LETO XXXVII. ŠT. 15 Ptuj, 12. aprila 1984 CENA 11 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Ob jubileju nov oddelek (Stran 2) Položaj osnovnih šol v občini Ptuj (Stran 4) Vse večji interes za kmetijstvo (Stran 5) O uri, njeni zgodovini in še... (Stran 6) Pridelek rib vse večji (Stran 9) Velika pridobitev za železniško gospodarstvo PRED DNEVOM ŽELEZNIČARJEV Delavci Železniškega gospodar- stva Ljubljana so se, enako kot prejšnja leta, tudi letos skrbno pri- pravili na 15. april — dan železni- čarjev. Pri programski zasnovi so upoštevali sprejeta načela RK SZDL Slovenije, ki so v tem, da bodo vse prireditve in slovesnosti brez velikih stroškov, vendar do- stojno in učinkovito izvedene. 15. aprila bo minilo 64 let, odkar so revolucionarni železničarji, ki so jih vodili komunisti, razglasili splošno železničarsko stavko, ki je bila odraz revolucionarnega vrenja delavskega gibanja. Tovariš Ti- to je z odlokom, leta 1950 razglasil 15. april za dan že- lezničarjev Jugoslavije. Osrednja jugoslovanska proslava ob dnevu železničarjev je letos že bila v to- rek, 10. aprila v Nišu. Osrednja slovenska slovesnost dneva želez- ničarjev pa bo jutri, 13. aprila pred spomenikom na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer bo slavnostni go- vornik Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov. Tudi v ptujski občini bodo glav- ne slovesnosti prav tako jutri, v petek, 13. aprila. Občinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez občine Ptuj in osnovne organizaci- je zveze sindikatov ptujskih želez- ničarjev so organizirali in pripravi- li vrsto prireditev, ki se bodo zvr- stile po naslednjem vrstnem redu: Ob 13. uri bo na železniški po- staji v Ptuju žalna slovesnost v po- častitev 15. aprila — dneva želez- Varilec pri delu v ptujskih delavnicah za vzdrževanje voz ničarjev, ki bo povezana s polaga- njem vencev pred spominska obe- ležja padlim železničarjem. V kul- turnem programu bodo sodelovali: Ptujski pihalni orkester in učenci osnovne šole Franc Osojnik Ptuj. Ob 14. uri bo glavna proslava v ptujski TOZD za vzdrževanje voz (Železniške delavnice Ptuj) in sicer v novozgrajeni tovarniški dvorani za vzdrževanje gibnih podstavkov, kjer bo tudi simbolična otvoritev poskusnega obratovanja nove stružnice za struženje kolesnih dvojic. Stružnico je dobavila firma RAFOMET iz Poljske. Velja poudariti, da nova stružni- ca pomeni veliko pridobitev tako za delavnice v Ptuju kot za celotno Železniško gospodarstvo Centralne delavnice Ljubljana. Foto: I. Ciani Sledila bo interna proslava v ko- lektivu TOZD za vzdrževanje voz Ptuj. Na njej bodo podelili plakete in značke delavcem za 10 in 20-let- no neprekinjeno delo na železnici. Razglasili bodo tudi športne rezul- tate, ki so bili organizirani v poča- stitev 15. aprila — dneva železni- čarjev. FF Sklicani zbori Skupščine občine Ptuj Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je na seji, 3. aprila sprejelo sklep o sklicu 24. zasedanja zborov Skupščine občine Ptuj. Po tem sklepu se bo družbenopolitični zbor sestal v torek, 24. aprila popoldne, zbor krajevnih skupnosti v sredo. 25. aprila ob 8. uri, zbor združenega dela pa prav tako v sredo, zaradi obsežnega dnev- nega reda že ob 12. uri. Na seji predsedstva je bila polemična raz- prava o pripombah nekaterih odborov in de- legacij, da so dnevni redi zasedanj zborov občinske skupščine preobširni. Vendar se ob tem postavlja vrsta vprašanj, kijih ni moč obiti, zlasti: program dela zborov občinske skupščine — tako letni kot periodični za vsako trimesečje je sprejet v naprej in ga je treba izvajati, obstoječi predpisi zahtevajo, da o vrsti zadev sklepajo zbori občinske skupščine, zato jih ni moč prenašati v pristojnost reševanja drugim organom, slicevati seje zborov več kot enkrat na mesec ni racionalno in podobno. Obstaja torej najracionalnejša rešitev, da na seji, kije sklicana poskušamo obravnavati čimveč za- dev in če je potrebno, se naj seja podaljša. Delegati in vodje degacij so te dni že prejeli precej zajetno gradivo z nalogo, da o njem v delegacijah in na konferencah delegacij raz- pravljajo, oblikujejo stališča in določijo dele- gate, ki se bodo udeležili 24. seje zborov. Med pomemebnejšimi točkami dnevnega reda naj omenimo informacijo o uresničevanju družbeno ekonomskega razvoja občine Ptuj v lanskem letu, poročilo o problematiki zapos-' lovanja v občini Ptuj, poročilo o poslovanju in delu občinske kmetijske zemljiške skupnosti in poročiloo koriščenju in učinkih sredstev sklada za intervencije v proizvodnji in porabi hrane. Pod eno točko dnevnega reda bodo obrav- nagali vrsto poročil o delu v letu 1983. Če bi se hoteli v vsebino poročil nekoliko bolj poglo- biti, bi ta točka zadostovala za celodnevno sejo, saj gre za poročila o delu Postaje milice Ptuj, Družbenega pravobranilca samoupravliania. Javnega pravobranilstva v Ptuju, Sodišča združenega dela v Mariboru, Temeljnega jav- nega tožilstva Maribor z enoto v Ptuju, Te- meljnega sodišča Maribor z enoto v Ptuju, Občmskega sodnika za prekrške in poročilo o delu skupnosti za cene občine Ptuj. Nadaljnje točke dnevnega reda obsegajo več predlogov in osnutkov odlokov, sklepov in odločb. FF^ Andrej Šifrer razveselil mlade Ptujčane , Prejšnji teden je priljubljeni pevec zabavne glasbe Andrej Sifrer na več ■koncertih sirom občine razveseljeval šolsko mladino, na njegov posebno privlačen način. S svojo kitaro je privabljal smeh in predvsem navdušenje ^ niladi so večkrat z njim tudi zapeli. Najbolj prijetno je bilo v dvorani , Orodnega doma, kjer sta bila oba koncerta polno razprodana. Podobno bilo v Kidričevem in na Grajeni. Kot vedno pa se je tudi tokrat Andrej na v ,.svoji" gostilni v Juršincih, kjer ga imajo še posebej radi. /j* T^. M. Ozmec V spomin na Ivana Spolenaka v krajevni skupnosti Ivan Spolenak v Ptuju bodo jutri popoldan gla- vne prireditve v počastitev prvega krajevnega praznika, ki je uradno 16. april, posvečen spominu na revolucionarja-komunista kovača Ivana Spolenaka. Tako bo jutri, 13. aprila najprej sprejem gostov, med vabljenimi sta tudi France Klopčič in Ivan Bratko. Ob 17. uri bo v Domu krajanov Breg na Zadružnem trgu slavnostna seja skupščine KS in'vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na seji bo spregovoril Drago Klobučar, predsednik skupščine KS. Za tem bo predstavitev publikacije o IVANU SPOLENAKU, ki jo je pripravila in uredila prof. Ljubica Suligoj, prav tako tudi spominsko sobo Ivana Spolenaka. Oboje bo prof. Suligojeva udeležencem proslave podrobneje predstavila. Osnovna šola Ivana Spolenaka pa je pripravila prisrčen kulturni program, s katerim bodo presenetili krajane. Pričakujejo, da se bo prvega krajevnega praznika udeležilo kar naj- več krajanov z območja krajevne skupnosti. F Setev je vendarle pričela Kljub nekoliko razmočeni zemlji je v ponedeljek stekla setev sladkor- ne pese. Že nekaj dni je bilo opaziti vznemirjenost pri kmetovalcih, ki nameravajo posejati sladkorno peso, saj bi želeli to opraviti čimprej. V ponedeljek se je izkazalo, da je zemlja še preveč mokra, da pa bodo od torka dalje sejali zares. Najugodnejši čas setve je med 10. in 25. aprilom. V kmetijskem kombinatu morajo posejati 577 hektarov, v kmetijski zadrugi Ptuj 300 in v kmetijski zadrugi Lovrenc 60 hektarov. V kmetij- skih zadrugah bo potrebno opraviti setev na velikem številu parcel. Tako so imeli v KZ Ptuj pred dnevi zagotovljenih 275 hektarov in to kar pri 555 nrirlelnvalcih. V naslednjih dneh bo potrebno torej precej pohiteti, da bo mogoče posejati vse te površine in morda tudi nekaj tistih, za katere pogodbe še niso sklenjene. Zaradi zamude je sedaj zelo pomembno, da bodo ob prihodu sejalnice vse površine pripravljene za setev. V nasprotnem prime- ru bo zamuda iz dneva v dan večja. Tudi v naslednjih dnevih in tedriih pa ne moremo pričakovati samo lepega vremena, saj poznamo značilnosti muhavega aprila. JB Danes volilni seji občinskih svetov ZSS Ptuj in Ormož s približnima istima dnevnima redoma se bodo danes, 12. aprila sestali najbolj odgovorni sindikalni delavci občin Ptuj in Ormož na volilno programskih sejah. Ptujčani so poleg ocene dela, na dnevni red , uvrstili tudi pregled gospodarjenja v letu 1983. Oboji pa bodo obravnavali še kadrovske spremembe ter v nadaljevanju opravili vo- litve. Sprejemali pa bodo tudi program dela za letos. Ptujčani bodo volilno sejo zaključili s podelitvijo srebrnih znakov slovenskih sindikatov za leto 1984. Srebrni znak bo letos prejelo 15 posameznikov in 5 osnovnih organizacij sindikata. yiQ i_.- O nadaljnjem sodelovanju v računalništvu V prejšnjem tednu so predstavniki delovne organizacije Iskra Delta, vodilne na področju projektiranja in izdelave računalniške opreme pri nas, obiskali ptujsko občino in se z odgovornimi za to področje v občini in večjih delovnih organizacijah pogovorili o dosedanjem sodelovanju in možnostih za vnaprej. Zanimivo je, daje bila prav ptujska občina prva v Sloveniji, ki se je odločila za računalniško opremo tega izdelovalca. Težave pri oskrbi z repromaterialom pa so povzročile, da Iskra Delta še ni izpolnila vseh obveznosti in novih zahtev po večjih zmogljivostih. To bo, čim bo možno, urejeno, predstavniki Delte pa so predstavili tudi novosti, ki nas bodo tudi na tem področju osvobodile odvisnosti od tujega znanja. Ugotovili so, da brez širjenja uporabe računalnikov na vsa področja ni moč v korak z razvitejšimi, kjer seje uporaba tako v proizvodnji kot vsakdanjem življeiiju že udomačila. V ta namen pa želijo k sodelovanju pritegniti kadre, ki delajo v za nas pomembnih področjih, kot je na primer agroživilstvo, saj želijo doma in v svetu ponuditi specialne programe v posameznih dejavnostih. Po drugi strani pa potrebujemo čimveč kadra, ki obvlada to področje. Zato je še kako pomembno uvajanje predmetov računalništva v usmerjenem izobraževanju. Zato Iskra Delta podpira uvedbo te smeri v centrih srednjega usmerjenega izobraževanja. Možnosti na tem področju so tudi v ptujskem srednje- šolskem centru. 1. kotar SREDIŠČE OB DRAVI Trideseti krajevni praznik V krajevni skupnosti Središče ob Dravi je bil včeraj, 11. aprila praznik krajevne skupnosti, ki so ga slovesno obeležili letos že tridesetič. Krajevni praznik je posvečen spominu na 11. april 1942, ko so nacistični zločinci v Mariboru masovno streljali talce, med njimi pa je na tan dan padlo kar 14 talcev z območja KS Središča ob Dravi. Imena teh talcev so vklesana v gra- nitni kamen spomenika v Središču, skupno z drugimi 51 padlimi borci v NOB. Pred tem spomenikom se je včeraj ob 9,30 tudi začela osrednja sloves- nost v počastitev krajevnega praznika. Uro za tem je bila slavnostna seja skupščine KS in vodstev družbeno-političnih organizacij, seja je potekala v kinodvorani. Ob 14. uri pa so organizirali sprejem za vse nad 70 let stare krajane z območja krajevne skupnosti. Prisrčen kulturni program jim je pripravila šola. V prostorih šole so pripravili tudi zanimivo razstavo s poudarkom na 20-letni obstoj Droge Portorož TOZD Gosad Središče ob Dravi. Razstava je bila odprta včeraj ves dan. Včerajšnji praznik pa so sklenili z družabno prireditvijo, ki je bila v domu TVD Partizan. Prireditve v počastitev krajevnega praznika so potekale že od nedelje, ko so izvedli občinsko strelsko tekmovanje ekip občine Ormož, za tem ob- činsko tekmovanje ZRVS in z vrsto drugih prireditev. V ta okvir spada tudi gledališka predstava, ki je bila v nedeljo popoldne v domu kulture v Obre- žu, domači igralci so se predstavili z delom Novak-Novaka Gugalnik. Ker je krajevna skupnost Središče ob Dravi pobratena tudi s KS Prelji- na iz občine Cačak v SR Srbiji, prek nje pa še s KS Miničevo in Sutjeska, so v torek sprejeli tudi delegacije iz pobratenih KS, ki so potem sodelovale na vseh slovesnostih v počastitev krajevnega praznika. FF KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO Vrsta prireditev Deseti april, rojstni dan Borisa Kidriča, heroja ljudske revolucije in junaka socialističneta dela, je tudi praznik krajevne skupnosti Kidričevo, ki ga slavijo skupno z delovno organizacijo in osnovno šolo, ki sta prav tako poimenovani po Borisu Kidriču. V torek, 10. aprila je bila ob 18. uri v Kidričevem svečana seja skupščine krajevne skupnosti, vodstev družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov TGA in osnovne šole. Slavnostni govornik je bil Vojteh Rajher, predsednik skupščine KS. Na slovesnosti so tudi podelili zahvale in priznanja zaslužnim krajanom ter osnovni šoli in VVZ oddelku v Kidričevem. Včeraj, 11. aprila pa je bila ob 18. uri v veliki dvorani obrata družbe- ne prehrane v Kidričevem kulturna prireditev v počastitev krajevnega praznika, ki so jo izvedli člani KUD Jože Hermanko iz Maribora. V okviru krajevnega praznika potekajo tudi razne športne in telesno- vzgojne prireditve in tekmovanja. Skozi ves mesec april bodo organizira- ne razne delovne akcije, kot je čiščenje in urejanje okolja, predvsem celo- tnega območja naselja Kidričevo in podobno. FF 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 12. april 1984 - TEDNIK V PTUJSKEM TOZDU ZA VZDRŽEVANJE VOZ Obnavljanje muzejskih voz Sredi leta 1846 je pri Šentilju prestopil prvi vlak slovensko mejo in slovesno pripeljal v Celje. Postopoma so dograjevali železni- co, najprej leta 1849 do Ljubljane in osem let kasneje do Trsta. Prve vagone, osebne in tovorne, ki so biH ?tiriosni, je Avstrija kupovala v ZDA. Ko so jih izkrca- li v Trstu, so jih prepeljali po cesti na Dunaj. Po isti poti so prevažali tudi razstavljene lokomotive. Pro- go so gradili seveda iz Dunaja pro- ti jugu do morja. Kmalu je Avstri- ja odkupila ameriško licenco in sa- ma izdelovala vagone, ki pa jih je kaj hitro uredila po svoje. Tova- rno lokomotiv na Dunaju je usta- novil Stephensonov učenec ing. Haswell, ki je začel z ameriškimi in angleškimi vzori ter kmalu ustanovil lastne avstrijske vrste strojev. Po dvotirni tržaški progi so dol- go vozili vagoni ,,amerikanci", nekako še pet let po podržavljanju privatne Južne železnice leta 1924. Sredi 19. stoletja so se masovno pojavili dvoosniki v osebnem in tovornem prometu, za njimi troosniki in koncem stoletja zopet štiriosniki, kakršnega obnavlja se- daj ptujska delavnica (1896). Ptujska delavnica je za želez- niško muzejsko zbirko ŽG-Lju- bljana pred dvema letoma restavri- rala dvoosni voz iz leta 1860, ki je služil IV. razredu in je pri nas obe- ležen z J2 GB 69001. Do pasu je obdan z leseno ograjo, streho pa nosi nekaj stebrov, po sredi je le ena klop, ostali potniki so stali. Ta voz je spravljen v lopi na Prager- skem. V Mariboru čakata še dve podvozji iste starosti, na katerih bo nadgrajeno ohišje za voz III. razreda ia voz I. in JL razreda. Lokomotiva iste letnice je v Grosupljem in z njo bo zaključena, garnitura osebnega vlaka iz sredine prejšnjega stoletja. Letos so že temeljito restavrirali vozove, ki so bili med leti 1969 in 1977 restavrirani v delavnicah No- ve Gorice, Dobove in Divače. Ta vlak je peljal v Trst ob jubileju 1857—1977. Služil je tudi nekaj- krat za turistične in filmske vožnje, vendar je bil zaradi varno- sti vožnje odtegnjen iz prometa. Ko bo v celoti zapustil ptujsko delavnico, bo ustrezal osnovnim predpisom vleke, seveda z največjo hitrostjo 60 km na uro. Obnova potniških muzejskih voz v Ptuju se je vrstila najprej z dvoosnikom BCs 31911, ki ima oddelek za drugi in tretji razred. Izdelali so ga leta 1917 v Kčnigs- feldu (Brno). Voz nima zaprtih oddelkov razen stene med razredo- ma in ima dve odprti ploščadi. Ker so takrat barvali vozove I. in II. razreda z olivno zeleno, tretjega razreda pa s čokoladno rjavo bar- vo, je ta voz opleskan z dvema barvama. Zaščitili so ga leta 1970 v Zaprešiču, tja pa je prišel iz Oguli- na. Pred vojno je vozil po sloven- skem ozemlju. Naslednji dvoosni voz Cs 31199 iz leta 1905 (Simmering-Wien) je tudi brez oddelkov. Njen lastnik je bila državna železnica KkStB. Po zgraditvi je imel vgrajene oddelke in so ga zato uvrščali tudi v brzo- vlake. Zaščitili so ga leta 1970 v Postojni. Dvoosni voz Cs 207001 iz leta 1900 (SGPW Graz) je tudi brez oddelkov. Gradili so ga za prime- stni promet z odprtimi ploščadami, da so se hitreje izmenjavali potni- ki. Zaščitili so ga leta 1971 v Zidanem mostu. Med najlepšimi eksponati je dvoosnik Cs 31198 z zavorno utico na strehi, odprte ploščadi, last bivše privatne Južne železnice iz leta 1893 (Nesselsdort—Ko- privnice), zaščiten leta 1969 v Celju. Uporabljali so ga za pot- niške in brzovlake. Tudi dvoosni voz ABH 31954 je bil last privatne Južne železnice, izdelan leta 1894 (SGWP Graz). Vzgrajene ima štiri oddelke, dva prvega in dva drugega razreda. Za tiste čase je bila velika novost in udobje, da ima vsak oddelek po dve okni. Zaščitili so ga isto leto v Celju. Velika redkost je štiriosnik bivše privatne Južne železnice Ca 39614 iz leta 1896 (SGPW Graz). Po letu 1918 so ga vključevali v brzovlake Ljubljana—Beograd, na Sušak pa tudi v potniški promet med Mari- borom in Ljubljano oziroma Postojno. Med zadnjo vojno je bil voz pristojen v Kikindo (Zrenja- nin) in smo ga zaščitili leta 1970 v Volčji dragi. Voz ima lepo raz- poreditev tretjega razreda v odprte in oddelčne prostore. Službeno-poštni voz DF 191005 iz leta 1914 so izdelali pri SGWP — Graz za privatno Južno železnico. Po prvi vojni so ga v mariborskih delavnicah predelali v delavniški voz G 43631 in je to funkcijo obdržal do leta 1970, ko smo ga zaščitili na Jesenicah in leta 1977 restavrirali v Dobovi v izvi- rno stanje. Poštni oddelek je dobil zopet nadgrajeno strešno svetlobo in vso notranjo pisarniško opre- mo. Voz je dvoosen. Salon 194030 z dvema osema je mlajšega porekla iz leta 1936 tova- rne Ringhofer—Praga. Namenjen je bil izrednim gostom in inšpekci- jam. Ima dva oddelka: salonski in spalni s pritikUnami. Tudi sedaj bo namenjen posebnim gostom turi- stičnih , voženj in eventualno okrepčevalnici za potnike. Voz je bil muzejsko zaščiten leta 1981. K muzejsko-turistični garnituri moramo zapisati, da je doslej vozila te vlake parna lokomotiva JŽ 18-005, izdelana v Linzu 1927, po novem letu pa jo bo nadomesti- la deset let starejša Madžarska 17- 006. Ta je nekaj let služila kot muzejski eksponat pred novogori- ško kurilnico. Naši železničarji jo dobro poznajo kot odlično parnja- čo, saj je domovala od leta 1928 v kurilnicah Jesenice, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica in Novo mesto. Tudi ta je tendrovka, ker lahko vozi z isto hitrostjo naprej in vzvratno vožnjo. Premore tudi vi- soke vzpone, kar je pokazala med dolgoletnimi vožnjami na progi Sežana—Jesenice. Zna pa biti tudi hitra do 85 km na uro. Ptujska delavnica opravlja pri muzejskih vozovih zelo zahtevno restavratorsko delo, ker se mora držati verodostojnosti izvirne izde- lave obenem pa prirediti vozove za sodoben in varen promet. Delo je zamudno ker poteka skoro povsem ^ obrtniško in pod stalnim stroko- vnim nadzorom. Prvi del obno- vljene garniture je letos prestal preizkus na tridesetih vožnjah med Reko in Brajdico. S. Kumar; Vot fe kl8 1860, sedaj Je sprav^eii v lopt na Prag«rskem Vot, ii6e\m lela 1893 pred obnovo v ptujskih delsvnkah Voz iz Kta 19UU, obnovljen leta 1983 v ptujskih delavnicah; UDARNIŠKO DELO V PETOViJI z reklamno akcijo, ki jo je pričela temeljna organizacija združenega dela Pelovia Ptuj konec lanskega leta so, kot pravijo, zadeli v črno. Prodaja njihovih izdelkov seje v pn'em trimesečju povečala za okoli 60 odstotkov. Povečanje prodaje zahteva seveda več dela in zahtevo za izboljšanje kakovosti izdelkov, vse to pa spremljajo tudi prizadevanja za zniževanje stroškov na vseh področjih. V vsem tem vidijo v Petoviji svojo svetlejšo prihodnost. Veliko povpraševanje po njihovih izdelkih zahteva večjo storilnost in tako so sprejeli odločitev, da proizvodni delavci delajo vsak teden dodatne štiri ure. ob sobotah pa prevzamejo njihova delovna mesta delavci strokovnih služb oziroma vsi, ki sicer ne delajo v neposredni proizvodnji. Tako je bilo tudi minulo soboto, ko so blago pakirali in ga pripravljali za prodajo. V Petoviji z veseljem ugotavljajo, da se v zadnjih letih povečuje zanimanje kmetovalcev za pridelovanje kumaric in ostalih vrtnin, kijih predelujejo v tej živilski industriji. Vso potrebno surovino tako sedaj že zagotavlja kmetijstvo v neposredni bližini tovarne, kar je zelo pomem- bno tako zaradi manjših transportnih stroškov pa tudi zaradi kakovosti surovin. Plan za letošnje leto predvideva, da bodo v Petoviji predelali 900 ton kumaric, 600 ton rdeče pese, 150 ton feferonov, 300 ton paprike. 200 ton zelja in 20 ton šampinjonov. Tako bodo fizični obseg proizvodnje povečali kar za 30 odstotkov. JB Z OTVORITVE NOVEGA ODDELKA HEMODIALIZE V PTUJSKI BOLNiSNiCI OB JUBILEJU - NOV ODDELEK Ptujska bolnišnica slavi letos 110-letnico obstoja in v teh dolgih letih je zabeležila vrsto mejnikov, pomembnih za njen nadaljnji raz- voj. Zadnjega je zapisala v soboto, 7. aprila ob svetovnem dnevu zdravja, ko je predala namenu nov sodoben dializni oddelek z osmimi dializnimi mesti. ,,. . . Vsaka na.ša nova pridobi- tev za zdravje in srečo človeka, nas obdaja z zadovoljstvom in pono- som. Povrniti človeku zdravje, vrniti ga na delovno mesto, ustva- riti človeku ob bolezenskem sta- nju kolikor mogoče znosno življe- nje, to je tisto, kar nas ob Potrču obvezuje. Mislim, da lahko skup- no ugotovimo, da je pot razvoja ptujske bolnišnice — pot velikih naporov, prizadevanj, pa tudi odrekanj kolektiva, da bi se usta- nova kar najbolj približala do- sežkom sodobnega zdravljenja. Ob tem velja poudariti, da vseh uspehov ne bi bilo, če bi ne bilo po- moči širše družbene skupnosti. Mejniki v razvoju ptujske bolni- šnice so zabeleženi v naslednjih le- tih: 1947, 1948, 1952, 1954, 1956, 1959, 1968, 1969, 1974, 1976, 1981 in 1982," je v uvodu sobotne slo- vesnosti povedal dr. Lojze Arkov, vodja TOZD bolnišnice dr. Jožeta Potrča, ki pa jo je pričel komorni Dializna aparata, ki ju je podaril Ivan Kramberger, nosita znamko Drake VViilock. Doslej je podarU že 41 dializnih aparatov j^^^. OANI moški pevski zbor pod vodstvom Franca Lačna. Borut Miklavčič, predsednik republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo je v slavno- dr. Viktor Voičjak: V ptujski bol- nišnkri sem začel kot sekundami zdravnik, v njej sem veliko prido- bil, sedaj se ji zahvaljujem s skro- mnim knjižnim darilom Ivan Kramberger: Ponosen sem na ptujsko bolnišnico, iskrena hvala za prvo darilo, ki sem ga doslej prejel . . . Primarij dr. Jože Neudauen Sedaj imamo 21 bolnikov, prvo dializo smo uspešno izvedli leta 1979 . . . stnem govoru med ostalim pove- dal: ,,Zdravljenje s hemodializo se je v Sloveniji pričelo že leta 1970, ko smo odprli center v Ljubljani. Da- nes imamo v Sloveniji že 10 cen- O razvoja ptujske bolniSnice Je go- voril dr. Lojze Arko trov za dializo, v katerih zdravimo nekaj več kot 400 bolnikov. Zaradi naraščajočega števila bol- nikov z ledvično odpovedjo, po- trebujemo mrežo dializnih oddel- kov. Materialni razvoj naše družbe nam je to omogočil. Prepričan sem, da bo ptujski dializni oddelek prinesel mnogo svežine in tudi napredek ne samo v nefrologiji v ptujski bolnišnici, ne samo v internem oddelku, ampak tudi drugim medicinskim strokam. S tem mislim, da bodo morali nefrologi ob dodatnem usposa- bljanju prinesti in širiti v bolnišnici znanje o preprečevaniu akutne odpovedi ledvic, v medicinskih posegih in uporabi zdravil pri bol- nikih z zmanjšano funkcijo ledvic, operacijskih posegih in podobno. Zdravniki, ki bodo delali v dializnem oddelku, bodo morah svojo dejavnost razumeti široko, delati tudi preventivno tako v ok- viru bolnišnice, kot tudi ambulan- tno. Vsaj pri 25 odstotkih bolni- kov, ki so danes v programu hemodialize, bi bilo mogoče pre- prečiti razvoj končne odpovedi ledvic ali pa ga za dalj časa odloži- ti. To pa ogromno pomeni za vsa- kega posameznika in veliko za na- šo družbo tako z vidika delovne sposobnosti, kot tudi stroškov, ki jih tako zdravljenje zahteva. Zdravljenje s hemodializo ni edi- na metoda zdravljenja za bolnike, ki jim odpovedo ledvice. V Slove- niji je za zdaj razvito samo presa- janje živega dajalca. Naloga vseh nas je. da v kar najkrajšem času razvijejo v Sloveniji tudi transplan- tacijo kadavrskih ledvic, kot redno metodo zdravljenja tistih bolni- kov, ki so za sedaj vezani na hemodializo. Pričakujem, da bi ob ustrezni Bonit MiklavčK: V Sloveniji Je da- nes prek 400 bolnikov zavzetosti vseh odgovornih zdrav- stvenih in drugih delavcev, lahko z vzpostavitvijo programa kadavrske transplantacije v treh letih dosegli to, da ne bi več naraSčalo število bolnikov v dializriih oddelkih v Sloveniji. Prav v tem času v komiteju in v IS Slovenije pripravljamo predlog zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdrav- stvene namene. Prepričan sem, da bo delo v dializnem oddelku ptujske bolni- Snice potekalo na visoki strokovni ravni, v zadovoljstvo bolnikov, osebja, ki bo v njem delalo, celot- ne bolnišnice in vseh nas. V krat- kem boste vzpostavili tudi ustrezno aparaturo za pripravo vode za hemodializo." Novi prostori hemodialize so so- dobno urejeni, v njih pa je osem dializnih mest. Dva dializna apara- ta je ptujski bolnišnici podaril Ivan Kramberger, dobri človek iz Duisburga, sicer doma iz Negove v občini Radgona. Na sobotni slo- vesnosti so mu predstavniki bolni- šnice izročili sliko s panoramsko podobo Ptuja, kar je le skromna oddolžitev za to človekoljubno in humano dejanje. Ob tem je Ivan Kramberger dejal: ,,S solzami v očeh se zahvaljujem za to darilo, ki je obenem prvo da- rilo, ki sem ga prejel. Domovini sem podaril že 20 milijonov dinar- jev in sicer 41 dializnih aparatov, od tega Sloveniji 6 aparatov. Ptujsko bolnišnico cenim, ker v njej človek nekaj pomeni, je bol- nišnica, ki je ohranila odnos do bolnika. Velike nove bolnice evi- dentirajo bolnika le kot številko. Želim, da bolnišnica ostane taka, kot je; da bo njen sloves ostal . . ." V nadaljevanju slovesnosti sta govorila še: predstavnik nefrološke sekcije Slovenije in dr. Viktor Vol- čjak, ustanovitelj in graditelj bol- nišnice Pranja, ki je svojo zdravni- ško pot pričel leta 1939 v ptujski bolnišnici kot sekundarni zdravnik pri dr. Aleksandru Kuharju. Zatem so se udeleženci slovesno- sti preselili v nove prostore hemo- dialize, kjer je o novi pridobitvi govoril primarij dr. Jože Neu- dauer. Simbolično predajo je opravil Franc Fleger, najstarejši bolnik na dializi in eden izmed ustanoviteljev diahznega oddelka. TEDNIK - 12- april 1984 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 ^ Pohod so začeli ob slabem, končali pa v lepem vremenu — S slovesnosti pred Potrčevo rojstno hišo v Vintarovcih DRUGI PRAZNIK KS JOŽE POTRČ Pohod v Vintarovce in osrednja svečanost Jože Potrč, zdravnik in komunist, neumorni borec za etične vrednote se je rodil.3. aprila 1903 v Vintarovcih pri Destmiku. Ta dan so si v krajevni skupnosti, ki nosi njegovo ime, iz- brali za krajevni praznik. Tako so minulo so boto in nedeljo izvedli prireditve v počastitev drugcRa praznika. V soboto dopoldan se je prek 100 krajanov udeležilo drugega pohoda do Potrčeve rojstne hiše v Vintarovcih 48. Zbrali so se pred gasil- skim domom v Ptuju, med potjo pa se ustavili na Lackovi domačiji. Kolono so sestavljali predstavniki vseh organizacij in društev, ZRVS, civilne zaščite, voiaki in orinadniki milice. Na Destmiku so jih pričakali domačini in se s svojimi gosti udeležili priložnostne slo- vesnosti pred Potrčevo rojstno hišo. Zbranim sta o Potrču in njegovem izročilu govorila Bo- rut Predan in Boris Solovjev, učenci OS Bratov Reš pa so izvedli priložnostni proeram. Pohod so sklenili s tovariškim srečanjeni, ki so ga pripravili v sodelovanju z vojaki in starešinami gamizije Dušan Kveder-Tomaž. V nedeljo dopoldan pa je bila v dvorani ptujskega gasilskega doma slavnostna seja skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Po poročilu o opravljenem poho- du, ki bo postal tradicionalen, je predsednik skupščine KS Franc Klemenčič govoril o do- sežkih v letu 1983 in letošnjih nalogah na vseh področjih dela v tej mestni krajevni skupnosti. Za tem so Emb Potrč proglasili za častno kra- janko in podelili letošnja priznanja. Plaketo krajevne skupnosti je prejel Jože Sotlar, bro- nasti znak OF Sonja Veličkovič in Ivan Hrenič, Veliko priznanje KS komanda garnizije Dušan Kveder-Tomaž, ŽG Ljubljana TOZD za vz- drževanje voz Ptuj, Cestno podjetje Maribor, TOZD za vzdrževanje cest Ptuj in Viktor Ke- lenc, priznanja pa Branislav Nikolovski, Marta Drozg, Ivan Grajfoner, Greta Glatz in Franc Kokol. Nato so delegacije ponesle vence k spominskim obeležjem, v imenu Skupščine občine Ptuj in družbenopolitičnih oreanizacii pa je krajanom čestital Franc Potočnik. V pri- ložnostnem kulturnem programu so sodelovaU mešani pevski zbor društva upokojencev Ptuj pod vodstvom Marinke Pintarič, pevski zbor OŠ Tone Žnidarič p>od vodstvom Grete Glatz in recitatorji te šole, cicibani VVZ Ptuj in an- sambel gamizije Dušan Kveder-Tomaž, šte- vilni udeleženci proslave pa so si lahko ogledali tudi razstavo intarzij in gobelinov. Tekst in foto: 1. kotar — Emo Potrč, ženo doktorja Jožeta Potrča, so {H-oglasili za častno — Priložnostni program je navdušil številne udeležence proslave v ga- krajanko silskem domu O pripravi družbenega plana občine Ptuj v naslednjem letu se izteče izvajanje tekoče- ga srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—1985, kar narekuje sprejem družbenega plana za naslednje srednjeročno ob- dobje in sicer od 1986 do 1990. V skladu z zvez- nim zakonom o temeljih sistema družbenega pla- niranja je skupščina SFRJ že sprejela odlok o pripravi družbenega plana Jugoslavije za obdob- je 1986—1990, ki zahteva sočasno pripravljanje družbenih planov v SFR Jugoslaviji. Odlok o pripravi družbenega plana Slovenije za obdobje 1986—1990 je v postopku sprejema- nja. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Ptuj zavezuje vse nosilce planiranja v občini, da pri pripravi planskih aktov izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabili- zacije v SR Sloveniji in občini ter dolgoročnega plana SR Slovenije in občine Ptuj. Z odlokom so predvideni tudi roki za predlo- žitev planskih aktov Skupščini občine Ptuj. Gle- de na to, da bo delo na pripravi planskih aktov mpralo potekati medsebojno usklajeno, je v predlogu odloka v 6. členu smiselno zaobsežena obveza nosilcev planiranja za časovno in vsebin- sko usklajeno pripravo programov dela, samo- upravnih sporazumov, dogovorov in planov. Izvršni svet bo v štirinajstih dneh po predlo- žitvi odloka pripravil in sprejel delovni program pripravljanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990 in s tem podal osnovo za nadaljnjo uskladitev aktivnosti vseh nosilcev in udeležencev v procesu planiranja. Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in iz- delavi srednjeročnega družbenega plana občine je Občinski komite za družbenoekonomski raz- voj in planiranje. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je o odlo- ku razpravljal na 72. seji dne 21/3-1984. Zbo- rom skupščine občine Ptuj pl-edlaga, da sprejme- jo odlok po hitrem postopku iz razloga, ker mo- ra delo na pripravi planov potekati medsebojno časovno in vsebinsko usklajeno. Odlok o pripra- vi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 je že bil sprejet (Ur. list SRS št. 6/84). V 6. členu zadolžuje samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti, da sprejmejo programe dela za pri- pravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bodo njihove aktivnosti za pripravo planov jrote- kale časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana SR Slovenije in bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih plana pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v skladu z roki, ki so predvideni za pred- ložitev osnutka oz. predloga dmžbenega plana SR Slovenije. Ker ima lahko vsako zamujeno usklajevanje plana družbenoekonomske posledice, je spreje- manje odloka po hitrem postopku utemeljeno. Ob dnevu Emone v Emoni-Merkur v soboto, 7. aprila je bila v Ljubljani priložnostna slovesnost ob 10. aprilu — dnevu Emone. Ptuiska trgovska organizacija Emona — Merkur, ki je članica sozd-a že od leta 1977, praznuje letos 30-letnico dela, zato so nekatere njene prodajalne, iz katerih je DO tudi nastala, prejele zlato in srebrno plaketo. Zlati plaketi sta prejeli tekstilna hiša Merkur in prodajal- na Tehnika, srebrno pa prodajalna Oprema. Bronasti plaketi pa sta prejeli dve delavki in sicer Slavica Vaupotič in Marija Murko. Za 30 let dela v DO so zlate plakete prejeli naslednji delavci: Slavko KoStomaj, Angelca Ketiš, Vlado Purg in Ivanka Meško. Na slavnostni seji DS Emone — Merkur, ki bo še ta mesec, bodo po- '^elili plakete za 10 do 20 let dela v DO ter posebna priznanja Emone — Merkur. MG OBVESTILO Pokrajinski muzej Ptuj obvešča, da bodo letošnjo sezono stalne zbirke odprte s torkom, 17. aprila. Grajske zbirke: kultur- no-zgodovinska, galerija s stalno razstavo akad. slikarja Franceta Miheliča, glasbena in zbirka ljudske revolucije, bodo odprte vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. gro, vodstvo bo v začetku vsake polne ure, zadnje ob 15. uri. Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: srednje- veški in antični lapidarij, numizmatična ter zbirka drobnega arheološkega gradiva, pa si bodo obiskovalci lahko ogledali med 10. in 13. uro, prav tako oba mitreja na Bregu in Hajdini, za vod- stvo se oglasite v upravi muzeja na Muzejskem trgu 1. KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM DOMOVI DA ALI NE? V nedeljo popoldan so se sestali krajani iz Pobrežja ter Sovič in Drave v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju. Na izredni zbor so povabili poleg predstavnikov krajevne samouprave tudi predstavnike vseh pristojnih ob- činskih služb in predstavnike občinske konference socialistične zveze. Sesianeic so sklicali v Pobrežju, na mestu načrtovane gradnje vaškega doma, ker pa jih je zmotil dež, so napolnili prosvetno dvorano v Vidmu. Vsi prisotni so obžalovali, da tudi tokrat niso mogli razčistiti nakopičenih problemov in težav v zvezi z gradnjo vaških domov, saj povabljenih, razen dveh uslužbencev občinske uprave, na pogovor ni bilo. Da bo zadeva bolj jasna, naj dodamo, da nameravajo v Pobrežju in Sovičah zgraditi domova krajanov, ker sedaj nimajo ustreznih prostorov za kuhurno in politično delo. Stališče družbene skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacij je, da v sedanjem času ne bi kazalo vlagati sredstev v zi- dove, poleg tega pa v obeh vaseh na predvidenih mestih urbanistični red ne predvideva gradnje. Tako se zadeva že nekaj časa vrti v začaranem krogu. Nedeljski sestanek naj bi bil odkrit pogovor in dogovor na terenu sa- mem. Kot že omenjeno pa se krajani Pobrežja, Sovič in Drave niso imeli s kom pogovoriti in dogovoriti, zato so sklenili, da bodo do 1. maja zadeve poskušali urediti, sicer pa bodo zasadili lopate in pričeli graditi. Poudarili so, da bodo domove zgradili z lastnimi sredstvi, da ne pričakujejo pomoči družbenih sredstev in da gre za dva mala vaška domova s prostornino okoli 150 kvadratnih metrov. jg SVETOVNI DAN ZDRAVJA 1984 »Otrokovo zdravje- jutrišnje bogastvo" Ob tej priliki se nudi priložnost, da obvestimo svetovno javnost o ne- precenljivem bogastvu, kiga predstavljajo otroci in o tem, daje narod, kijih zanemarja, obsojen na propad. Zaradi tega svetovni Dan zdravja v letu 1984 opozarja na temeljno res- nico, da moramo vsi varovati telesno in duševno zdravje otrok po vsem svetu ne samo kot ključni dejavnik za dosego zdravja za vse v letu 2000, ampak tudi kot glavno sestavino narodovega zdravja v 21. stoletju. Vlaganje v otrokovo zdravje je neposredno izhodišče za izboljšanje družbenega razvoja, produktivnosti in boljše življenske kakovosti. Ker moški in ženske niso samo objekt, ampak najpomembnejši vir in predmet družbenoekonomskega razvoja, je osredotočenje na otrokovo zdravje razvojni pogoj za vse čase in vse dežele, saj pomeni zdrav otrok jutrišnje bo- gastvo. Romantična podoba matere, ki živi z otrokom v zaprtem, ljubečem in varovanem krogu, ne kaže prave resnice. Kar se dogaja v neposredni družini in skupnosti okoli matere in otroka ali celo nekje daleč v svetu, ima lahko neposreden vpliv na zdravje in varnost obeh. Treba si je zapomniti, da morajo vsi nasveti, ki jih dobijo matere, upoštevati dane pogoje, tako da lahko omogočijo pravilno ravnanje. Nesmiselno je priporočati uporabo čiste vode, če ni dosegljiva, ali svetovati prevretje vode, za varno uporabo, če ni na razpolago ognja, na eni strani; misliti pa je treba tudi na pojavljanje novih zdravstvenih problemov mater in otrok v razvitih deželah in deželah v razvoju, vključno s tistimi, ki žive v siromašnih mestnih predelih in pa na probleme „prekomernega razvoja", kot so zloraba tehnike in zdravljenja oz. profesionalizacije zdravstvenega varstva matere in otrok zlasti v razvitem svetu, na drugi strani. Boljša zdravstvena služba bi morala postati dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Otrokovo zdravje je odgovorno posameznika ali družine, zlasti matere, posebna naloga družbe pa je, da oskrbi potrebno pomoč, ki bo omogočila staršem, družinam in skupnosti izpolniti njihove odgovornosti do otrokovega zdravja lako, da bo oskrbela npr. porodniške dopuste ter zdravstveno varstvo otrok. Karkoli lahko naredimo za zagotovitev zdravja in blagostanja otrok nam pomaga ustvariti osnove za zdravje odraslih in za zdravje otrok naslednje generacije. Pc7i>'3mo vse, da izkoristijo ta svetovni Dan zdravja za globok premislek ter za nepreklicno odločitev, da zgradijo boljšo družbo, v kateri bodo imeli otroci vsega sveta bolj zdravo življenje in več priložnosti kot mi, da bolje izkoristijo možnosti, ki jih ima človeštvo. Po poslanici dr. Mahlerja — gen. dir. WHO za SDZ 1984 povzela Verica Turk S seje skupščine skupnosti otroškega varstva Spet se je ponovila stara praksa. Sele po telefonskih pozivih so si v skupnosti otroškega varstva občine Ptuj zagotovili potrebno sklepčnost, pa še vedno je manjkalo kar 18 delegatov. Pohvaliti pa je potrebno izvajalce, ki so na skupščino poslali vseh sedem delegatov. Med enajstimi točkami dnevnega reda so se v krajši razpravi ustavili le pri dveh ali treh. Tako je na primer delegatka iz centra za socialno delo pre- brala stališče svoje delegacije oziroma strokovne službe, da naj skupnost otroškega varstva ne prenaša zemljišča in zgradb v Biogradu na to službo. Vendar je bila zahteva in obrazložitev premalo tehtna, zato so delegati sklep o prenosu sprejeli z utemeljitvijo, da ne more center izvajati letovanja otrok v tej počitniški koloniji, če nima na voljo tudi objektov. Sicer pa z njimi že tako ali tako razpolaga. Brez pripomb pa so delegati potrdili vsa ostala poročila in tudi program dela skupnosti v letošnjem letu. Poleg tega pa so opravili tudi volitve predsednika in namestnika predsednika skupščine ter zborov izvajalcev in uporabnikov. Predlagane delegate so enoglasno potrdili. Za predsednika skupščine je bil izvoljen Milan Trop, ki je to funkcijo opravljal že sedaj, zbor uporabnikov bo vodila Sonja Purgaj, zbor izvajalcev paLadislavaZarkovič. Obe sta nalogo opravljali že v minulih dveh letih. Skupščine se je udeležil tudi predsednik OK SZDL Anton Zoreč, ki je na delegate naslovil uvodno misel pred volitvami funkcionarjev skupnosti, pa tudi željo pa večjem sodelovanju njenih predstavnikov s krajani, uporab- niki teh storitev. Naj zapis končamo z ugotovitvijo, da je skupnost načrtovane naloge za leto 1983 realizirala, kljub temu, da dosedanje zmogljivosti še vedno ne zadoščajo. Z dograditvijo prizidka dveh jasličnih oddelkov na Potrčevi cesti bodo težave z zmogljivostmi nekoliko omilili, ne pa odpravili. Zato tudi v sa- moupravni delavski kontroli podpirajo prizadevanja skupnosti in VVO pri iskanju možnosti za nadaljne širitve vzgojno varstvenih kapacitet. Nedvomno je to v sedanjem času, ko za tovrstne investicije ni možno na- menjati sredstev iz prispevne stopnje, izredno težka in odgovorna naloga. Odbor ocenjuje, da delegati v zadnjem času dobivajo občutek, da je njihovo odločanje samo še formalno, sicer pa,da je že vnaprej vse določeno. Zlasti je to prisotno pri odločanju o prispevni .stopnji. Odbor meni, da je bistveno za oblikovanje politike na področju otroškega varstvapripravljanje programov skupnosti ter obrednotenje dogovorjenih programov. Prispevna stopnja je nato le še rezultat tehničnega izračuna za zbiranje dogovorjenih sredstev, zato bi morale biti razprave v delegacijah in v skupščini poglobljene predvsem pri oblikovanju dolgoročnih, srednjeročnih in tudi letnih progra- mov skupnosti. Ob koncu pa je pozval delegate v delegacijah, da si v tem letu enako zavzeto kot doslej in še bolj prizadevajo ustvarjati čim ugodnejše pogoje za razvoj naših otrok. mš Izvršni svet skupščine občine Ormož na osnovi 16. člena Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 23/83) objavlja PODATKE o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine Ormož v obdobju januar—december 1983. 1. Izvršni svet skupščine občine Ormož ugotavlja, da je bila rast sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Ormož v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 1983 v primerjavi s sredstvi za osebne dohodke, razporejenimi v letu 1982, 31,7 %. 2. Rast razporejenih sredstev za osebne dohodke na delavca v gospodarstvu je v obdobju januar—december 1983 v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki na delavca v letu 1982 bila 30,0 3. Podatki o ra.sli osebnih dohodkov v gospodarstvu se objavijo v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 113—22/82 Datum: 30. 3. 1984 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SV ETA SO ORMOŽ Milan RITON.IA I. r. 4 - SESTAVKI iN KOmENTARJI 12. april 1984 - Nagrade in priznanja najuspešnejšim inovator- pm občine Ptij ¥ leti 1983 Ob 30. marcu — dnevu inovatorjev ptujsice občine je razisicovalna skupnost občine Ptuj podelila tri nagrade in štiri priznanja za dosežke na področju inventivnega dela v letu 1983. Prvo nagrado je prejel Stanko KUKOVEC iz DO AGIS, obratni električar iz TOZD-a Vzmetarna za konstrukcijo izdelava in vgradnja avtomatsko relejne naprave na stroj" za večnamensko navijanje vzmeti. Stanko Kukovec je s tem prihranil sredstva, ki bi jih sicer porabili za nabavo stroja iz uvoza. S tem je nastal časovni prihranek v letu 1983 za 770 tisoč dinarjev in 2,5 milijona dinarjev, ker ni bilo potrebno kupiti novega stroja. Nagrajeni inovatorji od leve: Stanko Kukovec, Marian Herak in Slavko Kolarič Foto: I. Ciani Drugo nagrado so prejeli: Jože KUZMA, Janez SUKiC, Jože JEROVSEK in Ivan GOZNIK iz TGA Boris Kidrič Kidričevo — diplomirani inženirji iz TOZD-a Tovarna glinica za inovacijo Predlog postopka 2H raztapljanje trdnega vodnega stekla ter predelava in usposobitev obstoječih naprav za raztapljanje trdnega vodnega stekla. Samostojno so razvili postopek raztapljanja v tovarni, prej so tekoče steklo nabavljali v Beogradu. Gospodarska korist v preteklem letu je bila 7,9 milijona dinarjev. Tretjo nagrado sta prejela Marjan HERAK in Slavko KOLARiC iz Agrotransporta Ptuj, strojna delovodja za vgradnjo motorja TAM F 4 L 413 v tovorno motorno vozilo Mercedes 1213. Z vgradnjo domačega motorja pri vsaki obnovi motorja delovna organizacija prihrani 3500 DM. Tako je bil prihranek v letu 1982 322.000 deviznih dhiarjev. Pismena priznanja pa so prejeli: Plamena priznanja so prejeli, od kve: Franc Trbuc, Maks Žuran in Aleksander Sipoš Foto: 1. Ciani Franc TRBUC strojni delovodja iz Agisa-TOZD Velika oprema za spremembo tehnološkega režima pri izdelavi iežajnih vijakov za hidravlične sedeže. Maks ŽURAN, kvalificirani orodjar iz Agisa — iOZD Kovinska obdelava za spremembo tehnološkega režima dela pri rezkanju ohišij zavornih valjev Radenko SALEMOVIČ, dipl. inženir iz TGA — TOZD Tovarna glinice za predlog ,,Hlajenje aluminijevega luca na vparilnem sistemu SNGH". Aleksander SIPOS, strojni tehnik iz TGA TOZD Vzdrževanje za predlog ,,Izboljšava na upravljanju iztočnega žleba na vozilu za anodno maso." Počitniški dom v Biogradu odslej pri oeiitry za socialno delo v Ptuju Na seji skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ptuj so med drugim spregovorili tudi o prenosu počitniškega doma v Biogradu na morju na center za socialno delo. kar praktično pomeni, da se bodo v tej delovni skupnosti nadaljevala prizadevanja za ohranitev te — edine ptujske počitniške kolonije, kije bila leta 1975 priključena k skupnosti otroškega varstva. O težavah, ki spremljajo delo tega doma smo v Tedniku že obširneje pisali, vendar se tudi do sedaj ni veliko spremenilo. Še vedno so aktualni pogovori med obema občinskima skupščinama — kaj z Biogr.idom v prihodnje? Ali mu spremeniti lokacijo ali pa ga omejiti na sedanjem prostoru skladno z bodočo gradnjo priveza zajahte in čolne, lo pa plitvijo novega vodstva Klu- ba sarnoupravljalcev, ki deluje v okviru občinskega sindikalnega sveta Slovenska Bistrica, se je de- cembra 1982 pričelo novo obdobje uresničevanja njegove vloge. To še posebno velja za področje izobra- ževanja članov sindikata in tudi drugih družbenopolitičnih organi- zacij občine in krajevnih skupnosti. V klubu so najprej sprejeli akcij- ski program, na osnovi katerega so si od popisnikov samoupravnega sporazuma o sofinanciranju delo- vanja kluba zagotovili potrebna fi- nančna sredstva za njegovo izvaja- nje. Program je odseval predvsem potrebe in želje po izobraževanju članov podpisnikov sporazuma. V letu 1983 je bil v veliki večini zastavljeni program tudi uresničen. Ob tem pa ugotavljajo, da je šlo v tem obdobju skozi različne oblike izobraževanja in usposabljanja prek tisoč občanov. Program je v celoti izvajala Delavska univerza Slovenska Bistrica, v sodelovanju z znanimi družbenopolitičnimi delav- ci bistriške pa tudi sosednjih občin. Med najbolj uveljavljenimi obli- kami družbenopolitičnega izobra- ževanja članov organizacij, delov- nih kolektivov in krajevnih skup- nosti bistriške občine so bile v pre- teklem letu občinska politična šola. idejnopolitična usposabljanja čla- nov OO ZKS in osnovnih sindikal- nih organizacij, seminarji za pred- sednike in člane raznih kčmisij in delegacij ter drugih oblik samo- upravnega organiziranja občanov. Med pomembnimi so bili tudi šte- vilni seminarji za društveno in klubsko delo ter za blagajnike v organizacijah in društvih. Na osnovi lanskoletnih izkušenj je Klub samoupravljavcev Sloven- ska Bistrica na nedavni skupščini Kluba sprejel okvirni program dela za letošnje leto, v katerem bodo med drugim uporabili že preizkuše- ne oblike dela, uvedli pa bodo tudi nekatere nove. Med njimi bo tudi organizacija okroglih miz. Pro- gram je tudi tokrat upošteval vse predloge in želje po samoupravnem izobraževanju podpisnikov spora- zuma o sofinanciranju dela kluba, med katerimi so družbenopolitične organizacije, delovni kolektivi i" krajevne skupnosti iz celotne bistri- ške občine. Ob tem je pomembno poudariti, da so za uresničitev le- tošnjega izobraževalnega programa podpisniki sporazuma že zagotovil' največji del potrebnih finančnili sred-stev. Viktor Horvat - 12. aprn 1984 NAŠE KMETIJSTVO - 5 fEDBlIK Dogovor o samoupravni in politični aktivnosti KS HEROJA lACKAItOGOZNICA V domu SlovenskogoriSke čete je bila pro- gramska seja, ki sta jo sklicali predsedstvi Irajevne skupščine in KK SZDL krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica. Ocenili so j^vajanje sedanjega razvojnega plana m se na podlagi doseženih uspehov dogovorili, da se takoj pristopi k izdelavi srednjeročnega plana ra/voja krajevne skupnosti za obdobje 1986—1990. O tej nalogi b(xio najprej spre- govorili v okviru vaSke samouprave, ki ima nalogo ix:eniti najnujnejše potrebe, ki naj bi bile prednostne do leta 1990. Zatem se bo delo nadaljevalo v komisiji za plan in finance, ki bo skupaj z odbori vaške samouprave pripravila osnutek plana, ki ga bodo dali v javno razpravo koncem tega leta. Sočasno bodo pripravili osnutek samo- upravnega dogovora krajanov o uporabi sredstev krajevnega samoprispevka glede na planske naloge, kijih bosta izvajali krajevna in vaška samouprava Poudarili pa so, da mora tudi v prihodnje veljati načelo solidarnosti, kije v tej krajevni skupnosti sestavni del planiranja, dogovarjanja in usklajevanja. Sprejeli .so sklep, da se v tem letu dopolni in uskladi statut kra- jevne skupnosti z vsemi dosedanjimi že spre- jetimi spremembami pa tudi z novim Zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samo- zaščiti. Dogovorili so se, da bodo delo opravile delovne skupine, komisija za statut bo uskla- dila vse pripombe, KK SZDL pa bo nato vodila javno razpravo o spremembah in dopolnitvah statuta. V nadaljevanju programske seje so skleniU, da se na domačiji narodnega heroja Jožeta L-acka v Novi vasi pri Ptuju dopolni spominska soba z novimi dokumenti NOV in povojnega razvoja krajevne skupnosti. Letošnji krajevni praznik bo v Žabjaku, do takrat pa naj bi izšla publikacija »Krnel — Jože Lacko s soborci v boju za socialno in nacionalno osvoboditev slovenskega narodavo petletno obdobje 1986—1990. Razprava je potrdila, da jim je to v celoti uspelo. Razprav- Ijalci so poudarili, da le združeni in enotni v ŠcK-ialistični zvezi zmorejo prispevati s svojim delom k razvoju in nadaljnjemu napredku krajevne skupnosti kot celote. FB Vse večji interes za kmetijstvo Do konca tega srednješolskega obdobja imamo cilj 85 odstotno samooskrbo s hrano. Ce bomo ta cilj dosegh ali ne, je odvisno od sle- hernega dejavnika, ki sodeluje v teh prizade- vanjih. O uresničitvi načrta ali o neuresničitvi in vzrokih za to bomo prav gotovo govorili ob izteku planskega obdobja. Že sedaj pa je pred nami načrt za prihodnje obdobje, ko naj bi v Sloveniji pridelali toliko hrane, kot je potre- bujemo. Že za 85 odstotno oskrbo, toliko bolj pa za stoodstotno, bomo morali izkoristiti prav vse možnosti, ki jih imamo v obdelovanju zemlje. Pri tem so zelo pomembna tudi zem- ljišča, ki jih šele usposabljamo za kmetijsko proizvodnjo. Gotovo so slehernemu občanu znani podatki o ureditvi Pesniške doline, kije iz zamočvirjenega sveta postala najrodovitnejši del ptujske občine. Podobne akcije tečejo prav v tem času v dolini potoka Polskava. Tudi tu bo pridobljenili nekaj tisoč hektarov kvalitetnih kmetijskih zemljišč. V kmetijski zemljiški skupnosti občine Ptuj že pripravljajo vse potrebno za melioracijska dela v Šturmovcu, kjer bo pridobljenih na- daljnjih 500 hektarov kmetijskih površin. Pri- šla je pobuda krajanov z območja Gajevec in Muretinc, da bi se tudi na njihovem območju lotili ureditvenih del kmetijskih zemljišč. Tam so celo iz krajevnega samoprispevka namenili sredstva za izdelavo projektov, potrebnih za ureditev potoka Zverinščina. Seveda so na kmetijski zemljiški skupnosti z veseljem pri- sluhnili pobudi krajanov in že kmalu bodo pričela dela pri regulaciji omenjenega potoka. Razveseljivo je dejstvo, da v.se več krajevnih skupnosti daje pobudo za razna ureditvena dela na svojih območjih. Gre za regulacije potokov, ki poplavljajo, ali za drugačne posege v kmetijske površine. Pri tem so pripravljeni prispevati tudi sredstva krajevne skupnosti. Seveda se precej zatika pri zagotavljanju družbenih sredstev, tako je potrebno po- trpljenje in dolgoročno reševanje. V ptujski občini imamo v pridobivanju no- vih oziroma kvalitetnejših kmetijskih površin še ogromne rezerve. Tako se bo potrebno po končani ureditvi polskavskedohne lotiti dolme Dravinje, kjer gre spet za tisoče hektarov. Poleg tega pa je dala kmetijska zemljiška skupnost v objekte hidrocentrale SD II vgraditi odvzemna mesta, ki bodo služila za namakanje zemljišč na obeh straneh dovodnega kanala. V celoti bo tako mogoče namakati 1(X) do 1.500 hektarov, žc v bližnji prihodnosti pa bi lahko uredili namakanje površine 150 do 200 hekta- rov. Naše možnosti so torej ogromne, naloga družbene .skupnosti pa je, da ustvari pogoje za njihovo uresničitev. Z veseljem ugotavljamo, da iz dneva v dan raste interes do kmetijstva in tu mora in lahko tudi je ptujska občina, kot kmetijsko zelo zanimiva, najde svoje koristi. JB V čistem se živi lepše Ptuj že dolgo ni tako čist, kot je bil nekoč. Verjetno velja tudi za Ptuj, tako kot je pokazala nedavno opravljena anketa v večjih slovenskih mestih, da 92 odstotkov anketirancev krivdo za vse večjo onesnaženost pripisuje malomarnemu odnosu do okolja. Čistoča posameznega bivališča in kraja je odvisna od kulturne razgledanosti njegovih prebivalcev. Koliko smo Ptujčani pripravljeni storiti za zaščito življenjskega prostora in polepšanje mesta, bo pokazala Si Puij^S'^'^^ v v mesecu aprilu, ki poteka pod geslom »Zeleni in V sredo, 4. aprila 1984 so se sestali predstavniki krajevnih skupnosti mesta Ptuj, Samoupravne komunalne skupnosti Ptuj, Turističnega društva Ptuj in KG P TOZD Komunalni servisi. Na sestanku so sode- lovali tudi predstavniki ptujskih osnovnih in srednjih šol, inšpekcijskih služb. Planinskega društva Ptuj in KS Kidričevo. Dogovorili smo se za akcijo, (glej program po krajevnih skupnostih!) Akcija naj ne bo sama sebi namen. Pokažimo naš praktičen odnos do ekoloških problemov. Pri tem nas naj vodi spoznanje, daje skrb za urejenost prostora, v katerem živimo in delamo, skrb vseh nas in ne le priložnostna skrb krajevne samouprave. j. m. RAZPORED ZA TEDEN od 13. do 17. aprila 1984 Lokacija kesonov za zbiranje odpadkov in drugega odpadnega materiala v kraievnih skuonostih: KS Boris Ziherl: Pri gostilni Emest v Rabelčji vasi. v Voolk- merjevi uhci, Kraigherjevi ulici, na Ziherlovi ploščadi in v Arbat- jerjevi ulici. KS Bratje Reš: Pri domu občanov, pri gostilni Cebek, v Krčevini pri hiš. št. 7. v Cufarjevi in Reševi uliti. KS Tone Žnidarič: Na Tratah, v Spindlerjevi ulici in na Ormoški cesti. Priporočila sadjarje 21imski trosi fuzikladiia (askosoore) so dozoreli in v Mariboru smo ugotovili že dva izbruha. Glede na razvojni stadij jablan v večini nasadov še ni možnosti okužbe, čeorav ic mogoče, da so ponekod jablane že lako daleč v razvoiu. Priporočamo, da sami v nasadih ugotovite razvoj vegetacije in se glede na to odločite za škropljenje. Kjer imate namen škropiti s folidol oljem, oleodiazinonom ali olc-ultracidom, bi priporoča't dodatek tem pripravkom dithana M-45. Vse- kakorje nevarnost okužbe, kose iz brstov pokažejo prvi lističi (stadij C — C3). kar v večini nasadov še ni. Kakor smo iz pregledov odpadlega listja ugotovili, kaže, da bo letos veliko zimskih plodišč (pcriiecijev) in nevarnost .škrlupa precejšnja. Opozarjamo, da captana. dodina in močljivih žvcpel ne smemo mešati z oljnimi pripravki. Zaradi izredno velike škode, ki jo je v nasadih sirom po Sloveniji povzročil zajec, opozarjamo sadjarje, da pregledajo takoj vse nasade ter premažejo rane s cepilno smolo. Najboljša za to bi bila sprecialna cepiina smola kombi pasta (Tovarna dušika Ruše), kjer je v mladih nasadih (do 3 let) zajec oglodal deblo okrog in okrog, je najbolje odrezati drevoali sadiko nazaj in to samo v primeru, če jc poškodba nad cepljenim mestom. Če jc drevo oglodano in posnetek: Viktor Horvat RIBIŠKA DRU21NA PTUJ s v splošnih težnjah naše družbene skupnoiU po pridelavi čimveč hrane 'ima ribištvo zadnja leta prav gotovo vse pomembnejšo vlogo in tudi f>o- vsem odprte perspektive. Prav zaradi tega vas želimo v naslednjem sestav- ku seznaniti z gospodarskimi uspehi ptujske ribiške družine, ki združuje blizu 1200 ribičev, s pionirji in mladinci vred pa je članov prek 1300. K pogovoru smo povabili Staneta Žitnika, člana predsedstva RD Ptuj, zadolženega za gospodarjenje. Najprej smo želeli zvedeti kakšna je pravza- prav gospodarska dejavnost ptujskih ribičev in kakšni so bili doseženi re- zultati na tem področju v minulem letu? ,,Dobro se zavedamo, da se na področju gospodarjenja z vodami ne moremo kosati s kakšno podobno gospodarsko organizacijo, pa vendar pridelamo za naše razmere kar precej toplovodnih rib. To so predvsem krapi, amurji in tolstolobiki, za katere smo v lanskem letu dobili tudi dovo- ljenje od republiškega sekretariata za kmetijstvo, da jih lahko pridelujemo tudi za trg. Tolstolobik in amur namreč nista najbolj primerna za vlaganje v odprte vode, sicer pa imata okusno meso, primerno za tržno ribo. Ves višek, oziroma vse tiste ribe, ki jih nismo želeli vložiti v naše vode, smo prodali sosednjim ribiškim družinam, predvsem pa ie naše sodelova- nje zelo dobro z RD Novo mesto, s katero smo tudi pobrateni." dani RD Ptiu pri odk)vu rilit v enem izmed svojih gojitvenih ribnikov Razen odprtih voda, torej rek in potokov na območju občine, razpola- ga RD Ptuj tudi z gojitvenimi in športnimi ribniki, v kakšnem stanju so? ,,V naši lasti ali pa v najemu imamo 2 manjša ribnika, velika okoli 2 hektara, ki sta primerna za gojitev, ter večji, Okoli 16 hektarov velik rib- nik, s katerim pa imamo precej težav. Koristne površine za pridelavo ima namreč za polovico manjše, vsako leto pa ga prerašča močvirska trava — orešek, ki je celo zaščiten. Vse ribe, ki jih pridelamo v teh treh gojitvenih ribnikih vlagamo v odprte vode, višek pa — kot sem že povedal prodamo sosednjim ribiškim družinam ali pa tudi našim ribičem. V zadnjem času, ko so odprte vode vse bolj onesnažene — pri tem mislim na Dravo, Pesnico, Draviniio in Polskavo, pa vlagamo vse večje količine doma pridelanih rib v naše športne ribnike. To pa so ribnik v Rogoznici in Podlehniku, ter gramoznica Tržeč, ki jo imamo v upravljanju od leta 1978. Zadnji dve leti pa imamo v najemu tudi tri ribnike na Vurberku. Na vseh ribnikih se uba- damo z vrsto drugih težav. Predvsem je vedno več krivolova, težave so z dobavo ribje hrane, saj vedno primanjkuje koruze in soje, vse več pa je tu- di nekoristnih močvirskih trav." Koliko rib ste pridelali v lanskem letu? ,,V končni fazi smo iz vseh naših gojitvenih ribnikov lani izlovili prek 6000 kg raznih vrst rib. S tem smo realizirali tudi zastavljeni finančni načrt, saj smo pridelali za okoli 153 tisočakov vseh rib. V tem znesku pa ni zajeto okoli 3000 kg rib, ki smo jih vložili v naše športne ribnike. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da gojimo ribe ob polintenzivnem krmljenju, medtem ko ribiške delovne organizacije krmijo intenzivno in je pridelek hitrejši pa tudi večji. NaSa prva skrb je pridelati ribe za vlaganje v naše vode, Sele za- tem lahko višek ponudimo občanu." Ali smo v Ptuju že lahko kupili ribe iz vaših ribnikov? ,,Zal je zaenkrat tako, da so ribe na voljo le neposredno pri izlovu, po navadi pa vso količino kupijo kar naši ribiči. Pri vsem tem mislim seveda le na višek, ki ni namenjen za vlaganje v naSe vode." Lahko v kratkem pričakujemo večjo proizvodnjo rib iz vaših ribni- kov? ,,Zal je zaenkrat še premalo možnosti za to, predvsem pa premalo de- narja, saj so vodno gospodarski objekti izredno dragi in zahtevajo inten- zivno krmljenje, oziroma pridelavo rib." Kakšna pa bo letošnja ribja letina? ,,Ce ne bo suše ali drugih nevšečnosti, pričakujemo, da bomo pridelali Jve do tri tone veCrib kot lani. Letos bomo vlagali več rib predvsem v naše »portne ribnike, saj so odprte vode že preveč onesnažene in vlaganje vanje ne bi bilo rentabilno." M. Ozmec „Kateni je nova akdja" se posvetujeta Ivan Sturm (levo) in Rudi Mlekuž, pred staro planin^o kočo PD IMPOL. in Zg. Ložnici. V teh sredinah društva prek svojih mentorjev deluje v obliki množičnih ali skupinskih izletov ter delovanju v interesnih skupinah. Prav gotovo najbolj aktraktiven del društva ie Športni odseka ki ga predstavljajo alpinisti. Njihovi uspehi presegajo občinske pa tudi republiške in kar državne okvire. V preteklem letu so tako člani planinskega društva alpinistični odsek opravili kar 734 vzponov. Od tega jih je bilo 75 druge teža- vnostne stopnje, 236 tretje, 163 četrte in 113 pete težavnostne stop- nje. Kar % vzponov je nosilo na- slov šeste težavnostne stopnje, 9 vzponov je bilo sedme in devet os- me težavnostne stopnje. V tujini so plezali v Vosemitih v ZDA, kjer so opravili 5 prvenstve- nih vzponov. Z enim udeležencem so bili prisotni v odpravi v Peruju. Njihovi uspehi so bili zabdeženi tudi v svetovni alpinistični literatu- pomanjkanju potrebnega materi- ala, predvsem barve, uspelo pra- vočasno označiti vse planinske poti na svojem območju, teh pa ni ra- vno malo. Tudi varstveniki narave so s svojo aktivnostjo v veliki meri pripomogli k ohranitvi marsikatere naravne posebnosti, predvsem na p pohorskih območjih in skrbeli za varstvo v naravi. Njihov še neure- sničen cilj pa je ureditev arboretu- ma avtohtonih pohorskih rastlin na Treh kraljih, ki ga bodo v letošnjem letu uresni61i. ludi v letu 1984 imajo člam druStva pomembne naloge, ki so razdeljene v skupne, stalne in na- loge po sekcijah. Med stalnimi so 2e ves čas delovanja v ospredju pridobivanje novih članov in ustanavljanje planinskih skupin v tistih osnovnih šolah na območju bistriške občine, kjer teh ni. Z ustanavljanjem planinskih skupin Za zdravo počutje zaposlenih vimpolu Vse bolj prisotne poklicne bolez- ni so narekovale tudi vodstvu kon- ference osnovnih organizacij sindi- kata delovne organizacije IMPOL iz Slovenske Bistrice, da se je resne- je posvetilo preprečevanju možno- sti poklicnih obolenj. V ta namen je okrepila prizadevanja po organizi- ranju rekreativnih dejavnosti v de- lovni organizaciji. Te so sedaj pri- Z zdravjem do večjih ddovnib uspehov. šotne skozi vse letne čase, najbolj uspešne pa so v zimskih in poletnih mesecih. O organiziranju zim.skih aktivnosti, se vse bolj uveljavlja tu- di rekreacija v zaprtih prostorih zlasti plavanje. To organizirajo v kopališčih v Dobrni in Ptujskih toplicah. Pred nedavnim je bil ta končan tudi desetdnevni paket rekreativnih dni za člane tega kolektiva v baze- nih v Ptujskih tophcah, kjer je no- vih moči pridobivalo skupno 45 flanov. Organizirano rekreacijo je vodila članica fizioterapevtskega oddelka iz Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Glede na poka- rano veliko zanimanje članov za to obliko rekreacije bodo z njo nada- ljevali tudi v prihodnje. Medtem ko del stroškov krije delovna organi- zacija, preostali del pa pokrijejo udeleženci rekreacije. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat 10 - NAŠI DOPISNIKI 12. april 1984 - TElMfflK POMIL SEM POSODO Bilo je med počiimcami. To juiroje odSla mama v slu/bo po- zneje kol ponavadi. Vstal sem, se oblekel in .šel gledat televizijo. Ker ni bilo nič zanimivega, sem jo izklopil. Takrat mi je bilo dolgčas. Premišljeval .sem, kaj bi delal, pa me prešine misel: kaj ko bi raz- veselil mamo. Potem sem se po- novno vprašal, kaj bi naredil! Sklenil sem. da bom pospravil stanovanje. Začel sem s kuhinjo. Najprej sem pomil po.sodo. potem pa vse drugo. Ko sem pospravljal SVOJO sobo, je bil kazalec že pri številki tri. ilitel sem pospravljal. Že sem videl mamo, kako stopa po pločniku proti vhodu. Komaj sem pospravil, žeje zaSkrtal ključ v vratih. Sele zdaj sem se zavedel, kako hitro jc minil čas. Mama je hodila po hodniku in se začudena ustavila na pragu kuhinje, kajti posode več ni bilo v koritu. Stopila je v kuhinjo. Vse je bilo jTospravljeno. Ko je prišla v dnevno sobo. sije že opomogla od začudenja. Nazadnje je prišla še v mojo .sobo. Ves srečen sem bil. ko sem videl, kako sem jo razveselil. Žarel sem od sreče. Ne samo žarel, topil sem se od sreče. Od takrat vedno pospravim kuhinjo in svojo sobo. Aleš Planine, 4/a, OŠ ToneŽnidarič. Ptuj SMEH V ŠOLSKIH KLOPEH Praznovali smo novo leto. Vsi smo bili veseli. Tovarišica je dehla darila. Tedaj jo je pokUcala tova- rišica tajnica in ji rekla, da ima telefonski razgovor. Mi smo začeli plesati, rajali in napihovati balone. Napihnil sem balon in ga spustil. Odletel mi je na luč. Skupaj s tovariši smo ga spravili dol. Zdaj sem iudi jaz začel igrati odbojko. Balon mi je padel na glavo, se odbil in mi nato padel na oči. Jaz sem smešno za- krihl in padel na zadnjo plat. Prišel je Bojan z napihnjenim balonom. Glavo je obrnil vstran, tedaj pa je za njegovim hrbtom počilo. Ostal je praznih rok, mi smo se pa do sita nasmejali. Uroš Novak. 3/a. OŠ Majšperk ZGODILO SE JE NA POTI V ŠOLO V prometu me je mamica po- učila že, ko sem bila še čisto maj- hna. Prvič sem šla čez cesto v spremstvu mamice. Najprej sva pogledah, če se ne približuje avlo. Ko je bila cesta prazna, sva pre- čkali. Srečno sva prišli na drugo stran. Tudi v šoli smo se že prvi dan pogovaijali o prometu, da bi bila naša pot v šolo varna. Dobili .smo rumene rutice, saj so nas vo- /jtiki lažje opazili. Nekoč me je očka pripeljal v šolo. Odložil me je pred preho- dom za pešce. Ob prehodu so bili parkirani avtomobili. V hipu, ko sem stopila iz.za avta na prehod, je pripeljal kolesar. Še sreča, da je kolesar ustavil, saj bi lahko prišlo do nesreče. Vozniku sem se opravičila. Pazljivo sem pogleda- la, če se ne približuje avlo in pre- čkala dalje. Prišla sem do šole. Počutila sem se krivo, saj sem bila premalo pazljiva. Takrat sem sklenila, da bom na prehodu bolj pazila. Vesna Veingerl, 3/a, OŠ Olge Meglic, Ptuj POMAGAM ODRASLIM Ker sem zrasla, moram cxlras- lim pomagati na posestvu. Ko smo, zdaj na spomlad, rezali »rožje« sem ga pomagala sprav- ljati iz vinograda. Pomagala sem čistili sadovnjak. Pomagala bom pripraviti vrt za spomladansko setev. In tako se bo nadaljevalo celo leto. Kolikor bom imela prostega časa, ga bom izkoristila za pomt)č pri delu. Prva pa je.sedaj z^ime šola. Marjana Lovrenčič, OŠ Vitomarci DOBILI SMO PSIČKA V petek smo dobili psička, ime mu je Medo. Ima črno glavo in bel trebuh, vmes pa črne pike. Imam ga zelo rada. Star je tri mesece. Zelo je že hud. Že večkrat meje ugriznil. Ugriznil je tudi leto. Kadar grem v šolo, gre za mano, zaloga moram napoditi nazaj. Ko pridem iz šole, mi pride naproti in mi da taco. Ko grem v hišo, bi rad tudi on šel, pa ne sme, ker ima umazane tačke. Dragica Ljubeč, OS Vitomarci KO SEM BIL MAJHEN Mamica mi je pripovedovala, da sem ji nagajal. Nisem maral spati in najraje sem jokal, ko je ona zaspala. Tudi pestovati meje morala, da sem zaspal. Ko sem že hodil, sem se najraje zadrževal pri kokoškah in pobiral jajca. Tako me babica ni našla in je vsa zaskrbljena iskala po ulici. Ko sem bil star tri leta. sem se že vozil s kolesom. Šolarjem, ki so hodili iz šole. sem hotel pokazali svoje spretnosti. S kolesom sem se spustil po klancu in padel. Zlomi! sem si ključnico. Jokal sem na vse grlo. Mamica me je odpeljala v bolnišnico. Zelo meje bolelo. Bogomir Mesaric, 2/a, OŠ Ivan S{X)lenjak, Ptuj KAKO PRIHAJA POMLAD Zjutraj vstanem. se oblečem, najem in umijem. Zdaj mi več ni treba budilke, saj mesončni žarki sami prebudijo. Požgečkajo me po nosu in hop sem že iz postelje. Na okno vsako jutro trka kos. »Ti že pokažem,« se zaderem. Kos odleti. Skozi okno pogledam na trato, kjer se mi smeji zvonček in si mislim, da bom temu kosu že pokazal. Že dvakrat sem ga zadel, da sta mu peresci ixipadl!, pa še vedno hodi trkat. Ko grem v šolo. vidim žolno. Kaj le trka ta žolna — ta gozdni telefon. Pravgotovo sporoča kaj o meni. Morda to. da sem kosa za- del, avlomobilistu pokazal jezik, da bi se skoraj zaletel v znak. Ne. žolna ne oznanja moje norčije, ampak nekaj lepega. Zazrem se v nebo in na trato ob vodi. In kaj spoznam? Pomlad! Od veselja skoraj zavriskam. A nisem zav- riskal. zato da ne bi spet prestrašil sosede, ki bi zaradi tega polila mleko. Prišla je pomlad. Želim si. da bi drugo pomlad dočakal še bolj veselo, kot sem to. Željko Krabonja, 6/a, OŠ Velika Nedelja TEH NAŠIH 13 DEKLET Smo 7/b razred in kot vse druge skupnosti, tudi našo oddelčno skupnost lepšajo in poživljajo — naša dekleta. Kar 13 jih je in jih verjetno vsi kar dobro poznate: so naše sestre ali sestrične, sosede ali st)vaščanke, učenke naših tovari- .šev in lovarišic in morda komu izmed nas tudi skrite ali odkrite simpatije. Pa naj vam jih pred- stavim! Črnolasa Anica prav rada se uči, le redkokdaj zna le za tri. Se v šolo Zdenka s kolesom pripe- domov pa čimprej, kar peš hi ušla. Ivanka včasih šolo tudi zamudi, zato pa domov precej bolj hiti. Iva pač oblači se po modi. nje frizura tud' ni karsihodi. Milena je videti kar mirna, to je le vtis, v resnici je nemirna. Kristina .se rada ravsa in pretepa, prav blizu ji ne prideš zlepa. Irena Belšak je doma iz Stojnc. Je najmanjša v razredu, a je naj- bolj vražja. Rada nagaja fantom in pravi, da ima že kar dva fanta. Kot pravi njena mama. paje za to še prerano. Lidija Bratušek je tudi iz Stojnc, a z drugega konca. Doma je blizu Novoselca, ki popravlja motorje. Zato gre verjetno včasih tudi ona popravljat motorje. Je mnogo večja od Irene in bolj mirna. V šoH ji gre kar dobro in če bi radi vedeli, kakšna je bila v polletju — bila je oblečena in obuta. Nevenka Kmetec, paje doma iz Bukovec. Veste, to je hčerka tis- tega Toneta Knietca, ki ima svoj ansambel. Oče jo že zdaj prosi, da bi pri njem pela. Ima očala in rjave la.se. Za oči pa ne vem, ker še jih nisem pobliže ogledal. Na pustni torek je predstavljala smrt in sem mislil, da me bo odnesla, saj je venomer skakala okrog mene. Sedaj pa pride na vrsto moja sestrica, ki je sicer večja, a mlajša od mene. Veliko se druži z Ireno, ki jo naštima za vsako norčijo, da jo ušpičita. Je rjavolasa in od mene večja za osem centimetrov. Doma je na meji med Bukovci in Stojnci. a je vseeno bukovskega državljanstva. Ime ji je Metka, piše pa se Kostanjevec. Stanka Muršec je iz Sobetinc. Ima rjave lase, za oči pa ne vem. Uči se zelo dobro. Pravijo, da ima v Sobetincih veliko fantov. Najbrž se je kateri vanjo zaljubil, saj je zelo lepa, kot pravijo. V oči pa ji bom še kdaj bolje pogledal. Kristina Veršič je tudi iz Sobe- tinc. Je dobra Stankina prijatelji- ca. Tudi ona se uči zelo dobro. Po .šoli se govori, da je Kristina v nekoga zaljubljena. Ne vem, mo- goče pa je ta fant zaljubljen v Kristino. Ima veliko petič in pa- metno glavo. Še eno dekle je iz Stojnc. To je Metka Zupanič. Čeprav je zadnja po abecedi, je po uspehu zelo dobra. Tu pa tam ima tudi kakšno petico. Naiveč se druži z Lidijo Bratu.šek. Ce je treba, se tudi brani in to kar uspešno, sajjezelo močna. I bvariš Kramberger je pri tehniki :samo zijal, kako je z lahkoto in brzino razdrla in spel sestavila puško. Tako, to bi bilo vse o naših dekletih. Če hočete vedeti .še več, pa pridite zopet drugo leto. Tedaj bodo naša dekleta že malo večja, saj bodo že v osmem razredu. Sedaj pa želim v.scm ženam in dekletom lep praznik in da bi bile čim bolj vesele! O naših dekletih sva si drznila pisali, verze o prvih šestih je se- stavil Branko Korošec, v prozi sem naslednjih sedem predstavil Danilo Kostanjevec, oba učenca 7/b, OŠ Markovci. DRUŽI^SKO ŽIVL^JENJE, KAKOR SI GA ZAMIŠL.JAM Mladi smo si pa vseeno dovolj veliki, da se že pogovarjamo med seboj o dekletih in takih stvareh. Nekateri izmed nas so že zaljub- ljeni. Eni bolj, drugI manj. Mis- lim, da kakih resnih ljubezni še ni bilo, zato pa še toliko manj raz- mišljamo o tem, kakšna bo naša družina. Vseeno pa sem dobil tako nalogo in jo bom po svoji pred- stavi opisal. Družina je torej skupnost, ki jo sestavljajo oče. mama in otroci. Družina je lahko tudi velika. To so tiste, v katere vštejemo še stare starše, vendar o teh ne bom go- voril. Za mene so najbolj po- membne tiste manjše družine s staršema in otroki. Vemo, da se imata fant in dekle najrajši, oziroma to najbolj kaže- ta, ko še nista poročena in pa na začetku zakona. Mislim, da bi bilo dobro, če bi ta ljubezen ostala še v vsem trajanju zakona in se pre- nesla na vso družino. Če bi dekle fantu rekla, naj ji izpolni kakšno željo, ali kaj pomaga, bi bil ves >>vroč«. da ji lahko pomaga, medtem ko bi čez nekaj let mo- goče samo za godrnjal in zamahnil z roko. To bi se moralo odpravili in mož in žena bi si morala delo razdeliti, da ne bi žena možu stregla ali pa on njej. Poznam primer, da je bil mož zaposlen in žena nezaposlena ter živela kot gosfxxlinja, kar pa seveda ni bila, če ji je mož, kose je utrujen vrnil z dela pomival posodo. V tem pri- meru je žena izkoriščala moževo ljubezen in skoraj gotovo je, da se je bo mož naveličal in zapustil. Žena je zalo, da kuha in po- spravlja ter skrbi za otroke, pra- vijo nekateri možje, a jaz mislim, da se molijo. Mož bi moral ženi olajšati delo in lepo bi bilo, če bi jo kdaj presenetil, ko bi se vrnila s službe, bi jo čakalo na mizi kosilo. Pa tudi otroci se morajo vključiti v delo. Na tojih je treba navaditi že v otroštvu, saj bi bilo zelo čudno, če se 18-lelni sin odpravi zjutraj v šolo in mu mama mora potem pospravljati sobo ali celo postiljati ptisteljo. Tudi likanje lahko opravljajo otnK-i. pa če ne drugo, vsaj prtičke zlikajo. V današnjem času je največ govora o pomivanju rK«odc. Največkrat to opravijo žene, a tudi to delo je naporno in lahko bi se našel kak član druži- ne, ki bi včasih poprijel za to delo, saj je pomivanje posode stvar cele družino, ker jo vsi mažemo. Moje mnenje je, da je zakon družine ljubezen in razdelitev dela. Dani Temeni. 8/a, OŠ Markovci DVIGNIL SEM ZAVESO PRE- TEKLOSTI Ko sem bil še zelo, zelo mlad sem potoval s časovno ladjo v preteklost. Najprej sem naravnal čas, na svojem super računalniku na dobo pred našim štetjem. Pristal sem na pustem, na videz ne- obljudenem ozemlju Malo sem se sprehodil. Nenadoma so me z vseh strani začeli obmetavali s kamenjem praljudje. Hitro sem se znašel in sem stekel v svojo ča- sovno ladjo. Vklopil .sem motorje, in se odpeljal novim doživljajem na- sproti. Računalnik sem naravnal na čas. ko je Napoleon osvajal Evropo. Pristal sem na njegovem dvorcu. Pozdravila sva se. Pove- dal sem mu, da sem na potovanju skozi čas, on pa me je seznanil s svojimi generali. Povabil me je tudi na večerjo, nato pa sva se poslovila. Peljal sem se mimo o.svojenih mest, in končno sem prišel v čas. ko seje začel 2. srbski upcT Seznanil sem se z Milošem Obienovičem. Ogledal sem si ne- kaj njihovih bitk s Turki. Počasi sem se naveličal potovanja. Edi- no, kar me je prevzelo je bila Ro/amunda, ki sem jo srečal na Turškem gradu in \o v 19. stoletju. V nos meje pičila muha in sem se zbudil iz trdnega apanca. Š.Me sedaj sem se zavedel, da so bile to le sanje. Bobi Lenart, literarni krožek OŠ Destraik Obisk na transfuzijski postaji z biološkim krožkom smo si ogledali transfuzijsko postajo v Ptuju in izvedeli marsikaj zanimivega. Ko smo vstopih, smo v čakalnici naleteh na ljudi, ki so ob dolgi mizi čakali na odvzem krvi. Pripravljeni sojo bili darovati ljudem, ki so se ponesrečili, nevarno zboleli ah jim je, kako drugače potrebna ta neobhodna življenjska tekočina. Tudi mi smo posedeli in čez nekaj minut je prišla oddelčna medicinska sestra. Najprej nam je, govorila o pomenu krvodajalstva, potem pa smo si praktično ogledali kako odvzemajo darovalcem kri. Ta je uporabna le nekaj dni. Ko ji rok poteče, jo predelajo v plazmo ter shranjujejo v posebnih hladilnikih. Tudi same smo s lovarišico mentorico hotele iskusiti, kako poteka odvzem krvi. In že je sedela učenka na stolu. Sestra ji je razkužila določeno mesto na laktu, kamor je previdno porinila iglo ter iz žile potegnila v epruveto nekaj kapljic krvi. Tako smo se zvrstili vsi ostali. Ko ^mo bili gotovi, smo odšli v sobo, kjer ugotavljajo krvne , skupine. Tu ..am je sestra vsem ugotovila RH faktor m krvno skupino. Stopili smo tudi v pisarniške prostore, kjer v posebnih knjigah in na kartonih vodijo evidenco krvodajalcev. Nazadnje seje tudi seznanila z nami za odvzem krvi odgovorna zdravnica. Sestri in zdravnici smo se za prijazno prikazovanje lepo zahvalih. Spoznali smo, kako pomembna je kri in krvodajalstvo, saj je včasih samo od pravočasne transfuzije odvisna ohranitev življenja. Seveda pa prihaja za odvzem v poštev samo zdrava kri. Kako skrbimo za zdravo kri, pa seje tudi treba poučiti. Lidija Korošak OŠ Franc Osojnik biološki krožek ŽE! .EZNICA NA MARSU Pripravljeni'.' 3. 2, 1,0! Moj vc- stjljski vlač ču-ču se je odlepil od Zemljine površine. lo potovanje ni bilo navadno, imelo je velik pomen za Zemljane. Železnica »Evropa« me je p>o- oblastila, da obiščem Mars in iz- vem kaj več o železnici na tem planetu. Nalogo sva morala na- tančno opraviti. Sva? Da. spremljal me je moj robot Jeklenko. Fantastičen izum, van rečem! »Na obzorju planet, planet, planet. . .« m"e je opozoril Jek enko. Takoj sva ugotovila, da je to najin cilj -— Mars. Veselo sva z^kjračila iz vesoljskega vlaka, a niti najmanj nisva slutila, da bo šlo za najini življenji. Stopila sva na piano in globoko vdihnila svež marsovski zrak. »Kako tiho je,« sem opozorila Jek enka. »Preveč tiho«, je dejal. Naenkrat je po zraku zažvižgalo in trenutek pozneje sva se znašla v mrežasti vreči. »Hej, spake!« je zaklical Jek- lenko, »kaj vas je obsedlo? Vege- terijanca sva, ne bova vas pojedla, da veste!« »Oh, ta Jeklenko,« sem po- mislila, »spet poskuša rešiti polo- žaj na smešen način.« A Marsovci niso »zgrabili« za past, ki jim jo je nastavil Jeklenko. Nasprotno, še bolj jih je razburilo. Zdaj sem po.skušala sama: »Jeklenko ima prav, miroljubna Zemljana sva. Prišla sva, da izveva kaj več o vaši železnici. Nas Zemljane zanima, vse. kar se ne dogaja na našem planetu.« .\ tudi to ni pomagalo. »Ha, ha. ha,« se je zasmejal možic na čelu skupine, ki naju je ujel. verjetno poglavar. Vsaj kazalo je, da je poglavar. Vsi so bili gologlavi, le on je imel na glavi' pokrivalo, ki bi mu Slovenci mir- ne duše lahko rekli ponev. »Naš rubin, naš lepi zaklad, ponos marsovske dežele vama diši! To vaju je pripeljalo, lo!« Komaj sva ga prepričala, da sva res poštena človeka. Marsovci so bili tako veseli, da so nama pri- redili celo gostijo. Pošteno sva se najedla. Se pravi: pošteno sem se najedla, kajti Jeklenko jc bil za- dovoljen z nekaj jouli energije. Lotila sva se naloge. Marsovska 'železnica je višek iznajdljivosti. Imenuje se: PEŠ HODITI JE ZDRAVO. Kmalu lahko priča- kujete knjigo o tem velikem odkritju. Vikica Murko, 7/b, OŠ »Bratje Reš«, Destrnik TV spored TV LJUBLJANA PETEK, 13. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Zakaj, zakaj. Nemščina, Odmor, Glagolica, Poročila; 10.35 TV v šoli: Zgodovina; Doba katedral; Risanka, Iz naših krajev — Vranje, Elektronski računalniki. Risanka. C. Baudelaire, Po Sredozemlju — Genova; 17.20 Poročila; 17.25 Narodna glasba: Sentjemejski oktet; 17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka; 18.25 Obzornik lju- bljanskega območja; 18.40 Turi- zem — možnost in priložnost: Turistični delavci imajo srečo, da prodajajo usluge; 19.00 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zr- no do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Včeraj za jutri: Slana hladne vode, dokumentarna serija; 20.35 Ne prezrite; 20.50 Ura z Agatho Chri.stie, angleška nanizanka; 21.45 TV dnevnik II; 22.00 Fant z zelenimi lasmi, ameri- ški film. SOBOTA, 14. APRILA: 8.00 Poročila; 8.05 Slovenske ljudske pravljice: Zvezda na čelu; 8,25 Ciciban, dober dan: Loališče: 8.40 Meseček, otroška serija TV Beograd; 9.10 Glasba za kitaro; 9.40 Spoznavanje naše naravne de- diščine; Pohorje; 10.10 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna serija; 11.00 Včeraj, za jutri: Prešernijada. dokumentarna seri- ja; 11.35 Ljudje in zemlja; 12.35 Poročila; . . . Poročila . . . Ribiči iz MoorhOvda, vzhodnonemška nadaljevanka; 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Neznani le- teči predmeti, angleška dokumen- tarna serija; 19.00 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Najvišja karta, italijanski film; 22.05 Zrcalo ted- na; 22.25 Dober večer, zabavno glast)ena oddaja; 23.10 Poročila. NEDELJA, 15. APRILA: 9.20 Poročila; 9.25 Živ žav, otroška matineja; 10.15 Modro poletje, španska otroška nanizan- ka — ponovitev; 10.45 F. Boyer: Življenje Berlioza, francoska na- daljevanka; 11.40 625, oddaja za stik z gledalci; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; 15.40 Poročila; 15.45 Mostovi; 16.15 športna poročila; 16.50 Doma pred temo, ameriški film; 18.40 Gimnastika — Ljubljana 84, re- portaža; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zr- na; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vre- me; 20.00 S. Karsnovič—M. Marinovič—A. Horton: Nekaj vmesnega, nadaljevanka TV Beo- grad; 20.50 Športni pregled. PONEDELJEK. 16. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Povej mi, povej, Češčina, Madžar- ščina, Ustvarjalne igre. Ustno izročilo. Poročila; 10.35 TV v šoH: TV berilo. Risanka, Angleščina, Stanko šefič. Risanka, Velikani športa in olimpijske igre; 16.50 Poročila; 16.55 Jole, Jole otroška serija TV Titograd; 17.25 Vojaški poklici, oddaja TV Beograd 18.25 Podravski obzornik; 18.40 Pet minut za rekreacijo; 18.45 Zdravo, mladi; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 G. Radanowicz-F. Rueb: šepavi Alojz, švicarska TV drama; 21.05 Spoznano, neznano, oddaja o znanosti; 22.05 TV dnevnik II. TOREK, 17. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Bit- ka na Sutjeski, Za učitelje. Otroci ustvarjajo. Predstavljamo vam . . . , Od Subotice do Novega Sada, Poročila; 10.35 TV v šoli: Rastline z okusom po mesu. Risanka; Svet, v katerem živimo. Tehniška ustvarjalnost mladih. Risanka, Glasbeni pouk: Klavir, Govorni jezik; 16.25 šolska TV: Na robu večnosti, dokumentarna oddaja iz niza Vesolje; 17.25 Poroči:^; 17.30 Slovenske ljudske pravljice: O treh labodkah; 17.50 MPF Celje 83: Mladinski pevski zbori — 3. oddaja; 18.25 Gorenj- ski obzornik; 18.40 Mali svet: Ka- ko nastane slikanica, otroška oddaja; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zr- na; 19.30 TV dnevnik 1; 19.55 Vreme; 20.00 Ch. Dickens-D. Ed- gar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebyja, angleška nadaljevanka; 21.00 Mednarodna obzorja; 22.00 TV dnevnik II; 22.15 Iz koncertnih dvoran: W. A. Mozart: Simfonija št. 36 v C-duru. duru. SREDA, 18. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Majhna delavnica. Morje in člo- vek. Odmor, Ivo Marinkovič Notranja čistoča organizma. Poro- čila; 10.35 TV v šoli: Biologija: Nevretenčarji, Risanka, Svečano kosilo. Kako z denarjem. Risanka, Tek je najstarejši šport. Baletni upi; 17.50 Poročila; 17.55 Pedenj- žep; 18.25 Zasavski obzornik; 18.40 Mozaik kratkega filma: Zabrisan spomin, francoski film; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Senca zemlje, tunizij- ski film; 21.30 TV dnevnik II; 21.40 Omizje. ČETRTEK. 19. APRILA. 8.50 T V v šoli: TV koledar, športi, poklici in plavanje; Jedro in kromosomi celic. Otroci ustva- rjajo, Predstavliamo vam pokli- cno usmerjanje. Poročila; 10.35 TV v šoli: Kemija: Kalij in natrij, Risanka, Izobraževalna reportaža, Risanka, Vzgojitelj, Govorni jezik; 16.45 šolska TV: Na robu večno- sti, dok. oddaja iz niza Vesolje; 17.45 Poročila; 17.50 Igrajmo se gledališče: Živelo je; 18.25 Dolenj- ski obzornik; 18.40 Obramba in samozaščita; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 1/ 19.55 Vreme; 20.00 Tednik; 20.55 J. Prctl:I;-K. Tavlor: Borgijci, angleška nadaljevanka; 21.00 TV dnevnik II; 21.55 Celo- vec—Ljubljana. TEDNIK - 12- aprn 1984 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 Steklar- Aluminij 3:1 (1:0) Srečanje so igralci obeh moštev odigrali v zelo slabih pogojih za igro, v blatu. Zraven tega pa ozko igrišče domačinom seveda ustreza. Kljub temu pa so za poraz v najve- čji meri krivi igralci Aluminija, ki so zgrešili številne priložnosti, v dveh minutah pa dobili dva zadet- ka. Edini zadetek za Aluminij je dosegel Koren. Domačini so igrali precej ostro, zato kar štirje njihovi igralci v nedeljo ne bodo nastopili proti Dravi. ALUMINIJ: D Skrget, B. Skr- gd (Skerjanc), Zupanič, Jauševec, Bek, Panikvar, Koren, Pignar (Kokot), Nikolič (Fruk),Krajnc in Spehonja. V naslednjem kolu se bodo igral- ci Aluminija v Kidričevem pomerili zDravinjo. 1. k. Zmaga Drave I in poraz Aluminija Podobno kot za člane so se ne- 'i deljska srečanja končala tudi za ; mladince Drave in Aluminija, j Ptujčani so pred srečanjem članov j s 4:1 premagali vrstnike Elkroja. i Dva zadetka je dosegel Mlinaric, ' enega Klajdarič, enega pa gostje! sami. Mladinci Aluminija so v \ Rogaški Slatini z domačim Stek- larjem izgubili s 1:5. : Danes poifinale pokala Popoldan bodo na sporedu polfi- i nalna srečanja za jugoslovanski no- gometni pokal na območju MNZ^ Ptuj v članski in mladinski konku- renci. V članski konkurenci bo Kidričevem srečanje Aluminij— i Gerečja vas, v Tržcu pa se bo do-; mače moštvo pomerilo s Središčem. V mladinskem polfinalu bosta sre-1 čanji Drava—Osankarica in Pol-': skava—Aluminij. Srečanja se bodo začela ob 16.30. 1 jj^J Zmaga Spodnje Polskave v gosteh i v soboto in nedeljo so bili v A.; medobčinski rekreacijski nogomet-i ni ligi doseženi naslednji izidi: Ge- \ rečja vas—Slovenja vas 3:2, Tr-i žec—Spodnja Polskava 3:5, Sredi-j šče—Zgornja Polskava 4:1, Hajdi-^ na—Skorba 3:0 in Stojnci—Dorna-; va 2:2. V vodstvu je še naprej Ge- rečja vas pred Spodnjo Polskavo in 1 Središčem. , , 1. k.; i Savana pokal \ bo v Ptuju \ Nogometna zveza Slovenije jel Medobčinski nogometni zvezi Ptujj zaupala organizacijo in izvedbo! tradicionalnega mednarodnega tur-i nirja kadetskih reprezentanci avstrijske Štajerske, Gradiščanske-I ga. Železne Županije in SlovcnijeJ — znanega pod nazivom Savariai pokal. V ponedeljek, 30. aprila bo-< do popoldan v Slovenski Bi.strici iz-- ločilna srečanja, dan kasneje, \.\ maja pa v Ptuju odločilna srečanja i za prvo in tretje mesto. Mladi no-^ gometaši iz Avstrije in Madžarske] bodo naši gostje tri dni, slovenska reprezentanca pa še dva dneva več, saj se bo pripravljala v Ptuju. 1. k. Kojc drugi na republiškem prvenstvu v Lendavi je bilo republiško pio-' nirsko prvenstvo v judu, ki se ga je^ uspešno udeležil član JK Drava,? sekcije v Gorišnici, Alojz Kojc. Vi kategoriji' do 46 kilogramov jei osvojil drugo mesto. V finalu je t tesno odločitvijo izgubil z Ratkovi* Čem iz bistriškega Impola. Zanimi-I vo je, da je na nedavnem regijskem: prvenstvu Kojc premagal Ratkovi-' ča. L k. SKL MOŠKI: PTUJ-HEUOS 84:101 (38£4) Zanesljiva zmaga voilffiie ekipe Dvorana Mladika v Ptuju, gle- dalcev 50, sodnika Camplin (Mur- ska Sobota) in Safarič (Petanjci); PTUJ: Vlah 6, Damiš 10, Vol- majcr, Reš, Marčič 3, Bedrač 5, Gailhofer, Purič 20, Kotnik 16. I3obriievič 18, Vučinič 6: UHl lOS; Vrhovnik 19, Kotnik 18. Kokalj 6, Skrjanc 8, Kržan 14, Slapnik 3. ZlatkoviČ 33. Člani košarkarskega kluba Ptuj so v soboto zvečer izgubili z vodil- no ekipo lige, Heliosom iz Domžal. Gostje so z izjemo prve polovice prvega polčasa bili veliko boljši in k njihovi zanesljivi zmagi ni pri- pomb. Domačini bi lahko dosegli ugodnejši izid, s tem ne mislimo na zanesljivo zmago, če bi bolje igrali v obrambi in napadu, saj so zgrešili veliko število metov. Odbite žoge so pobrali gostje in s hitrimi na- sprotnimi napadi držali precejšnjo prednost, ki so si jo na takšen način priigrali v zaključku prvega polča- sa. Do 10. minute je bilo še dokaj izenačeno. V tem obdobju je dobro šlo ptujski postavi Vlah, Damiš, Purič, Kotnik, Dobrijevič in Vuči- nič. V nadaljevanju pa so odločili nasprotni napadi gostov, predpo- Dobrijevič (v belem dresu) je tokrat kljub tesnemu pokrivanju zadel (foto I. kotar) goj pa je bila dobra igra v obrambi. V drugem polčasu so igralci Helio- sa vodili že s 23 koši razlike (67:90), vendar so domačini do konca razliko uspeli znižati. Sodnika sta v začetku imela nekaj težav z discipli- no gostujočih igralcev, nato pa .se je vse umirilo in srečanje je potekalo nemoteno. Ptujčani na lestvici še vedno drži- jo deveto mesto, ki ga že nekaj te- kem nazaj ne morejo izgubiti. Za napredovanje pa bo težko. V na- slednjem kolu igrajo s Triglavom. To srečanje bo v Ptuju in sicer v soboto zvečer ob 19. uri. 1. kotar Visok poraz Velike iyedelje ROKOMEt v 14. kolu prvenstva v prvi re- publiški rokometni ligi so člani RK Velika Nedelja gostovali v Ljublja- ni in se v hali Tivoli pomerili z do- mačimi Prulami, predzadnjo ekipo na lestvici. Tokrat jim ni šlo, saj so izgubUi z 18:30<10:15). Pričakovali so srečanje na zunanjem igrišču, nato pa je prišlo do spremembe ča- sa igranja in tudi preselitev v dvo- Člane RK Velika Nedelja čaka v soboto pomembno srečanje s Sevnico . _ ^ . (foto I. kotar) rano, ki je zaradi stalne vadbe na zunanjem igrišču niso vajeni. Ne gre za opravičevanje, gre bolj za pojasnitev. Velika Nedelja: Rosic, Sok 1, Rajh 4, Lah 2, Jurkovič, RajSp 4, Mesarec 1, Bezjak, Cvetko 4, Maj- cen 2, Baklan. Velika Nedelja je na lestvici sedaj deseta in v precej nevarnih vodah, čeprav jemoSk^liga zelo izenačena. razlika med prvim in desetim je le pet točk. V soboto zvečer bo v Veliki Ne- delji znova zelo zanimivo. Doma- čini se bodo namreč pomerili s Sev- nico. Gostje imajo enako število točk (13) in so tik pred gostitelji. Srečanje se bo začelo ob 19. uri. V vzhodni skupini republiške ženske lige so igralke RK Drava v tem kolu počivale, saj je njihov na- sprotnik, Radgona iz Gornje Rad- gone, izstopila iz lige. V najbolj za- nimivih srečanjih je trboveljski Ru- dar doma s 17:10 premagal vodilno Polano, Šmartno (sedaj je drugo), pa s 14:11 ravenskega Fužinarja. Drava je še naprej peta, s petimi točkami zaostanka za Polano. V tej ligi bo še zelo zanimivo, saj še nič ni odločeno. Zaradi odstopa Radgone pa se do konca ne bo vedel točni vrstni red. Kakorkoli že, Ptujčanke prava in odločilna srečanja še čaka- jo. To bodo gostovanja na Ravnah, v Smartnem, Zagorju in Veliki Po- lani. V soboto popoldan pa se bodo v Ptuju pomerile z Lisco iz Sevnice. Za zmago se bo treba zelo potrudi- ti, saj so Sevničanke vedno neugo- den nasprotnik. Srečanje se bo za- čelo ob 16,30, po mladinski pred- tekmi Drava—Sloveni Gradec. Mladinci RK Drava so s štirimi zadetki razlike izgubili v Šoštanju, mladinke so s 17 zadetki razlike premagale Šmartno, pionirke so po dolgih letih prvič premagale Vele- nje (10:8), pionirji pa so z neodlo- čenim izidom z Aero Celjem in zmago proti Ormožu presenetili v Celju. 1. kotar II SNI VZHOD: DRAVA-ELKROJ Pol ducata v * iircanov Stadion Drava v Ptuju, gledal- cev 300, sodnik Bukovec (Lenda- va); Strelci: 1:0 Vogrinec (9.), 2:0 Hvaleč (15.). 3:0 (22.), Cigale — avtogoi. 4:0 Hvaleč (50.), 5:0 Čuš (65.). 6:0 Hameršek (73.). DRAVA: Majcenovič, Leva- nič. Malck, Kralj, Kodrič, Po- platnik. Mihelič (S. Ceh), D. Ceh (Hameršek). Vogrinec (Glodež), Hvaleč. Cuš. Nogometaši Drave so prikazali odlično igro in zasluženo visoko porazili goste iz Mozirja, ki .so jim v prejšnjih sezonah velikokrat zagodli. Spomnimo se samo sezone, ko se jc Drava uvrstila v republiško ligo pred manborskim Kovinarjem. Takratje prav Elkroj ixlvzei Dravi največ točk. Tokrat pa je Drava goste popolnoma nadigrala. največ zaslug za to pa ima v nedeljo izredno razpoloženi Dušan Hvaleč, ki ima zasluge za pet zadetkov in še kopico lepih priložnosti. Pri prvem zadetku je Vogrinec dobro izkoristil predložek Hvalca z desne strani. Drugi zadetek je Hvaleč dosegel z izjemnim stre- lom s 25 metrov razdalje, ko je z leve strani zadel levi zgornji del vrat. Tretji gol je bil podoben prvemu, le da je branilec gostov žogi spremenil smer. Vendai je zadetek čista zasluga Hvalca in Vogrinca. Pri četrtem zadetku je žogo pred vrata gostov poslal Le- vanič, pri petem je gostujoča obramba »poklonila« žogo Hval- cu in Cašu, kije z bližine premagal vratarja Gnezdo. Pri šestem za- detku je desni branilec domačih Levanič poslal žogo v sredino, kjer JO je mladi Hameršek potisnil v mrežo in postavil končni rezultat. Gostje so igrali slabo, priigrali so si le eno priložnost, domačini pa toliko, da bi lahko dosegli še en- krat toliko zadetkov. S to zmago sc je Drava na les- tvici s četrtega povzpela na drugo mesto, za vodilnimi Brežicami pa zaostaja za dve točki. To sta ji omogočila tudi poraz Aluminija v Rogaški Slatini in neodločen rezultat Dravinje doma proti Proletarcu. Pri Dravi pa računajo, da bodo poraz v srečanju z Aluminijem v prejšnjem kolu spremenili v zmago 3:0 za zeleno mizo. Na- mreč, pritožih so se na registracijo srednjega napadalca Aluminija Nikoliča. ki naj ne bi bil pravilno registriran za Kidričane. V Alu- miniju pa pravijo, da je vse v skladu s predpisi. Bomo videli kako se bo to razpletlo. V naslednjem kolu se bo Drava v Rogaški Slatini pomerila z do- mačim Steklarjem. 1. kotar Dušan Hvaleč ie bil osrednia osebnost nedelj.skcga srečanja, levo Vo- gnnec in Miheiič (foto I. Kotar) Prvo kolo lige v malem nogomRtu je za nami Po dolgotrajnih pripravah za izvedbo ligc v m i!em nogometu seje v soboto in nedeljo pričelo prvo kolo te Uge. V ligi igrajo naslednje ekipe; Poetovio, Dušan Kveder, Velika Nedefia. Budina, Lancova vas, Flo- serske—Sela, Lotos, Mladi Turnišče, Flamengo in Športno društvo Turnišče katero je tudi organizator te prve lige v malem nogometu. V soboto so bile na rokometnem stadionu Drave izvedeni dve srečanji in sicer Budina—Lancova vas 4:2 in Poetovio Flamengo 7:0 V nedeljo so na igrišču nri gradu Turnišče odigrale srecania še preostale ekipe. Rezultati so bili naslednji športno društvo Turnišče —Lotos 2:2; Dušan Kveder—Velika Nedelja 10:0 in Floserke—Mladi Turnišče 3:1. Tako je po prvem kolu tekmovanja v ligi malega nogometa vrstni nsd sledeč; na prvem mestu je ekipa Dušan Kveder z 2 točkama in razliko v golih 10:0; drugi Poetovio 2(7:0); Budina 2(4:2); Floserke 2(3:1); peti mesto si delita ekipi Lotos in Športno društvo po 1 točko in raz. v golih 2:2; sledijo ekipe Lancova vas. Mladi Turni.šce, Flamengo in Velika Nedelja. Pari naslednjega kola so: Lotos—Velika Nedelja; Mladi Turnišče —Dušan Kveder; Lancova vas—Floserke; Flamengo—Budina in Športno društvo—Poetovio. Testiranje nogometnih sodnikov Prejšnji mesec je bilo v Ptuju testiranje nogometnih sodnikov za naziv republiškega in zveznega nogometnega sodnika. Za zvezdnega sodnika so polagali trije kandidati, med katerimi je bil tudi Roman Fridauer iz Ptuja. Izpitna komisija v sestavi: Vlado Jakše, Tavzes, Tavc in Barun so bili mnenja, da nobeden od kandidatov ni Skupili posnetek udeležencev tesCiranja. pokazal dovolj teoretičnega znanja za zveznega nogometnega sodnika. Naslednji dan v soboto, 24. marca pa je bilo za kandidate repub- liškega ranga. Kandidati so bili iz Maribora, Lendave in iz Ptuja. Iz ptujske organizacije nogometnih sodnikov nista uspešno testiranja opravila Drago Ačimovič in Maijan Hvaleč. Uspešni pa so bili Danilo Kolarič, Franc Skuk, Jože Kline, Zvonko Jevšovar, Janko Kac in Tomo Besedilo in posnetek: Zdravko Jemejšek Ptujski strelci odlični na republiškem prvenstvu v soboto in nedeljo, 31. marca 1. aprila so se v Hotinji vasi pomerili na republiškem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško strelci in strelke, ki so si izborili nastop na tem prvenstvu na regijskih prvenstvih. Ptujčani smo bili na tem tekmovanju s šestimi strelci, ki so se odlično izkazali, saj je vse šest strelcev potrdilo dobro formo in doseglo nove rezultate, ki so bili višji od norm predpisanih za udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo 21. in 22. aprila v Zenici. Uvrstitve so bile; Mladinke ekipno4.mestos 1040krogi, v tej ekipi streljajo: LidijaKmičSr. 11.mesto 349 krogi; Tina Perko 14. mesto s 348 krogi; Marjana Cafuia, 20 mesto s 343 krogi. izmed 35 članic je Zdenka Maljašič osvojila 4. mesto z rezultatom 358 krogov. V mladinski konkurenci si je nastop na državnem prvenstvu priboril Boštjan Simonič s 359 krogi in 17. mestom. V najhujši konkurenci, med 146 člani je tekmoval Ludvik Pšajd, ki mu je za I krog ušla norma za športnika zveznega razreda, uvrstil pa se je na 15. mesto s 369 krogi. Toliko iz Hotinje vasi. drugi raport pa iz Zenice. P. L. KARATE Za Ptuičane dve prvi mesti Nedavno tega se se v Ljubljani na 1. turnirju za rang li.sto najboljših v Slov eniji v semi kontaktnem karateju pomerili najboljši v tej zanimivi športni panogi. Turnirja ste se od Ptujčanov udeležila le Alojz Vidovič in Martin Golob in v dokaj močni konkurenci oba osvojila v svojih kategorijah prvi mesti. V kategoriji do 63 kg je prepričljivo ugnal vse svoje nasprotnike Vidovič, prav tako pa tudi Golob v težki kategoriji do 84 kg. Ta mesec pa je predvideno prijateljsko srečanje reprezentanc Jugoslavije in Romunije v Romuniji. Tudi tega srečanja se bodo udeležili Ptujčani in kot vedno, bomo tudi s tega srečanja poročali v našem Tedniku. Ze zadnjič pa smo omenili, da ptujske karateiste zadnje čase pri njihovih nastopih na tekmovanjih hudo ovira pomanjkanje finančnih sred- stev in tako si morajo nastope oziroma potovanja kriti udeleženci iz lastnega žepa. Zato je upati, da bodo prizadevnim ptujskim, karateistom le priskočili na pomoč tisti, ki odločajo o dodeljevanju denarja za šport in ne nazadnje, morda tudi kakšna delovna organizacija. franjo hovnik Regionalno pionirsko prvenstvo v šahu v iMariboru je bilo v soboto, 31. marca, odigrano Šahovsko prvenstvo najboljših pionirjev in pionirk mariborske regije. Boji za prva mesta so bili v vseh kategorijah izenačeni, saj je le v konkurenci starejših pionirjev premočno zmagal Mariborčan Musl. Rezuhati — starejši pionirji: Musl (MB) 9; Veličkovič (MB) 6,5; Nova- čan (MB) 6,5; Viher (Gorišnica) 6.5; Ličina (Gorišnica) 5,5 .. . Starejše pionirke: Klauž7,5; Lorenčič(Zg. ščavnica)7,5; Ličina(Goriš- nica)6 . . . Mlajši pionirji :Ekart(MB) 4; Cagran(Gorišnica)4; Kralj (Goriš- nica) 3,5 .. . Mlajše pionirke: Zavec (Zg. Sčavnica) 6; Zoreč (Grajena) 6; Voršič (Gorišnica) 5; Vajda (Gorišnica) 5 . . Na republiško prvenstvo se je uvrstilo prvih pet uvrščenih v kategoriji st. pionirjev in prve tri starejše pionirke. Tako bodo med njimi tudi trije mladi šahisti iz OŠ Gorišnica, kar je doslej njihov največji uspeh v konkurenci tx)sameznikov. Posebno ugodno ie presenetila z uvrstitvijo na republiško prvenstvo še vedno mlajša pionirka Anita Ličina L V. 12 - ZA RAZVEDRILO 12. april 19S1 - TEDNIK - 12- april 1984 OGLASI IN OBJAVE - 13 Del mostu čez reko Evfrat (posnetek je starejši, sedaj je zgrajeno že precej več) Gradnja spremljajočega objekta in ceste Ponekod krepko občutimo vojno Novice iz Ptuja, predvsem pa iz ptujskega Tednika, ki nam ga svojci po delcih pošiljajo v Irak, pridejo do nas kljub veliki, okoli 5.000 km dolgi razdalji. Toda oreden o tem kaj več na- pišem, naj se vam najprej predstavimo, pove- mo kdo smo in kaj delamo. 350 delavcev GIP Gradisa, ki dela v okviru Rudisa, nas je, in v Qurni, okoli 510 km jugo- vzhodno ob Bagdada, gradimo most in cesto čez reko Evfrat blizu sotočja Evfrata in Tigrisa (Shatt el Arab). Naše gradbišče je zelo blizu iranske meje, saj .se meja pri »31 vzporedniku« pravokotno obrne proti Qumi. Glede na to smo v središču dogodkov in vojaških operacij, ki fX)tekajo tukaj pri nas že ves mesec. In prav o tem želim nekaj napisati. Presenetil meje članek v ptujskem Tedniku pod naslovom: »Dela v Iraku potekajo nor- malno«, predvsem pa izjava, da življenje na PISMO IZ IRAKA naših gradbiščih poteka normalno in zaradi vojne naša življenja niso ogrožena. Ne bi si upal zapisati kaj takega za naše gradbi.šče. Zdaj, po mesecu in toliko dnevih, seje na fronti, to je del blizu Qurne, položaj res nekoliko pomiril. V dneh od 26. februarja do 2. marca pa smo se bili prisiljeni umakniti v Bagdad, po tem ko so se pred nami umaknili že Korejci in Švicarji, ki delajo v naši neposredni bližini. Evakuacija je kljub temu, da smo poslušali obstreljevanja v naši neposredni bližini, dan in noč, potekala brez najmanše panike in v redu. Nimam na- mena prikazati vojaškega poteka operacij, ki jih sicer dnevno zasledujem in jih po potrebi lahko tudi posredujem, moj namen paje, da pravilno prikažem dejansko stanje, ki le ni tako rožnato, kot je to opisano v omenjenem ses- tavku. Ne glede na vojaške operacije smo delavci Gradisa, Cestnega podjetja Maribor in Avto- prevoza Tolmin, ki sodelujemo na tem objektu dokazali, da lahko tudi v takšnih pogojih kot so vladali tukaj, nemoteno oziroma z minimal- nimi zastoji nadaljujemo delo. Razvoj dogod- kov sicer spremljamo vsakodnevno, tako, da bi ob nevarnosti zapustili gradbišče, kajti zave- damo se, da ne smemo ogrožati naših življenj. Položaj moramo realno oceniti, prav. tako kot mislimo, da je o njem treba tudi realno poro- čati, ne pa dajati neke splošne izjave, ki ne veljajo za celoten Irak. Vsem najlepši pozdrav! Emil Korenjak LJUDSKE PEVKE/Z STOJJVC Pozorni poslušalci ptujskega radijskega sporeda prav gotovo niso preslišali zadnjih dveh nedelj- skih oddaj Iz vasi v vas v kateri tokrat predstavljamo ravninsko vas Stojnci. Posebej se o tem v Tedniku nismo razpisali kot je običaj, saj bi ne mogli mimo neljubega dogodka izpred dveh let, ki je načrtovano vsebino oddaje bistveno okrnil in vrh vsega še zavrl nadaljnje snemanje celo do letošnje pomladi. Kaj vse se obeta v naslednjih nadaljevanjih, je težko razložiti v nekaj stavkih, ki jih imamo na voljo; veliko zanimi- vega še bo, kar nam bo vas, skozi katero ponavadi le hladno zdrvi- mo, celoviteje približalo. Zato naj tokrat med sodelujočimi v oddaji predstavimo le skupino ljudskih pevk. Med zanimivostmi, ki se nam obetajo v nadaljevanju, naj omenimo spomine devetdeset letne Terezije Divjak, ali Mihečove po domače, Stojnci 125, ki nam bo. med drugim, pripovedovala tudi o obhodkih kresnic, ali ... . petju kresnic ob Janžovem, kot pravi. Mati Terezija, ki je navzlic viso- kim letom ohranila izredno gibek spomin, je v magnetofon zmogla zapeti le dve kitici, ostale je nare- kovala svoji šestdesetletni hčerki Neži. Ta pa je pesem posredovala še svojima tovarišicama in nastal je tercet: Marija Toplak, Neža Janžekovič in Marija Zelenik, ki nam bo pesem v eni prihodnjih oddaj tudi zapel. Naj še omenimo, da je Pesem kresnic iz Stojnc prva tovrstna pesem, ki smo jo posneli na ptujskem območju. Besedilo in foto: 1. C. Tercet od leve: Marija Toplak, Neža Janžekovič in Mar^a Zelenik Pevke od leve: Julijana Pilinger, Marija Kranjc, Marija Vajda, Mar^a Toplak, Marija Štumberger, Anica Zelenik, Julijana Meznarič in Frančiška Koletnik, harmonikar pa je Janez Zmazek Kaj veš o prometu v Ptuju v soboto, 7. aprila je bilo v prostorih osnovne šole Ivan Spolenak v Ptuju občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki se ga je udeležilo 18 ekip iz osnovnih šol in tri ekipe iz srednjih Sol. Organizator tekmovanja je bil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj, pokrovi- telj pa Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Med ekipami iz osnovnih šol so zmagali člani ekipe iz 0§ Cirkovce, drugi so bili iz OŠ Videm pri Ptuju in tretji iz OŠ Ivan Spolenak. Med učenci srednjega usmerjenega izobraževanja pa je zmagala ekipa iz ekonomske šole SSC Ptuj. Tekmovalci so ,se pomerili v znanju tudi v posamični konkurenci. Med srednješolci je zmagala Zdenka Gomilšek, med osnovnošolci pa An- drej Hujec iz OŠ Franca Belšaka v Gorišnici. Ta dva bosta tudi zastopala občino Ptuj na republiškem tekmovanju, ki bo 21. aprila v Črnomlju. — u Srednješolci med tekmovanjem na igrišču OŠ Ivana Spolenaka ...... ... _ . _ loto: 1, kotar AKCIJA ŠTETJA BELIH ŠTORKELJ Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ptuj se je obrnilo na vse šole v ptujski občini s pismom z nasle- dnjo vsebino: ,,V letošnjem letu bo v Evropi potekala akcija štetja belih štorkelj. Zavod za spomeniško varstvo Maribor in poljudnoznan- stvena revija Pionir sta tudi v Sloveniji organizirala štetje belih štorkelj. Želimo, da se tej akciji pridružijo tudi vaši šolarji. Na področju občine Ptuj pa bi ob štetju bele štorklje preštevali tudi smrdokavro in taščico. Podrobnejša navodila za delo boste dobili na predavanju, ki ga 11. maja 1984 prireja Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ptuj. Zanimivo predavanje o slovenskih pticah bo imel naš znani ornitolog Iztok Geister. Ob tej priložnosti bo društvo podarilo vsaki šoli, tudi podružnični, knjigo ,,Slovenske ptice" (avtor — Iztok Geister). Uro predavanja in prostor v kate- rem se bomo sestali vam bomo naknadno sporočili. Pošiljamo vam obrazce v katere boste vpiso- vali svoja opažanja. Želimo, da bi akcija štetje ptic uspela, zato vas še enkrat vabimo k sodelovanju." KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI MATERIALNE PROIZVODNJE OBCINE PTUJ OBJAVLJA prosta dela in naloge za: GLAVNEGA PLANERJA Pogoji: a. visoka izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj b. višja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj Posebna znanja: poznavanje zakonodaje in metodologije o planiranju ter postopkov za sprejem planskih aktov SALDAKONTISTA Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj Posebna znanja: znanje strojepisja, poznavanje opravil na terminalu Za opravljanje navedenih nalog se sklene delovno razmerje za nedolo- čen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru, vendar najkasneje do 1. septembra 1984 (glavni planer) a do 15. maja 1984 (saldakontist). Kandidati pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja Skupne strokovne službe SIS materialne proizvodnje občine Ptuj, Prešer- nova 29. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni. LIK SAVINJA TOZD Lesna industrija Ptuj — Komisija za delovna raz- merja objavlja prosta dela in naloge: 1. Kuharica Pogoj: KV kuharica s prakso in 2-mesečnim poskusnim delom 2. NK delavec — 2 izvrševalca Pogoj: odslužen vojaški rok in 1-mesečno poskusno delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave sprejemamo 8 dni po ot^avi na naslov: LIK Savinja TOZD Lesna industrija Ptuj, Rogozniška c. 33. osebna kronika Rodile so: _ Mateja Belšak, Plojeva 12 — Aljoša; Majda Anželc, Hercegova 7 — deklico; Anica Vidovič, Žetale 83 — Bojana; Marija Zmauc, Sa- kušak 83 — dečka; Nataša Ce- stnik, B. Kraigherja 38 — Sama; Jožefa Kokol, Majšperk 13 — Ma- jo; Irena Medved, Pleterje 75 — deklico; Zdenka Ranfl, Apače 16 — deklico; Olga Petek, Savci 1 — Denisa; Štefanija Arnečič, Goričak 37 — deklico; Jelka Arnuš-Pelcl, Peršonova 33 — dečka; Majda Roškar, Mala vas 18 — dečka; Jo- žica Anderlič, Drakšl 5 — deklico; Valerija Vugrinec, Kidričevo, Cu- čkova 5 — dečka; Marija Herga, Stojnici 98 — dečka; Jožica Kirbiš, Markovci 13 — Mateja; Mihaela Svenšek, Žetale 105 — dečka; Olga Tomažič, Muretinci 25 — deklico; Darinka Alič, Formin 38 — Jasmi- na. Poroke: Franc Mojzer, Apače 43 in Slavi- ca Rozman, Apače 43. Umrli so: Jože Voglar, Vel. Okič 34, roj. 1933, umrl 2. aprila 1984; Janez Lovrec, Strmec 4, Destrnik, roj. 1922, umrl 1. aprila 1984; Franči- ška Štiberc, Pavlovski vrh 70, roj. 1902, uinrla 3. aprila 1984; Ladi- slava Kuhar, Trstenjakova 7, roj. 1904, umrla 4. aprila 1984; Janko Vogrinec, Vodova 9, roj. 1910, umrl 29. marca 1984; Marija Kise- ijak, Gerečja vas 21, roj. 1905, umrla 4. aprila 1984; Franc Gere- čnik. Dom upokojencev Ptuj, roj. 1904, umrl 4. aprila 1984; Silva Ceh, Stanošina 1, roj. 1950, umrla 4. aprila 1984; Franc Job, Cetkov- ci 69, roj. 1896, umrl 6. aprila 1984; Alojz Sunčič, Bučkovci 22, roj. 1894, umrl 7. aprila 1984; Ana Vedernjak, Pacinje 29. roj. 1899, umrla 1. aprila 1984; Peter Lapajne, Spuhlja 89, roj. 1924, umrl 2. aprila 1984. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TE- DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji z. oda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dooljekar, Majda Go- znik, Ludvik Kotar, Martin Oz- mec in Marjan Sneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celotna naročnina znaša 550 di- narjev, za tujino 1.125 dinarjev. Žiro _račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodgv in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od orometa proizvodov. Na osnovi 135. člena Zakona o osnovni šoli in 194. člena Statuta šole razpisuje svet osnovne šole Videm pri Ptuju prosta dela in naloge rav- natelja osnovne šole Videm pri Ptuju s 1. VII. 1984. Kandidati morajo zraven splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šoli. Kandidati vložijo pismene prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa komisiji za razpis del in nalog ravnatelja pri Osnovni šoli Videm pri Ptuju 47. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v roku 20 dni po preteku razpisnega roka.