Viljemini Nepužlanovi Umreti, bratje, težko ni, pustiti nade, to boli... Komaj je dahnila pomlad na zemljo svoje prvocvetje in šb žažgdlfeli ptiSki v pomladanski dan, je zlomila kruta smrt cvet Tvoje življenjske pomlaidi, saj bi štela v nekaj dneh šele 25 let. Vsa cvetoča snovarija Tvojfe rriladosti, vsi upi in nade, katefrih je mladost tako silno bogata, so se razblinili netiaidoma v nič. Komaij si dobila skromni košček kruha, ki si se ga tako veselila, komaj si stopila otrok med otroke in se jih oklenila z vsosvojo mehko dušo, že ležiš V mrtvasnici, posii^as cvetjem in zelenjem. ! Ko si bila pred 14 dnevi še pri učiteljskj1!! pevskih vajah. si pripovedovala, kako lepo je v Bohinj^ki Srednji vasi. kakb si srečna, di'si po dolgem čakanju dobila v novembru latiskega leta tako lep kraj v j>odnožju veličasi:nih planin med našimj dobrimi Bohinjci. Kako si se veselila turneje po Bolgarijil Mislile bomo ftate, dfiga tbvarišica, ko bb'mo ^edale bolgarska njjžna polja, pfrjnesle X(i bpifto cvetja in Ti zasadile n,a ^r-pbi bolgarsko ^rtnicav^br^i^ Ko Ti bo zadonela na grobu zadnjai pesem v pozdrav in bo pokrila zemlja Tvoje mlado telo, bo za nas vse opomin, da se i^resničj v življenju le malo upov in da življenje v dairiašnji težki dobi cloveku vničerfter ne prizanaža. •-¦-.¦¦¦ Vse si naredila, kar si mogla, Ti iskrena, Sjcromna duša. Ostal bo v naših srcih lep in sVetal ^pomin najf- ^ -ip*. "f*