teta VB., St. 73.
PoStnins platana v gotovini.
V Uubllsni, v petels 31. marc^
P©£sjn, št. 75 par.
HflPREJ
Glasilo Socialiste strank© Jusesiavife. Delavci, delavke, sodržavljani!
Obupni položaj je prisilil v tvrdki A. VVesten v Celju zaposleno kovinarsko delavstvo, da v svrho zboljšanja svojega položaja
proglasi stavko.
Ne mislite, da smo prijeli za to zadnje orožje, ki ga imamo, da ohranimo življenje sebi in svojim otročičkom — ne da bi poiskali vseh potov, da se mirnim potom rešimo gladu in oropasti.
Osrednje društvo kovinarjev v Ljubljani, kjer smo organizirani, je znano po svoji miroljubnosti in treznosti. Zahteve, ki jih je naše društvo v imenu nas stavilo, so tako zmerne, da bi se nam plača zvišala le v toliko, v kolikor je šla od zadnje regulacije draginja navzgor.
Prvi odgovor podjetja je bil tako ponižujoč, da so zaupniki društva komaj pomirjevali izstradano delavstvo. Ker se podjetnik niti pogajati ni hotel, jc društvo naprosilo »Pokrajinsko upravo, oddelek za socialno skrb-;, da razpiše tozadevno razpravo ter prisili podjetnika, da se teh pogajanj udeleži.
Komaj je podjetnik dobil naznanilo od Pokrajinske .uprave v roke, je_takoj iskal povoda za uprizoritev stavke, da se 1TU1 ne bo treba pogajati. Kaj ie storil?
Brez vsakega vzroka je odDustil naše zaupnike samo zato, ker so imeli nalogo, v našem imenu se udeležiti pogajanj za zvišanje naših plač.
Kot dokaz, da so bili odpuščeni zaupniki vzorni in pridni delavci, naj vam služi dejstvo, da je bil eden že 12, drugi 13, tretji 23 let v tovarni zaposlen.
Pr; razpravi je zastopnik našega društva zahteval, naj podjetje odpuščene delavce sprejme zopet nazaj. Ker je podjetnik to upravičeno zahtevo trdo odklonil, so se pogajanja razbila.
Naše društvo pa šc ni dopustilo stavke, čeravno^ je ogromna večina delavstva. to odločno zahtevala. Se enkrat je društvo poslalo podjetniku pismo, da sprejme zaupnike zopet .v službo in poviša delavske plače.
Za odgovor smo dobili zopet pest v obraz, kajti podjetje je sporočilo, da odpuščenih ne sprejme, povišalo bo pa plače le v toliko, kakor se to niemu zdi potrebno in še to le nekaterim delavcem, katerim bo pač podjetje hotelo,
Ker ni bilo nobenega izhoda več, je naše društvo sklicalo dne 28. marca 1922 shod, na katerem je 93 odstotkov navzočih delavcev glasovalo za stavko.
Sodržavljani! Iz navedenega boste razvideH, da je naša stavka boj za naš obstoj. Sami bomo poskrbeli, da se mir in red ne bo kalil. Nikomur ne bomo skrivili niti lasu. Našega orožja nismo dvignili proti državi, katere državljani smo.
Zato upamo, da se ne boste strinjali, če bi državna oblast enostransko pomagala podjetniku.
Naša zahteva po večjem koščku kru-ha ie upravičena. Obramba naših zaupnikov je upravičena, kajti sama Vidovdanska ustava nam daje pravico do združenja.
Upamo, da so srca vseh tistih poštenjakov. ki trpe za svoj kruh na naši stra-
K POGLAVJU: RUKAVINA, OZBILJNI (RESNIČNI) UMETNIK.
Nekateri prijatelji so nas vprašali, zakaj se toliko bavimo z gledališčem. Odgovor: Ker vidimo z ene strani v njem veliko podjetje in ker se čutimo dolžni kot stranka, ki ima v svojem načelu, neizprosen boj proti vsem nepostavnostim. da varujemo socialne in moralne pravice njegovih članov, ki so tudi delavci. In dalje: Gledališče ie javna ustanova, katerega zlo pada z ogromno težo na hrbet vse javnosti, če se zlo v njem počenja.
V ljubljanskem gledališču se tako godi. In po vsem, kar smo te dni povedali, je razvidno, da tiči glavna krivda v njegovi glavi. Da to glavo odsečemo, bi se stepli magari z vsem svetom. Pa toliko ne bo treba, ker so nam zadnji dnevi pokazali. da je vsaj polovica javnosti na naši strani, in sicer tista polovica, ki nosi možgane za čelom, ne kosti, in ki ima v možganih toliko kriterija in energije kakor mi. Da še drugo polovico prive_demo do našega pravilnega kriterija, to je namen našega boia. Ko nas bo potem večina v tej stvari enakomislečih liudi, ni hu-
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2Va pšeničnih kg, celoletno 80 pk. V marcu 1922 račtmamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste,
ni,. Naša zmaga je zmaga vseh, ki za svf>j kruh delajo bodisi z rokami ali glavo!
Za stavkajoče delavstvo:
Stavkovni odbor.
Kdor ni slep, lahko vidi.
(Evropa na robu propada.)
Govorijo, da je treba ohraniti sedanjo civilizacijo za vsako ceno. Toda kako. na kakšen način?
Zgodovina nam govori jasno kot beli dan in z neovrgljivimi dokazi, da so vojne priprave, katerih posledica so bile vojne, pogoltnile vse civilizacije, ki so nastale pred Kristusovem in po Kristusovem rojstvu. Zgodovina ne laže.
In ko se to umiranje vrši pred našimi očmi in dasiravno imamo jasne dokaze iz zgodovine pred seboj, prihajajo Imperialistični diplomati z nasveti, o katerih govori zgodovina, da najhitreje učinkujejo za uničenje civilizacije. Nobena civilizacija se do danes še ni obdržala z orožjem. Orožje je spravilo tudi Evropo v položaj, v katerem se nahaja danes. Kajti jasno ie bilo, če dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom izdeluje orožje, izdeluje strelivo iti gradi bojne ladje, da pride nekega dne vihar, ki uniči vse. Orožje ne služi produkciji, ampak služi uničevanju, l isti, ki si domišlja, da je zmagovalec. Je ravnotako tepen kot tisti, ki je premagan, ko je vojno uničevanje doseglo gotovo mero v uničevanju.
Ako imajo res tisti resno voljo, ki kijce, da je treba rešiti sedanjo civilizacijo, rešiti, kar se rešiti, .da, tedaj naj ne
dič. da bi ne prodrli, ker danes odločuje večina tudi nasproti najbolj diplomatskemu harlekinstvu in korumpiranemu protekcionizmu, od katerega ne smemo pričakovati pametnih rešitev.
Boj je težak in dolg in morda bomo doživeli še marsikateri poraz, predno ga izbojujemo. Spominjamo samo na boje resnične umetnosti proti umetniškemu šarlatanizmu v lanskem letu, ko se je resnica borila za svoje pravice — brez vidnega uspeha seveda. Osvežimo nekatere stvari:
Predlansko leto, ko je šlo za to, da se ljubljanskemu gledališču imenuje nova uprava, so mnogo govorili, da dobi ravnateljstvo v operi naš glavui casus belli g. Fric Rukavina. Na te govorice so se zbrali najodličnejši slovenski glasbeniki, da zavzamejo svoje stališče proti takemu imenovanju. Takrat je slovenska javnost ravno začela spoznavati, kakšno kulturno pridobitev je pridobila z omenjenim gospodom. zlasti še. ko s.o začele krožiti zelo zabavne govorice o njegovih prejšnjih uspehih po vsem svetu in posebno v Zagrebu in v Zagrebu posebno z nekim Richardom StrauBom, o katerem tudi Slo-
venci vedo, da spada med največje glasbenike na svetit..Pa o tem bomo prihodnjič pisali in prosimo bralce, da jsi takrat te stvari prav pazno preberejo, ker jim ne manjka romantičnega ozadja. Toda k stvari:
Tehtnica, katere prva skodelica je nosila slovensko javnost, druga pa g. Fr.i-ca, se je torej že tedaj začela odločno nagibati s tisto stranjo navzdol, kjer je druga skodelica, oa ni čuda, da so ravno pravi umetniški krogi storili vse, da jo št: bolj potlačijo dol. Posebno, ker so dobili preje iz samega prosvetnega ministrstva zagotovilo, da g. Rukavina, če bog da, ne bo sedel na ravnateljskem stolcu. Poslali so 2. deccmbra 1920 ministrstvu spomenico, ki jo bralcem podajamo v celoti:
Ministrstvo prosvete (oddelek za umetnost), Belgrad.
V najkrajšem času se ima imenovati za Kraljeyo narodno opero v Ljubljani ravnatelj. Podpisani skladatelji in glasbeniki se čutimo poklicane, da varujemo napredek jugoslovanske kulture in vršimo le svojo dolžnost, če ob tej priliki zahte-i varno, da se uvažujejo naše želje in ime*
poskušajo rešiti civilizacije z orožjem, ker se z orožjem sploh rešiti ne da.
Kdor hoče rešiti civilizacijo, mora znati oživeti produkcijo in izmenjavo blaga. Za rešitev .take naloge pa imajo zmožnosti imperialistični diplomati iz enostavnega razloga, ker nimajo pojma o organiziranju produkcije in izmenjave blaga. Za rešitev civilizacije so poklicani ljudi.e. ki razumejo organizirati produkcijo iri izmenjavo blaga.
Namesto, da se shajajo na konferencah imperialistični diplomati, naj pridejo skupaj organizatorji produkcije, izmenjave blaga in financ. Pokličite skupaj razne industrijske generale in finančnike! Povabite na mednarodne konference najbolj bistre glave, ki zagovarjajo sedanii gospodarski sistem in poverite jim nalogo, da organizirajo produkcijo in izmenjavo bLaga! Dajte jim priliko, da razvijejo svoje zmožnosti!
In kaj po tem, če se ponesrečijo tudi ti možje, katerim poje slavo ves kapitalistični svet kot organizatorjem gospodarstva?
Ce se to zgodi, tedaj bo potrjeno, da se je kapitalistični gospodarski sistem razvil do meje, ki mu je bila določena po večnem zakonu razvoja, in da je pričel umirati. Pred seboj bomo imeli dokaz, da se ne more oživeti, kar umira in kar je obsojeno, da mora umreti.
To spoznanje bo rodilo dobro, da bomo pričeli misliti na preosnovo gospodarstva. Ako sedanji gospodarski sistem umira, je treba logično zgraditi nov in boljši gospodarski sistem, ki garantira, da bo na svetu nastala boljša civilizacija, v kateri se ljudje ne bodo med seboj vojskovali zaradi mej in trgov, temveč bodo tekmovali med seboj, kdo bo dosegel najvišjo palmo kulture.
Ce hočemo civilizacijo zboljšati, ne potrebujemo za tako delo orožja in imperialističnih diplomatov, ampak reorganizirati moramo produkcijo in izjnenjavo blaga ua ta načm, da bo vsega dosti za vse, ki delajo. Dokler skoro tri četrtinke sveta strada, prezeba, trpi, dasiravno imamo sredstva, da produciramo' za vse in vsega dosti, toliko časa ne smemo jrovoriti o rekonstrukciji gospodarstva in da branimo civflizat^io pred razpadom, če ne pokažemo z dejanii. da imamo resno voljo producirati zaradi ljudskih potreb in ne zaradi profita.
nuje bodočim ravnateljem^ povsem glasbeno in strokovno naobrazen mož, ki bo garancija za proč vit in napredek naše mlade jugoslovanske glasbene kulture.
Motreč dosedanje delovanje sedanjega ravnatelja g. Rukavine, njega ne moremo smatrati za dovolj sposobnega za to v kulturnem pogledu velevažno in odgovorno mesto in ga moramo odklanjati.
,V Ljubljani, dne 2. dec. 1920.
Kdo je bU podpisan na tej spomenici? Bili so to v resnici najboljši in najbolj priznani glasbeniki: Marii Kogoj, Štritof Nikolaj. Janko Ravnik. Stanko Premrl, dr. Fr. Kimovec, Anton Lajovic, dr. Josip Čerin, E. Adamič, Zorko Prelovec in Lucijan Marija Škerjanc! Ljudje, proti katerih mnenju ne bi niti danes vec uspelo mnenje kakega »Jutrovega.<' strokovnjaka. kakor je tisti g. Stanko Vurnik, ki je pred nar dnevi zapisal, da spada g. Rukavina med »univerzalne gledališke talente« ali kali!
In kaj se je zgodilo? Kratek čas nato, je bil Rukavina imenovan opernim
PolItKhe vesti.
-f Ministrski svet o generalu Zeče-
viču. Ministrski svet je predvčerajšnjem razpravljal o zadevi generala Zečeviča. katerega so obtožili vsi opozicionalni klubi, da je zakrivil smrt 299 in obolenje 5820 vojakov-rekrutov. V ministrskem svetu je prevladovalo mnenje — naj se ne izroči .generala Zečeviča sodišču, ker ni zato nobenega povoda, pač pa se naj uvede obsežna in natančna preiskava, ki naj postavi na zatožno klon vse podrejene, ki so bili zaposleni pri mobilizaciji decembra lanskega leta. Kakor vidimo, se uresničuje narodni pregovor: ■ Vrana ne izkljuje vrani oči. Zadnio besedo imajo seveda opozicionalni klubi, ki gotovo ne Bodo ostaji Hladni pri takih izjavah.
-f Številke govore boli Jasno kakor pa celi regimenti razprav. V Belgradu so v finančnem odboru zvišali državne dohodke za 2 miliardi in 512 milijonov kron. V Sloveniji, kjer so bili davki že itak najvišji. so jih povišali za 228 milijonov K. Ce pomislimo na lakoto in bedo, ki razsaja v naših krajih, nas je strah teh številk. Kakor je znano porabi naša vlada naivec denarja za vojaštvo.
-|- Načr^ ° Burnem delavniku na Češkem. Vlada ria Češkem se je zganila in bo predložila narodni skupščini načrt zakona o osemurnem delavniku. Po tem načrtu ženske ponoči sploh ne bodo smele delati, moški pa šele od 18. leta naprej. Načrt, ki določuje za nadure običajno mezdo s 25 odstotnim povišanjem bo stopil v veljavo 1. junija t. 1. Kaj pa pri nas ?!
-r Atentat na Miljukova. Med predavanjem v berlinski »Filharmoniji« so pričeli s samokresi oboroženi ljudje streljati proti mizi, kjer je govoril vodja ruske kadetne stranke. Miljukov. Krogle pa so ga zgrešile in so smrtno zadele Leba-kova, ki ie takoj izdihnil. Nastala je strašna zmešnjava, v kateri so streljali atentatorji tudi na občinstvo. Atentatorje, ki so bivši ruski častniki, so že prijeli. (Kadeti so konstitucionalni demokrati, ki imajo v svojem programi vseslovanstvo. So torej zelo podobni po svoji »državotvornosti« našim demokratom. Miljukov je bil zlasti v vojnem času v zelo intimnih stikih s Kramarom. češkim demokra-škim voditeljem. Op. ured.).
ravnateljem, katero mesto še danes vodi in katero mu hočemo ravno mi s svojimi razodetii temeljito osovražiti! Bog ni dal! Bog pa je takrat hodil po jugoslovanski zemlji v obliki proslulega ministra za prosveto Pribičeviča, ali. če hočemo še jasneje govoriti, v obliki tedaj in še danes vladajoče korumpirane demokraške klike, ki se še danes trže za g. Frica! Ni lepa stvar, če govorimo politično v tej zadevi. toda pametni ljudje bodo razumeli, da klike ne istovetimo s stranko in s poštenimi ljudmi, ki tvorijo nje večino in ki so za prave ideale dovzetni, z ljudmi, ki sami trpijo pod pregrehami svojih voditeljev. Vsak razsoden človek bo razumel, da se borimo tukai za resno stvar proti nečuvenemu sistemu! In končno: med imenovanimi glasbeniki so nekateri sami. ki pripadajo demokraški stranki.
Kaj pa ie g. Pribičeviča In njegovo kliko vodilo k tfimu, da nam je za celo desetletje osramotil nas najvišii kulturni liram? To so reči, o katerih bomo še na-široko pisali. Za danes premišljujte to, kar srno tukaj povedali.
*
r:f Demonstracije proti brezposelno* stl na Dunaju. Na Dunaju so bile 29. t. m. pred magistratom in pred parlamenatom velike demonstracije proti brezposelnosti. Udeležilo se je teh demonstracij okoli 20.000 brezposelnih delavcev. Socialno skrbstvo je obljubilo demonstrantom svojo pomoč.
+ Ljeninovo zdravje. Po poročilih iz Moskve ie Ljenin, o katerem so krožile še pred kratkim vesti, da je umrl, 27. t. m. otvoril enajsti vseruski strankin zbor in pojasnjeval, zakai se udeleži sovjetska vlada genovske konference. Vesti o njegovi smrti so razširili njegovi sovražniki. ki zasledujejo s tem svoje namene. Ljenin ie sicer izmučen in truden, toda o kaki smrtnonevarni bolezni ne more
biti govora..........................  -
-f. Velikanska stavka na Angleškem. V londonskih ladjedelnicah je izbruhnila stavka, ker so hoteli delodajalci znižati mezde. V stavki je okoli 400.000 delavcev.
'Onmnm vesti.
Gospodu Beltramu ne bom odgovarjal. Še danes ne vem. če je v resnici le orodje v rokah vodilnih klerikalcev, ali je verski fanatik, ki dela preglavice tudi klerikalcem samim. Opozarjam pa na to, da je g. Sušnik, tajnik JSZ, razumel, za kaj gre in pravočasno zapustil dotično sejo. — »Naprej« je v člankih in noticah večkrat pojasnjeval, da morajo sklep vsi držati, ker ni mogoče voziti skupaj z ljudmi, ki vlečejo nazaj. Prerekanje pa nič ne pomaga. Posebno pa ne z ljudmi, ki mislijo, da nam bodo škapulirji sezidali nova stanovanja. -	Z.	B.
Tiskarski škrat je pokvaril datum Bernotovega predavanja »O svetovnem nazoru.« Vršilo se bo v petek, 31. marca v veliki dvorani Mestnega doma.
Preiskovalna komisija, ki preiskuje škandalozne razmere prS tukajšnjem gledališču, ie pričela poslovati pod vodstvom g. dr. Mraka, ki ie izjavil našemu uredništvu, da bodo našle vse priče, ki bodo podaiaie izjave o razmerah pri gledališču. oooro od pokrajinski upravi. Zato nai vse priče izpovedo brez strahu za svojo eksistenco pri gledališču. Uredništvo se je namreč prepričalo, da se mnogi člani gledališča boie izpovedati, zato
RAZNI HUMBUGi.
1. Včeraj se ie oglasil tretji možakar
In nas »toži!« radi našega pisanja o gledališču: g. finančni upravnik Rus. Danes se bo oglasil baje četrti, da bo večji špas: g. baletni mojster Pohan. Tako prihajajo možakarji drug za drugim in skušajo ustvariti med nerazsodnimi ljudmi mnenje, da so sami božji volki, Hola: Mi se tožb teh gospodov prav nič ne bojimo, če bi res nekaj bilo za tem! Samo vprašali bomo: Zakaj so se neki gospodje tako dolgo mudili, da nastopijo pravno pot proti našim obdolžitvain? In drugič: Kaj uganjate, gospodje, s tožbami tako misti-ficiranje ig.vnosti, ker vse, kar počenjate, je čisto navaden trik, ki se vam danes ne bo več posrečil, je liumbug, o katerem bomo spregovoril besedo, da bo strmel ves slovenski svet?!
2. Najbolj nas zanima g. Rukavina. To je^ tisti, ki se je prvi odločil, da nas s sodiščem »prestraši«. Za protiuslugo ga bomo mi mjlce prestrašili: Ker ne maramo, da bi se ravno on šel z nami mance, nai izve, da bomo pri obravnavi — vseeno, če pri tisti, o kateri on pripoveduje,
te Je informiralo za ta slučaj pri preiskovalni komisiji in je dobilo zadovoljiv odgovor.
Ljubljana.
Resolucija protestne skupščine S. D. .1. A. v Ljubljani. 24. marca je bila protestna skupščina celokupne akad. omla-dine na univerzi. Razni govorniki in med njimi tudi povabljeni dr. Serko so utemeljevali potrebo obstoja medicinske in drugih že ustanovljenih fakultet. Bila je sprejeta tale resolucija:
Min. svetu v Belgradu!
Celokupna akad. omladina ljubljanske Univerze, zbrana na protestnem zborovanju 24. marca na univerzi, najodločneje protestira proti ukinjenju med. fak. •v Ljubljani, oziroma premestitvi posameznih fakultet v druga univerzitetna mesta. 1. Ker se s tem ruši enotnost univerze. 2. Ker je vsako rušenje in preme-ščenje že obstoječe, tako tudi nameravano ukinjenje med. fak., ki je integralen del univerze, protizakonito. 3. Ker je nameravano ukinjenje univerze omalovaževanje volie celokupnega slovenskega naroda, izražene v izjavah vseh političnih strank v mesecu oktobru 1921. 4. Ker te nameravano ukinjenje že obstoječih kulturnih inštitucij v naši državi skrajno škodljivo vsemu jugoslovanskemu narodu.
Celokupna akad. omladina zahteva najodločneje:
1. Da se ne krši v narodnem predstavništvu sprejeti zakon.
2. Da se upošteva volja akad. omla-di.ne, kakor tudi volja celokupnega slovenskega naroda.
3. Da se z dovoljuimi krediti in s tem. da se opuste vsi nepremišljeni eksperimenti z našim kulturnim središčem, omogoči uspešen razvoj in delovanje neokrnjene univerze v Ljubljani.
Spored viiolinskepa koncerta, katerega priredi prof. Jan Šlais v soboto, dne L aorila ob S. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe: 1. Cezar Frank: So-»ata za gosn jn klavir. 2. Maks Bruch: Vijolinski koncert v G-molu. 3. Liszt: Tarantella za klavir. 4. a) Wieniawski: Capriccio Valse. b) Fibich: Poeme, c) Drdla: Serenada. — Vstopnice po 15, 12. 10. 8, 6 Din. v pisarni »Glasbene Matice«.
ali tisti, ki se bo v resnici vršila — da bomo z vsem orožjem, katerega imamo v rokah, prisilili g. Daneša, bivšega gledališkega tajnika in njegovega nekdanjega zaupnika, da nastopi pred sodiščem kot Priča proti njemu in s prisego potrdi, kar smo mi povedali in kar morda Še bomo. Naše orožje je močno!
3.	Včeraj so našemu uredništvu dejali, da nas prisilijo, dati material preiskovalni komisiii na razpolago. Ne vemo sicer, kako prisilili, ker nas pa to toliko ne zanima, izjavljamo: Materiala dobite, kolikor hočete, ko boste okrivljence začasno odstranili, ko jih spravite eventuelno v Preiskovalni zapor, kar se edino spodobi takim Hudem, proti katerim se vrši težka preiskava in ki vise nad njimi težke ob-dolžitve. Najmanj polovica gledališča ni še povedala svoje besede, ker sc ne upa, ko je vladal doslej v gledališču silen teror od zgoraj. Samo zato nismo že davno Preboleli te gnusne afere! Postrežemo lahko s konkretnimi slučaji! Oblasti opozarjamo. da jp uradno zatrdilo, da se ne bo pričam niti las skrivil, še vse premalo in da je treba temeljitejšega jamstva. Mi verujemo v dobro voljo naših oblasti, zato smo jih opozorili.
Koncert priredi v nedeljo, dne 2. ' aprila v Sokolskem domu na Viču pevsko društvo »Slavija«. Vič-Glince. Začetek ob 8,- uri zvečer. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri g. Alb. Šinkovcu, brivcu na Glincah; na dan koncerta zv_ečer pa pri blagajni.
Celja.
TELF.GRAM IZ CELJA,
Stavka je popolna. Produktivni obrati stoje vsi. Od 800 delavcev je 100 stavkokazov (mojstri in preddelavci), delajo le pospravljalna dela. Stavkovni odbor je sklenil prepoved alkohola za vse stavkujoče. Podjetnik je vrgel zadnjo bombo.— naj pridejo po knjižice, pa ni morale prav nič pokvaril.
Javno predavanje Zvonimira Ber-nota, glavnega urednika »Napreja« »O svetovnem nazoru«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 31. marca 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedež 1. vrsti po 5 Din., v 2.—10. vrsti po 2 Din., v zadnjih vrstah po 1 Din. Stojišče 50 par.
8 s
Sotrudnike, ki mslijo poslati kak prispevek za »Majski spis«, prosimo, naj nam ga pošljejo najpozneje do 3. aprila. Pozneje došli dopisi izidejo k večjemu v majski številki »Napreja«. Vse organizacije, ki želijo imeti 1. maja shod, naj nam to naznanijo vsaj do 10. aprila, da jim lahko preskrbimo govornika. Naznanijo naj nam obenem kraj in čas vr-šitve, da jim ne bo treba o tem dvakrat pisati. Organizacije v sosednih krajih naj čas shoda uredijo sporazumno tako, da bo vse en govornik lahko opravil. Organizacije in zaupniki naj vsaj do 10. aprila naročijo primemo število »Majskega spisa«, da ne bo eden ali drugi krai ostal navsezadnje brez niega. Cena še ni določena, zagotovo pa ne bo veljal več nego 3 Din.
Uniinral cestnik.
Tretja številka »Preroda« je izšla z velezanimivo vsebino: Javno vprašanje
— Uredništvo: Reformatorjem — Q. V. Kunstelj- Družina — temelj preroda. — Dr. A. Brecelj. Iz otroških ust — M. Koželjeva. Boj — M. F. Vzgoja mladine k dostojnosti — A. Kržišnik. Drobtinice: Kaj nam pišejo: Drobiž. — Vse naročnike opozarjamo, naj se kmalu poslužijo položnic, saj je naročnina itak prav majhna, a stroški so veliki! Upamo, da ne ostane naš klic klic vpijočega v puščavi.
— Nabirajte novih naročnikov! V boj za prerod!
H. Sienkoiewiczevi romani v novem prevodu. Tiskovna zadruga se je odločila ustreči splošni želji in poda Sienkie\vi-czeve romane v novem prevodu prof. dr. Moleta, ako se priglasi zadostno število naročnikov. Izdajalo bo Sienkiewiczeve romane v presledkih po 3—4 tedne v snopičih po 4 pole in sicer naročnikom za ceno približno 6 dinarjev. Cena celotnemu romanu bo pozneje v knjigotržtvu višja. Začetek bo tvoril roman »Z ognjeni in mečem«. Sledil mu Im »Potop«, nato »Gospod Volodijovski«, »Križarji« in »Quo Vadiš«. Vabimo vse prijatelje zgodovinskih romanov, da se takoj priglase potom dopisnice kot naročniki na Sien-kie\viczev roman »Z ognjem in mečem«.
Priglasi naj se pošiljajo na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova uiica 54. Način plačevanja naročnine se bo sporočil naknadno. — Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Pravljica. Otroška leta, blaga 'leta srečnega spomina! Sedevali smo za pečjo ob dolgih zimskih večerih in poslušali pravljice iz tisoč in ene noči. Junak, ves svetel, velik in bleščeč, gre nad devet-glavega pozoja. Narod ga je zapisal smrti, toda zgodil sc je čudež. Mladenič zaupa svoji srečni zvezdi, zroč na svoj vzor, potegne junaško meč in glava za glavo pade, dokler ni zmaj ubit. Pravljica*! Danes je resnica. Devctglavi zmaj je kapitalizem, ki nas tlači, pritiska k tlom. da še komaj dihamo. Kje je junak, da nas reši? To je naša socialistična družina, ki upa na svojo srečno zvezdo, ki trdno veruje in zaupa našemu nauku. Kako ubiti kapitalizem? Edino orožje je protikapita-lizem. Razlika med obema pa je silno velika. Prvega ima v rokah ena oseba, tej ie brezpogojno na razpolago in uboga na vsak migljaj. Naš kapitalizem pa ie last cele družbe, vseh in nikogar, dela le to, kar mu družba ukaže in nič več. Kako nastaja naš kapitalizem? Tako da se vsak zaveden član naše socialistične družbe udejstvuje po svojih močeh pri njegovem nastajanju, da nosi svoie od-višne krone na skupen kun v svojo delavsko hranilnico. Katera je ta?
Po svetu.
— Današnji otroci. Dozdeva se, da so otroci v zadnjih desetih letih postali mnogo bistroumnejši, kot so bili prej v tej dobi. Mogoče povzroča to moderna vzgoja, v veliki meri pa tudi precejšnja doza predrznosti in dejstvo, da morajo otroci žc v zgodnji mladosti misliti z lastno glavo. S„eveda imajo učitelji danes z otroci več mulce, kakor pa prej. ko je učitelja pri vstonu v razred pozdravila navadno grobna tišina. Lloyd George je posebno oo vojni najslavnejši mož na Angleškem. Zalo ga tudi učitelji v šoli stavijo učencem za vzgled. Tako je rekel učiteli nekoč nekemu učencu, ki ni znal odgovoriti na stavljeno mu vprašanje: »V tvojih letih Me bil Lloyd George prvi učenec v syojem razredu!« — Pokarani učenec je malo pomislil, nato pa zabrusil učitelju v obraz: »V vaših letih, gospod učitelj, pa j£ bit že ministrski predsednik!«
Deček ali deklica. Profesor Julijan hhuder na londonski kliniki je izjavil, da so njegovi poiskusi na vplivanje spola v človeškem semenu tako napredovali, da se more že danes računati z možnostjo odreditve spola pri otroku. S^var je že kolikortoliko znana iz 1. 1898, ko se posrečilo dunajskemu vseučiliškemu nro-fesorju dr. Schenku odrediti spol spočetega otroka. To odkritje je zbudilo tudi pozornost ruskega carja Nikolaja II., ki je imel več hčera toda nobenega sina. ki bi zasedel po njegovi smrti carski prestol. Car je pozval dr. Schenka na dvor in res je rodila cesarica dečka na podlagi dr, Schenkove teorije.
— Današnja Budimpešta. Budimpešta ni nikoli slovela kot mesto nravnosti in drugih meščanskih čednosti, a kakor živi sedaj, je blaznost in pogin. Pleše se od jutra do večera in od večera do jutra. Plešejo vsi brez razlike na starost in stan. Pri tem je 2S00 družin popolnoma brez vseh sredstev in odvisnih od javne miloščine. Izobraženci kidajo sneg, vse-
Vabilo
Izredni občni zbor
Občnega konzum. društva v Zagorju ob Savi
dne 9. aprila 1922 ob 2. uri popoldan v poslopju društva v Zagorju.
Dnevni red: Preosnova pravil.
V slučaju, da prvi občni zbor dno 9. aprila ue bi bil sklepčen, se bo vršil drugi občni zbor 17. aprila ob isti uri in na istem prostoru z navedenim dnevnim redom.
Vstop dovoljen samo članom.
Za nsukorslvo:
Medvešek Josip.
■ -=C=
Ravnateljstvo in uradništvo rudnika Hrastnik javlja tužao vest, da je ujegov priljubljeni tovariš, gospod
ing. Josip Barvirz
obratovodja rudnika Hrastnik Trboveljske premogokopne družbe
včeraj dne 28. t m. po kratki mučni bolezni prerano premino).
Pogreb se bo vršil v petek, dne 31. t. m. ob 16. uri iz deželne bolnice v Ljubljani na pokopališče sv. Križa.
Nepozabnega ohranimo v trujnem in častnem spominu.
V Hrastniku, dne 29. marca 1922.
■ 1
ključavničarski, strugarski, livarski, svenarski itd. se sprejmejo. Urejena je posalMta Sola in delavnica za vajence, v kateri se podučujejo tisti, ki imajo potrebno — predizobrazbo. —--------------^
L
ka&br ponoči, da jih’ kdo ne spozna: generali, polkovniki, majorji. 50 srečni, če najdejo mesto v kaki banki. Od 45.000 organiziranih delavcev je 6000 brez dela. Na 100 vprašuj po delu pride 23 ponudb. Od 100 strokovnih delavcev dela \ svoji stroki samo 14. Po domovih za dojenčke leži po pet otrok v eni posteljici, v dvorani, ki je določeno za 50 otrok, jih je stlačenih 400. V minolem letu ni hodilo v šolo 42.000 budimpeštanskih otrok, 24.000 otrok je stalo pred mladinskim sodiščem! Bolnišnice so poltte spolno okuženih otrok!
■— Ne marajo Fordov. Henry Ford namerava preplaviti evropske avtomobilske in traktorske trge s svojimi »slavnimi« lordi in traktorji in je v ta namen sklenil zgradili v Hamburgu v Nemčiji veliko tovarno, v kateri bo zaposlil 40.000 ljudi. To je morda nemškim delavcem in morda tudi povprečnemu prebivalstvu v Nemčiji všeč, ni pa všeč nemškim tovarnarjem avtomobilov in traktorjev. »Der Tag«. glasilo nemških narodnjakov, imenu,je Fordov uačrt kot resno ekonomično in narodno nevarnost. Zahteva od hamburškega senata — Hamburg je namreč svobodna državica — naj ue dovoli Fordu zidati tovarne, niti naj mu ne dovoli kupiti tam kakšnih .stavbišč. »Der Tag« je mnenja, da v slučaju, če Ford uresniči svojo namero jn začne graditi v velikem številu svoje forde v Nemčiji, bo v stanu radi cenenega delavstva in drugih ugodnosti v Nemčiji z uspehom konkurirati z ostalimi nemškimi podjetji te vrste. — Že sedaj se avtomobilska podjetja v deželi borijo z največjo silo, da se vzdržijo pri živlianju, kaj bo pa šele potem. »Der
Tag« dostavlja': »če hamburški senat, kljub vzgledu Bremena, Id je enako Fordovo propozicijo zavrgel, dovoli slednjemu izvršiti svoje načrte, tedaj mora poseči vmes pruska vlada in zavreči sklep hamburških legisLatorjev.« Med nemškimi ia ameriškimi traktorji se je nedavno vršila v Nemčiji zanimiva tekma. Ameriški so se. izkazali boljši in radi tega so začeli vsi nemški tovarnarji traktorjev, kakor vsi tovarnarji avtomobilov z živahno kampanjo proti Fordu. Nemško javno mnenje se hoče obrniti proti njemu.
— Čudežno dete. Letos je preteklo 200 let, odkar se je porodil neverjetno nadarjen otrok, ki je vzbujal v svojem četrtem letu pozornost vsega sveta. To je bil mladi Christian H. Hcinecken iz Lue-becka. Ko je imel 10 mesecev, je z nenavadno natančnostjo opazoval vse predmete v hiši svojih roditeljev in ko so mu ti in dojilja imenovali te predmete ter ga prihodnji dan vprašali po imenih, je otrok pokazal z roko na vsak imenovani predmet. Razen tega je poskušal točno izgovarjati imena vseh pokazanih mu predmetov. — Starši so poklicali učitelja in mali Christian je znal v osmih tednih skoro celo biblijo, poznal je stari in novi testament in svetovno zgodovino preje, nego je dovršil eno leto. Posebno se je zanimal za zemljepis, tudi je, še ne prav 3 leta star, poznal že okoli 8000 latinskih besed, a čitai je že nemško in latinsko. Le pisati se je naučil šele s štirimi leti. Vrhunec njegovega čudnega življenja je ba pot v spremstvu dojilje v Konenha-gen. kjer je bil sprejet pri kralju in kjer je -sedeč v naročju dojilje odgovarjal celi dve uri na različna vprašanja, ki mu jih
jfe stavil začudeni kralj. Temu, Era^hb razvitemu duhu pa je bila v očitnem nasprotju telesna slabost dečkova. Slabel je vidno ter. je umrl 27. julija 1721 v sta -rosti 4 let 4 mesece in 21 dni.
POSLANO.
Prejel sem v zadnjem tednu več pismenih vprašanj od raznih delavcev iz Trbovelj, Hrastnika, Kočevja, Velenja in Crne, če ie delavska zbornica kaj ukrenila glede osebne dohodnine za rudarje. Ker mi ne pripušča čas vsakemu posebej odgovarjati, hočem torej tem potom obvestiti vse delavstvo v zadevi osebne dohodnine. Na podlagi sklepa Delavske zbornice z 19. marcem t. I. sva se jaz in gosp, dr. Likar, tajnik Delavske zbor-ce, podala k finančni delegaciji. Gospod nadsvetnik Barič nas je obvestil o poročilih iz Beograda o sedanjemu stadiju glede zaračunavanja osebne dohodnine, ki jo na podlagi sklepa Narodne skupščine ne bodo pobirali od draginjskih doklad. Obenem pa, da so obvestili Zvezo industrijcev, da finančna delegacija ne jeflektira več na odtegljaje od 1. marca t. 1. torej podjetniki niso upravičeni odtegovati od L marca naprej osebne do-hodarine za leto 1922. Ce pa si bo kakšen podjetnik še to dovoljeval, naj se delavci proti takemu odtegljaju čisto enostavno uprejo.
Z a g o r j e , 27. marca 1922.
Melhijor Čobal, predsednik Delavske zbornice.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb, SS.l.j Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.,
IHiflilS se seznaniti z možem uiiUvu ne izpod 50 let starim, rokodelcem, dobrega srca, ki si želi pridne in dobre gospodinje. Imam svoje pohištvo in nekaj gotovine. Naslov: Pošta Loka pri Žusmu „pod št. 50*. ---------------------
Dežne plašče
za dame in gospode v veliki izbiri priporoča tvrdka
I&.& E. Skabernž
Ljubljana, Mastni trg 10.
5TAMPIUF ant.CerneT^-
. \ 32JUBLJANTA J
Čevljarski pomoli, jse.5;
vsako delo se sprejme. Plača dobra in služba stalna. Miha Peršak, čevljar, Rajhenburg.