fo upravnih orf»ano\ Mesta Ljubljane Taljana S< /;/• V koreferatu bom omejila na arhivsko grad vo upravnih organov, ki ic nastalo na območju današnjih petih ljubljan-kih občin, hrammo pa ga 1 našem arhiv u. Gradivo zaplemb in nacionalizacij je ohranjeno v različnih fondih. Pn iskanju žcljenega gradiva nam je v pomoč poznavanje pristojno;t- mestnih organov. Mestm organi so imel- določene pristojnosti pri zaplembah, ki so nastale na osnovi odloka Avnoja 21. novembra !9441 l'o gradivo je v okviru pristojnosti, ki jih je imelo mesto, bolj ah manj ohranjeno, z iplembc ki so bile izvršene na podlagi drugih zakonov, se nahajajo v gradivu sodišč Oblina je imela določene pristojnost: pr: naciona liz.auji iz.vrscm po zakonu leta 19582, Gradivo, ki ic ohranicno, se razlikuje od občine do občine in sicer glede na picdhodno urejenost gradiva na občini in glede na ens ko se ie gradivo prevzemalo v arhiv. K.ritsnji odbiranja gradiva nacionalizacij so se namreč deloma spreminjali po letu 1981. V Priročndu za strokovno usposabljanje delavcev, ki dela]o z. dokumentarnimi gradivom iz leta 1984, se kot arhivsko gradivo navajajo zaplembe (4(>l), agrarne zadeve (462), nacionalizacija (463), razlastitve (464).3 Kmalu zatem smo v arhivu ta navodda dopolnili in popravili. Pri kategoriji gradiva kot je zaplemba a'i nacionalizacija se po novih navodil,h odbirajo samo stvarne zadeve osebne pa po vzorčnem kriteriju. Po sedaj veljavnih navod'!ih prevzema arhiv pr: gradivu nacionalizacij torej le stvarne z.adcvc, osebne pa se trajno hranijo na občini. Ta kategorija gradiva je zato za določene občme prevzeta v celoti - stvarne in oseb ne zadev e - /o določene pa le deloma (iradno nacionalizacij, izvršenih po zakonih leta 1946 ¡n 1948, je ohranjeno bolj aii mani slučajno, kadar so bih dopisi ali odločbe poslane v vednost posameznim mestnim upravnmi organom ali pa predstavljajo del gradiva mestnega podjetja V tem primeru ic mestni upravni organ kije s podjetjem upravljal vodil dokumentacijo o nastanku in poslovanju podjetja Pri iskanju je potrebno upoštevat1 še dejstvo, da je bilo metje lahko zaseženo po huličnih zakonih m v ra/licmh obdobjdi Pri i;kaniu nam torej pomaga vedenje, po katerem zakonu ie bilo imetje a-plenieno ali nacionalizirano, ali kateri upravr,- organ ic upravljal z. odvzetim premoženjem. Če so zaplemb imetje nemškemu državljanu, je o tem od ■ locala mestna z.aplembna komisija, ce so zaplenili imetje odsotni osebi, je mestni ljudski odbor r/dal začasno odločbo o zavarovanju imetja (kot ok rožni upravni organ). Za izdajo odloz.be o zaplembi in vodenju zaplembe je bilo pristojno sodiscc V fondih mestne uprave so zaplembe imetja, ki so bile izvršene na območju mesta Osnova za za plcmbo je odlok Avnoja o prehodu sovražnega imetja v državno lastnino z. dne 21. novembra 1944. Po tem zakonu je prešlo v državno last imetje Nemškega rajlia nemških državljanov, Bojnih zločincev m njihovih sodelavcev in imetje pobeglih in odsotnih oseb (4) Izjema ;,o nemški dizavljani, ki so se borili v vrstah partizanske voj ke. V okviru mesta je bila ustanovljena komisija za zaplembe (5) k: je izdajala zaplembne odločbe državljanom nemške narodnosti in za imovino Nemškega rajha Komisija je obstajala od leta 1945 do 1946. Za za varovanje in evidenco sovražne imovine in imovine pobeglih in odsotnih oseb je bila ustanovljena Uprava narodnega imetja pri okrožnem mestu Ljubljana, kasneje imenovana Okrožna uprava na rodnega metja OUNI Imela je naslednic pristojnosti I Zavarovalni postopek glede sovražnega imetj| - zbiranje podatkov na osnovi pn\ivne tr,kovine pod naslovom »prijava« na obrazcu št 2 ki so jih /pol n i 11 oz prijavljali četrtm ali krajevn. ljudski odbori - registracija n popis vse imovine, ki spada pod udar odloka Avnoja - izdaja začasnih odredb glede ,metia manjšega obsega na območju mesta - izročitev popisanega nnetja v upravo delegatom 2. Zbiranje podatkov o imetju odsotnih oseb in imetju oseb, ki ;o ga okupatorske oblasti piisdno odtujile (obrazec ^t. 2) 3. Zavarovalni postopek glede