178. štev. izhaja razen nssžeij in pr®KisS!c«w v s ak ris n ek 1C. uri «20p©idRe. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61., Učiteljska tiskarna, Popise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—., Pri večjem naročilu popust. PoSlnlna plačana v gotovini. V UubElettE, v torek 9. avgusta 1921. fear Posamezna čieu. k Leto ¥. Glasilo iugoslov. socllslno - deiROkratične stranke. Horthyzaci|a vzhodne Evrope. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 2S8, za pol leta K 114, za četrt leto K 72, za mesec K 24, Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine prosto. Upravnlšlvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica at.8 1, Ueifei ska tiskarna. Po Jugoslaviji prihaja Ruimmija, ki uvaja Hortlivjeve metode ob izgovoru. da se hoče ubraniti komunističnega terorističnega gibanja. Motil bi sc pa, kdor bi mislil, da so zakoni in noredbe naperjene Le proti komunističnemu terorju, zakaj vse tc odredbe se skrivajo pod besedo s zaščita* države, a imajo jako raztegljivo obliko, ki se lahko porablja za vsakršno gibanje, ki ni v skladu s takratnim režimom. Atentati so dobrodošli povod. Socialni položaj postaja namesto ugodne ji kritičneji, vršili se bodo soeiialni. gospodarski in mezdni boji med delavstvom in kapitalom. Ti boji so že takore-koč pred nami. zato tudi zakon določa j in tam ne sme biti štrajka, kaki in taki so predpogoji za dopust- zaraditega ni čudno, če se pojavlja nezadovoljnost v najradikalnejši obliki. ki pa v bistvu nema ne s komunizmom in ne z anarhizmom nič opraviti. Vladajoča gospoda pa, ki si ue ve pomagati z demokratično mislko in dejanji v vzhodnn-evrop-skili novih državicah pa posega po terorju, ki ga bo izvajala z sodnijo, policijo in vojaštvom nrav tako kakor je delala ogrska reakcija po padcu sovjetske republike madžarske in dela še danes. V. vsej tej igri igra veliki policaj Francija veliko vlogo. Vsaj vemo, da sc trudita Anglija in Zedinjene države, pa tudi Nemčija kako bi se zbližale z Rusijo. A ko se to zgodi, bo največ trpela Francija, ker nima tako ugodne možnosti za kupčijo z nost akcij. V tem oziru bi moral Rusijo kakor navedene dr/avc. To biti zakon nevtralen, ker če je delavstvo slabo situirano, če poginja je gotovo država v nevarnosti, če Pa kapitalisti ne morejo dovelj velikih dobičkov delati je le kapitalistična družba, družabna oblika v nevarnosti. Kateri interes je za državo večji, ie jasno. Značilno pri uvajanju teh Horthy-jevih metod terorizma je to. da so vzhodne evropske države nastale, ker so se hotele narodno osvoboditi. kar je utemeljeno. Svoboda pa ni taka. kakršna jc bila zamišljena, piti ni narodna osvoboditev idealna. Zahodne velesile in generalni štabi so diktirali meje po gospodarskih in strategičnili vidikih v svojem interesu. Naložili so bremena: nove države in njih državn ki se nahajajo v dilemi, kjer ne vedo ne kam ne kako. Razmere gospodarske in politične so slabše nego so bile pred vojno. potrjuje nje politika v hemškopol-skem vprašanju in pa snovanje terorističnega pasu od Poljske. Ceho-slovaške, Madžarske, Jugoslavije, Romunije do Bolgarije, ki naj odločno nastopi proti smernicam ruske politike in eventualno tudi pomaga ob ugodni priliki vreči sedanji ruski vladni sistem. Taka je smer! Ako se Franciji to posreči, si bo zagotovila med buržuazijo in kapitalisti vzhodne Evrope in severne Azije rešpekt in vpliv. Zdi se nam. da je ta teror širok o-zasnovan načrt proti delavstvu sploh, ki hoče ovirati napredek in pripomoči kapitalizmu do moči. Zahodne države so preživele ta proces v dobi revolucij. Sedaj pa so na vrsti male vzhodno-evropske državice. ki se koaliraio in družijo v ta namen. da zafro delavski pokret kolikor bi se jim to posrečilo. Proti izjemnemu zakonu. (Govor poslanca s. Zv. Bernota na 5. seji narodne skupščine.) Gospodje poslanci! Včeraj smo izvršili velikanski zgodovinski čin, ki pa ž njim ne moremo biti prav nič zadovoljni. Neki poslanec je že danes izrekel besedo, ki jc v tej stvari edino mogoča, to je: cinizem. Strašen cinizem je to. Soci.ialni demo-kratje smo bili vedno proti terorju in ostanemo proti terorju. Tudi na-pram komunistom smo vedno stali v boju glede na teroristične akcije. Ampak, če poslušamo danes komunističnega govornika, ki je izjavil, da se niso v celi Evropi in nikjer v'nobenem parlamentu še nikdar pod-vzeii taki koraki kakor smo jih mi včeraj in danes podvzeli tukaj, dobivamo odgovor iz kloni iz središča, da je tako bilo v Rusiji. Gospodje! Iz tega. ker delajo v Rusiji napačno, še ne sledi, da moramo mi to, kar je tamkaj slabo, posnemati in tudi pri nas uvajati. To _____ Hanns Heinz Evers: Pajkinja (Dalje.) Torek, 15. marca. Sumila sva čudno igro. C-lari- onde in jaz: igrava jo cele dneve. p zdravim jo. takoj mi odzdravi. ie°/nm k°bnam s prsti po šipi, komaj Mignem1«1?* U1,‘ičue tutJi 011a bobnati, mignem j, z roko. takoj mi odmlgne' premicem ustne, kakor bi govori" ž jijo ni ona ston i$(o. Potem si noRla-dim lase ob sencih nazaj in že je tudi njena roka na čelu. Pravcata otročja igra in obadva se ji smejeva. To se pravi - - pravzaprav se ona ne smeie, to je smehljaj, tih. udan — ravnotako mislim, se smehljam jaz. Si c je politika maščevanja, politika, ki ni suosobna. da odstrani tisto nezadovoljnost, ki je rodila komunizem v Jugoslaviji. Pred par meseci smo slišali iz ust gospoda ministra — mislim. da je bil gospod ministrski predsednik sam ali pa je bil gospod minister notranjih zadev — ki je rekel komunistom: »Mi bomo Vaš ilegalni boj z legalnimi sredstvi pobijali.« To smo takrat razumeli tako, da se bo res delalo tako. kakor se bo strinjalo z notranjo mislijo prepričanega človeka, ki ve. da je mogoče kaznovati samo čim ne pa kake ideje, iz katere je morebiti dotični čin nastal. Če bi hoteli kaznovati ideje, potem ne bi imeli najmanjše prilike danes komunistom kaj očitati. Kajti ta nezadovoljnost, ki je danes v naši državi, ki je bila v naši državi posebno takrat, ko so se vse naše proletarske mase oklenile komunizma, ta naša nezadovoljnost ie popolnoma opravičena po tem, kar so delali odgovorni elementi v tei državi. Iu če je danes narodni socialist s tega mesta izjavil, da je za te korake, je to gotovo naredil v tistem strašnem nesporazumljenju, o katerem se je tudi precej govorila kakor da bi bil komunizem, ali kakor da bi bil socializem in vse to veliko gibanje mogoče edinole na narodni podlagi. Gospodje, socializem uči in ni nikdar drugače učil, da ie narodnost predpogoj mednarodnosti. da ne more biti nihče mednaroden. kdor ni bil poprej naroden, in da hočemo mi samo mir med narodi, ako se bojujemo za to, da se ljudstvo osvobodi. Gospodje poslanci! Kdor ni po tej vojai, po svetovni voini spoznal, da narodnost ,y tem svetu, v sedanjem režimu ue pomeni nič. da pa pomeni razredni boi vse. temu ni mogoče pomagati. Gospodje! Nemška Avstrija je premagana, popolnoma premagana, toda nemški kapitalisti na Dunaju imajo vendar najlepše življenje in so samo profilirali od te izgubljene vojne. Gospodje, vzemimo angleškega delavca. Angleška država je najbolj zmagovita. Danes je vse angleško, toda angleški delavec kljub temu nima kruha. Popolnoma jasno je. da je trpel izgubo povsod na obeh straneh samo delavec, da pa je kapitalist povsod na obeh straneh imel od vojne velikanske dobičke. Če se danes s tega mesta, ko se proti enemu delu poslancev nastopa tako. kakor smo včerai sklenili, govori o narodnosti, potem je to., kratko rečeno, farsa, kajti »cinizem« je še premil izraz, s katerim bi označili tako postopanje. . V Avstriji smo imeli neki vclciz-dajniški proces, v katerem je zgodovinar. profesor svetovnega imena, dokazoval grehe Jugoslovanov. Friedjungovo ime Vam je. gospodje poslanci, mislim, precej znano. Bilo ie treba samega velikega državnika Masarvka, da je takrat pokazal na lumparije, ki so se vršiie pri tako-zvanih neodvisnih sodiščih, pri tistih sodiščih, o katerih se govori, da sodijo samo po svoji vesti. Jaz se bojim in mjslim. da je med nami 5e marsikdo, ki se tudi boji, da bodo ti neodvisni sodniki morebiti uporabljali sredstva, ki spominjajo na srednjeveški inkvizitorski način, da izvabijo iz tega ali onega kako izjavo, katero bi bilo mogoče uporabiti proti organizaciji, ki mora biti kaznovana zato, da bi kapitalizem lahko neovirano vladal in da bi nastala v n;asah delavnega ljudstva popolna stagnacija, popolno nezaupanje v Ja-stno.moč in nezaupanje proti organizaciji za skupno dela Če se očita, da so se komunisti danes postavili na narodnostno sta- lišče, in se reče, da so se hoteli s tem pridružiti narodnim socialistom, je to nov dokaz, kako malo gospodje poslanci čitaio, kako malo vedo in kako malo razumejo o modernih idejah. Gospodje! Znan mi je slučaj narodnega socialista, čigar otroci ne znajo slovensko, toda tisti gospod ie kljub temu velik narodni socialist. Znan mi je slučaj narodnega socialista, ki ima hčerko, ki ne zna slovensko. pa ie vendar nastavljena v državnem uradu. (Medklic: »Korupcija!«) Direktna korupcija! Dotj£na hčerka je dobila državno službo ne zato. ker ie morebiti oče res naroden. ampak zato. ker je r&kel, da je naroden. (Poslanec Ivan Deržič: Povejte ime!«) Privatno Vam ga bom povedal takoj po seji. Gospodje! Ne maram biti denunciant; toda Vam, gospod Deržič. bom to ime povedal privatno takoj po seji. Tukaj javno to izjavljam. V državnem uradu je nastavljena gospodična, ki ne zna slovensko, seveda tudi ne hrvaško In srbsko: govori samo nemško. Nam gre za stvar. Mi uc vprašamo po tem. kdo je rekel, da jc Slovenec, kdo ie rekel, da je Jugoslovan. tcm\’eč mi vprašamo po tem. kdo živi jugoslovansko in kdo dela jugoslovansko. V našem tedniku so nam zadnje dni konfiscirali besede. v katerih smo izjavili, gospodje poslanci, da smo odločno proti terorju. Mi smo našemu ljudstvu pojasnili. da se s terorjem nikdar nič ne doseže. Mi smo rekli: komunisti mislijo, da so je s tem kaj doseglo, če se iznebe enega Draškoviča. Dobili jih bomo sedai deset. Tudi mesto enega žandarja bomo imeli odslej deset žandarjev. Ljudje pa bodo me, sto enega žganca dali v usta deseti-: no žgančka. in še tisti bo suh. Kajti rediti bomo. morali ves ta režim, ki ga ie postavila vlada in ki ga je morala postavili, da bi nasilno držala ljudstvo v šahu. Slišali smo iz ust več govornikovi danes zadostno utemeljitev, da nimamo najmanjšega razloga, da bi n. pr. nastopali proti komunističnim poslancem, o katerih je vsem znano, da so bili po šest mesecev bolni. In vendar zahteva predlog imunitetnega odbora, da se izročijo sodišču brez izjeme vsi poslanci. Da to ni pravično, je tako jasno za vsakega, da ic škoda o tem izgubljati besede. Sicer je pa sploh škoda o predlogu imunitetnega odbora razpravljat!, ker smo včeraj že itak sprejeli oni famozni zakon. Naša slava, pojde že itak po svetu. (Medklic: »Žalostna' slnval) Če bomo pa danes kakor, včeraj z glasovi narodnih socialistov, sprejeli tale predlog imunitetnega odseka, potem bo šla žalostna slava1 teh 1 ju ti tudi med maso. Masa bo lahko spoznala za kaj se bojujejo tl ljudje, za kaj delajo in kako podpirajo § svojo čudno politiko baš to, kaj našemu narodu največ škoduje. Ti ljudje ovirajo s svojim ravnanjem; da se ne doseže tisti cilj. za katerim. gremo mi: da bodo namreč tisti ljudje, ki delajo, lahko pošteno živeli. da se pa bodo morali tudi tisti, ki ne delajo drugega nego zgago, končno lotiti pozitivnega dela. (Odobravanje pri socialistih.) Pomoč ruskemu proletariatu! nje — menim, da bi se ga kmalu naveličala; gotovo igra nekak prenos misli pri tem svojo ulogo. Ker Cla-rinioude sledi mojemu gibu v najmanjšem delu ene .sekunde, komaj ima časa^ da ga vidi in že ga sama izvrši; včasih se mi zazdi, kakor bi bilo istočasno. To je, kar me mika, a ni našel kaj novega, nepričakovanega: presenetljivo je. kako ona takoj isto napravi. Včasih sem sku-Sc\l,t speljati jo na led. Napravim množino raznih gibov hitro zaporedoma : potem isto .še enkrat in zopet. Končno Pitnovim še četrtič isto vrsto. toda izprernenim nasledek gibov ali napravim drug gib, ali pa kakega izpustim. Tako kakor otroci, ki se igrajo »Vsi ptički lete.« To je zelo čudno, da ne naredi Clarimonde enkrat napačnega giba. četudi tako hitro izprernenim. da ima komaj ca%F sP0;t»a vsak posamezni gib. _ Jako preživim dan. Toda nimam Sicer pa, vse .to ni tako neumno, j niti trcuotno občutka, da zapravljam kakor izgleda, To. ni golo posnema- i čas po nepotrebnem; nasprotno, jnc- ni je tako, kakoi bi nc opravljal še nikdar važnejšega posla. Sreda., 16. marca. Ali ni smešno, da mi ne pride nikoli na misel, da bi svo.ic odnošaje do Clarimonde zgradil na resnejšem temelju, kot je to po cele ure trajajoče igračkanje? Zadnjo noč sem mislil o tem. Vzamem čisto preprosto klobuk in plašč in grem dve stopnici doli. Pet korakov preko ceste, potem zopet dve stopnici. Na vratih je majhna tablica, na nji napis »Clarimoncfe «. Clarimonde kako? Ne vem: kako? toda »Clarimonde« jo napis. Nato kam in potem — — Tako daleč si lahko vse predstavljam. vsak najmanjši gjbljaj, ki ga napravim, .vidim pred seboj. Toda ne morem si na noben način napraviti slike, kaj se nato zgodi, k ruta se odpro — (p še vidim. Toda jaz ostanem pred njimi in gledam v neko temo, ki ne dovoljuje, da bi kaj Tajništvo Mednarodne delovne skupnosti socialističnih strank na Dunaju je izdalo naslednji poziv: "Delavci in delavke vseh dežel! Lakota in kolera razsajata v Rusiji. V sporazumu s sovjetsko vlado je Maksim Gorkij pozval na pomoč vse civilizirane dežele. Pomagati ljudem od lakote In kužnih bolezni ogroženim ie človeška dolžnost. Da pomagamo ruske-m proletarijatu, nam veleva dolžnost proletarske solidarnosti. Ml smo smatrali veliko zmoto boljševikov v presojanju ekonomski!] tendenc in političnih možnosti povojne dobe vedno kot strašno usodo za socijalno revolucijo. Storili smo vse, da dovedemo svetovni proletarijat do spoznanja te usode-uolue zgodovinsko-perspektivne napake Poizkusili smo čim največ omilili veliki poraz, kateremu nasproti gre mednarodni proletarijat vsled ponesrečenega boljševiSkega eksperimenta. Prisiljeni smo bili. da najodločneje pobijamo velike joogreške vladajoče vlade v Rusiji. Toda z ■ .-■I ■rinili i.7l ■ mm Om.m iTTi V 'i. — , affi 'TjjupjJ. (mTl jlULLiigi niškim proletariiatom nas še iz časov krvavega carizma veže nezlomljiva solidarnost. Da pomagamo temu proletarijatu v stiski, kolikor; le moremo, ie socijalistična dolžnost. Delavstvo v premaganih deželah' je ekonomsko zelo na slabem. Angleško delavstvo črpa iz svojih strokovnih blagajn, da pomaga tovarišem. ki so v sili. Toda kolikor tudi' ie beda velika v vseh deželah, je sedaj v sovjetski Rusi« največja. Predvsem so potrebna zdravila za pobijanje kužnih belezni. Obračamo se do delavcev in delavk vseli dežel s pozivom k sodelovanju pri pomožni akciji. Posebe po-zi vi jamo vse organizacije priključene Mednarodni delovni skupnosti so-cijalističnih strank, da pospešijo vsaka po razmerah svoje dežele primerni obliki pomožno akcijo. Za tajništvo Mednarodne delovne skupnosti socialističnih strank: Friderik Adler. potr- spoznal, prav nič! Ona ne pridemo ne pride: sploh ni nič tukaj. Samo ta črna, neprodirna tema. M,eni jc včasih, kakor bi druga Clarimonde sploh ne obstojala razen tisto, ki jo vidim pri oknu in ki sg z mano igra. Ne morem si prav predstavljati kako bi ta ženska izglodala v klobuku ali v drugi obleki razen svoje črne z velikimi lilasjimi regami; še niti brez njenih rokavic si ie ne morem misliti. Ce bi jo vidci na cesti ali celo v kaki gostilni pri jedi, pri pijači, govorečo — moram se prav smejati, tako nemogoča se mi zdi ta slika. Včasih se vprgšam. če jo ljubim. Ne morem prav odgovoriti,.ko nisem še nikoli ljubil, če je pa občutek, ki ga imam do Clarimonde res — ljubezen, potem ie vsekakor povsem, povsem drugačna, kot sem jo videl pri svojih tovariših ali pa spoznal iz i omanov. Zelo težko mi je določiti svoja čustva. Sploh mi jc težko na nekaj misliti, kar bi se ne nanašalo na Clarinioudo, ali pravzaprav na njeno igro. Ker ue morem tajiti, da je* v resnici ta igra. ki me vedno zaposluje. ničesar drugega. In to je. kar najmanj razumem. Clarimonde — da, čutim privlačnost do nje. Toda v to se meša neko drugo čustvo, tako, kakor bi se — bal. Bal? Ne, to tudi ni, to je vsenreje nekaka plašnost, lahek strah pred nečim, česar ne poznam; In ravno ta strah je. ki ima nekaj čudno omamnega, čudno razkošnega. J^ohotnega, ki me od nje odbija’ in j/endar k nji orivlačuje. Meni je, kakor bi tekel v velikem krogu daleč okolu nie. tu bi sc ji malce približal. se spet oddaljil, tekel naprej, stopil na nekem mestu bližje in podtem hitro spet nazaj. Dokler — in to vem čisto gotovo — vendar ne pojdem enkrat do nje. (Dalie prih.) Stev. 178. Lakota v Rusiji. Ruska sovjetska vlada je poslala vsem vladam proglas, ki pravi: Velkopotezno gibanje za pomcS stradajočemu ljudstvu vzhodnh ruskih pokrajin pozdravljata toplo ruski narod in njegova kmetska in delavska vlada. Istočasno morata ruski narod in ruska vlada ugotoviti, da kažejo organizacije, tiskovni uradi in celo vlade, žal, skoraj brez-izjemno nepoznavanje dejanskega položaja v Rusiji. Ruska vlada smatra vsled tega za potrebno prositi vlade vseh držav, da uradnim potom obvestijo vse svoje državljane, ki se zanimajo za lakoto, katera je pritisnila nekatere dele. Rusije, o točnih podatkih o tein vprašanju, ki so tukaj navedeni. Komisija glavnega odbora za pomoč stradajočim ie ugotovila, da primanjkujejo živila v tehle pokrajinah Rusije: Astrahanu, Caricinu, Saratovu, v nemških občinah Samare. v Simbirsku, v tatarski republiki v čuvaškem okraju, v okrajih Birslc-Belebaj, Jaransk, Urjum in Malni-Sovjet (pokrajina Ufa), v Serensku (pokrajina Vjatka) in v okraju Kra-snokočajskera (pokrajina Mari). V teh pokrajinah je letina vsled suSe ali povsem uničena ali pa znaša sa- mo 10—15% srednjega letnega pridelka, Prebivalstvo teh pokrajin znaša okoli 18 milijonov ljudi. « Ruski dopisni urad Union poroča. da se stradajoče prebivalstvo seli v Sibirijo, na Kavkaz, v Ukrajino in v zapadno Rusijo. Na zapadu je ta ljudski val prišel že do Smolen-ska. Čete. ki jih je poslal Trockij, niso v stanu ustavti te ljudske struje. Izseljevanje je najbolj strašno v samarski in saratovski guberniji. * Kerenski objavlja v pariškem listu »Excelsior« članek o lakoti v Rusiii, v katerem pravi, da je Rusija brez mednarodne pomoči obsojena v gotovo smrt. Kerenski pravi, da sta odgovoru! za sedanje žalostne razmere v Rusiji meščanska In sovjetska vlada. Obseg zemlje, ki se obdeluje, je vedno manjši, a prometna sredstva so povsem nezadostna in v obupnem stanju. Zadnja žetev je dala kakiii 500—600 milijonov pu-dov. dočim je ista zemlja dajala pred vojno tri milijarde pudov. Kmetje skrivajo in zakopavajo živila, da se jim ne zaplenijo. Kerenski vidi v sedanjih razmerah v Rusiji kal propada sovjetske vlade. lavskem zavarovanju za vso državo čim preje reši in oživotvori. in da se prepreči, da posamezni organi pod vplivom raznih oseb ne preganjajo oseb, ki nimajo zvez s te- roristično akcijo in katere kaznujejo iz navadne mržnje in vsled lokalnih strankarskih razlogov. Socialdemokrati zahtevajo spoštovanje obstoječih zakonov. — Enako spomenico so hrvaški sodrugi izročili tudi notranjemu ministru g. Svetozaru Pribičeviču in ministru za socijalno politiko g. dr. Kukovcu. + Kazni za bejgralskc komuniste. Uprava mesta Belgrada je kaznovala z enomesečnim zaporam vse osebe, o katerih se je ugotovilo, da so kot komunistični agitatorji agitirali za komunistično stranko In niso bili zapleteni v noben atentat. Med njimi ie tudi več komunističnih dijakov. Po končani kazni bodo vse te osebe iztirane v svoje rojstne kraje, kjer bodo postavljene pod policijsko nadzorstvo, -f Komunistične izjavice, »Komunistični:: poslanec Bogdan Stojadinovič Je zaprosil demokratska klub, da ga sprejme za svojega rednega člana . . * + Jugoslovanski fašizem. »S. Radnlč-fce Novlne« poročajo, da posebno po Vojvodini z vso naglico snujejo takozv. »narodne garde«. Vojvodina je poznana vsled gibanja takozv. »srbobr&nja«. Narodne garde, dasi so brez orožja so ponekod že demolirale in napadle posamene osebnosti. -f Socialistička radnlčka partija Jugoslavije, tako pišejo »Soc. Radničke Novine « Je prevzela nase inlcijaitivo za akcijo v pomoč Rusiji. »Radničke Novine« dostavljajo nado, da bo ta akcija gotovo unela razmeram primeren rspeh. ~r Vprašanje razmejitve med našo državo lii Albanijo, ki bi se imele rešiti na poslanlški konferenci v Parizu, je za sedaj odločeno. O njem se bo sklepalo Se le prihodnji mesec. Delegat naše vlade An-drlja Radovič ostane v Parizu, Občinske volitve v Črni gori se bodo vršile prvikrat v tej deželi koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca. + Za zaščito madžarskih emigrantov. Predsednik pečujske občine sodrug Bela Linder je minuli teden posetil ministrskega predsednika g. Paštča 3n izročil spomenico, v kateri prosi našo vlado, da se zavzame za ljudi, ki so zbežali iz Madžarske vsled Horthyjevega belega terorja. — O-PaSIC le odgovoru s. Litidneriu, da si morejo ti ljudje v Jugoitavljl svobodno poiskati delo, samo da se ne mndc preveč blizu tneje. Ravnotako bodo uživali politični azil v naši državi. + Za pomoč Rusiji. Tajništvo Mednarodne delovne skupnosti socialističnih strank Je poslalo vsem k tej skupnosti priključenim strankam Pismo s pozivom, da dejansSco sodelujejo pri pomožni akciji za ruski proletarijat, ki trpi vsled lakote in kuge. + Brezposelno zavarovanje v ItalHl. Italijanska zbornica Je sprejela več zakonskih načrtov, med njimi zakon o podpiranju brezposelnih in zakon o reformi uprave ter se Je nato za nedoločen čas odgo-dila. + Vrhovni svet. Lk>yd George in lord Curzen sta z angleško delegacijo odpotovala v Pariz. Francoska delegacija pri vr hovnem svetu obstaja iz ministrskega predsednika Brlanda, ministra Loucheurja In generalnega tajnika Berthelota. Italijanski minister za zunanje stvari Della Tur-retta je prišel v Pariz. Italijanski ministrski predsednik Bonomi bo prišel v Padz 8. t. m. tik pred začetkom prve seje vrhovnega sveta. — Na dnevnem redu konference vrhovnega sveta se razen vprašanja pošiljatve vojaških ojačenj v Gornjo Slezljo to dodelitve glasovalnega ozemlja tudi vprašauja ukdnjenja prisilnih odredb na Renu, obsodbe vojnih krivcev, dobave ziakoplovnega materljala za zračni promet v Nemčiji, orijentsko vprašanje, pomoč Rusiji in finančni položaj Avstrije. + Izpust irskih vstašev. Angleška vlada je sklenila, da bo neutegoma hi brezpogojno izpustila vse člane sinfajnovskega parlamenta, ki so sedaj Internirani ali v ječali. + Na Irskem sc Je pojavila gospodarska kriza v najhujši meri. Obrati raznih Industrijskih strok so na tem, da se zatvo-rijo. Železničarji In prevozni delavci stopijo najbrže v splošno stavko, ker Jim podjetniki nočejo priznati pravic, ki Jim gredo. H- Angleška Trade Union (zveza strokovnih organizacij) bo imela v septembru kongres v Cardiffu, Jel bo velike važnost'., ker bo obravnaval vprašanje stavk. Robert Smillie, stari vodja angleških rudarjev, ki že dalj časa radi bolezni ni mogel izvrševati svojih poslov, Je bil zopet imenovan na prejšnje mesto. + Sovjetska vlada 3e Krestinskega, bivšega ljudskega komisarja za finance, imenovala svojim zastopnikom v Nemčiji. + Iz Moskve poročajo, da se poda Ljenln med 15. in 20. t. m. na potovalo v Inozemstvo. Skušal bo priti v Anglijo, če mu bo tamošnja vlada to dovolila. Nato M Sel za daljši čas na škotsko ali v Capccl, rf?, odpočile. S3 Japonska vlada je Hardingu sporočila, da se odpove važnemu prometnemu središču otoku Yapu v Tihem oceanu, radi katerega se je razmerje med obema državama tako napelo, da je že cikalo na vojno. Ta odpoved Je uspeh Hardingove politike, ki je znal rožljati s sabljo angleško - ameriške svetovne zveze in si-er SPOR MED DEMOKRATI in RADIKALCI. LDU. Zagreb, 8. avg. »Riječ« javlja iz Belgrada, da se bodo pogajanja med demokrati in radikalci za določevanje programa dela v skupščini odložila za nekaj časa. Končali so se tudi neobvezni raz-srovori. ker je večina delegatov odpotovala. »: Gorenja vest ni povsem točna. Demokrati so razžaljeni, ker so poslali radikalci na pogajanja dva manj znana delegata, in sicer Lj. Jovanoviča. D. Grgina in V. Vukiče-viča. ki nista Imela med radikalci nikdar besede v kakšnem važnem vprašanju. Dalje zahtevajo radikalci, da se sedanji vojni minister general Zeče-vič. ki po navodilih demokratov premesti vse častnike, ki niso člani »Bele roke« iz Belgrada, zamenja z drugim generalom. Demokratom pa se ie zameril minister za agrarno reformo gosp. Krsta Miletič, ker je zamenjal nekaj demokratskih poverjenikov za agrarno reformo v Južni Srbiji z radikalci, Vsled tega zahtevajo demo-PCžiti. da se imenuje uradnike 1 :1 in ne 9:7 kot žahtevajo radikalci. PAŠlC ODPOTUJE. LDU. Belgrad, 7. avg. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, bo ministrski predsednik Pašič odpotoval na oddih že koncem tega tedna. Posle ministrskega predsednika bo za njegove odsotnosti vršil minister Marko Trifkovlč. DRŽAVNI BIJDGET. LDU. Belgrad, 7. avg. V finančnem ministrstvu je končan pretres proračuna ministrstva za lsmetli- stvo in vedo. ki znaša po predloženem načrtu m milijonov dinarjev. Vse proračunske postavke so se znatno znižale, tako da bo ves proračun znašal samo 140 milijonov dinarjev. I UKA B4ROŠ IN ZASEDENA DALMACIJA. LDU. Belgrad, 7. avg. General-štabni polkovnik Kalafatovič prične tekom tega meseca Dogajanja radi evakuacije ozemlja, ki pripada po rapallski pogodbi naši kraljevini. Vendar se zdi. da želi italijanska vlada, naj bi se prej rešilo vprašanje luke Baroša, nakar naj bi Sele italijanske čete evakuirale zadnji okupirani pas. RAZDELITEV AVSTRO - OGRSKEGA TRGOVSKEGA BRODOVJA, LDU. Rim, 8. (Brezžično.) ReparacH-ska komisija je odobrila načrt za razdelitev bivšega avstro - ogrskega trgovskega brodovja med Italijo ta državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki sta ga Izdelala Bertollni in Trumblč septembra I. I. Vrednost teli ladij se ne vračuna v reparactl-sfcl konto. AVSTRLISKO VPRAŠANJE. LDU. Dunaj, 8. avg. Kakor do-znava »Politische Korrespondenzc, so se avstrijski poslaniki v Londonu. Parizu In Rimu zglasili pri ta-mpšnjih vladah, da zavezniške države ponovno opozore na nujno potrebo jx)spešenja kreditne akcije za Avstrijo. Pri tej priliki so hkrati stavili prošnjo, da se postavi razpravljanje tega vprašanja na program zborovanja vrhovnega sveta. MEDNARODNI KONGRES KOVINSKIH DELAVCEV. LDU. Curih, 7. avg. Osrednji komite mednarodne zveze kovinksih delavcev je imel včeraj svojo selo, na kateri se je razpravljalo o dnevnem redu devetega mednarodnega Dnevna Namuzni« »o »e. Na na5c konstatacije z ozirom na zlobno zavito poročilo »Novega časa* o deputaciK soc. dem. pri vladi, se je včerajšnji »Novi čas« namuznil takale: »Državotvoren clemeut. Na eni zadnjih sej ministrskega sveta so obravnavali spomenico socialnih demokratov. V spomenici se socialni demokratje zelo pritožujejo nad postopanjem političnih oblasti v Vojvodini, zlasti v Subotici in nje okolici zveze proti Japonski. Očitno je, da se Je Japonska le težko odložila pod pritiskom razmer in da je ameriški uspeh le začas* nega pomena. Radi tega otoka, še bolj pa r&dl starega nasprotstva glede gospodar-* skega vpliva na Kitajskem v Tihem Oceanu med obema državama pride še da ostrega konflikta, ko nanese »prilika«. kongresa kovinskih delavcev, ki se prične v pondeljek dne 8. avgusta. Na dnevna red« bo razpravljanje o ameriškem predlogu, ki predvideva razširjenje propagande za mir in preprečenje izdelovanja municije v primeru nove vojne. Kongresa se udeleži nad 60 delegatov, ki bodo zastopali 15 držav. PRED REŠITVIJO GORENJEŠLEZIJSK&. GA VPRAŠANJA. LDU. Pariz, 8. (Hovas.) Danes popoldne je o tvoril zborovanje vrhovnega sve*. ta ministrski predsednik Briand, ki mu 10 stal ob strani minister Loucheur. Seji so prisostvovali min. predsednik L!oyd George, lord Curzon, ministrski predsednik Bo-nomi, minister zunanjih poslov Della Tor* retta, zastopnik Zedinjenih držav polkovnik Harvay, japonski poslanik v Parizu vlcom-te Ichl, japonski poslanik v Londonu baron Hayashl, kakor tudi izvedenci zavezniških držav v gomješleskem vprašanja. Belgijsko odposlanstvo se seje ni udeležilo, kor je bila posvečena edinole goraje-šleskemu vprašanju. Ministrski predsednik Briand je pozdravil navzoče in povabil po-samezna odposlanstva, naj podajo splošen pregled gornjelleskega vprašanja. Predsednik komisije zvedencev Fromagot 18 pojasnil jurldično stališče Francije in dokazal, da se glasovalno ozemlje lahko razdeli in da se mora razmelitev ravnati po izidu skupnega glasovanja. Sir Cecll Hs-arts je obrazložil angleško stališče, ki je prišlo do zaključka, da Je Industrijsko ozemlje nedeljivo in da se naj nedeljeno prisodi Nemčiji ARETACIJA MORILCA GROFA TISZE. LDU. Berlin, 8. (Wolif.) Hamburški časopisi poročajo, da se je posrečilo oblastem prijeti morilca grofa Tisze, bivšega častnllia Csernyaka. Csernyak Je bil zaposlen v neki hamburški tvornici avtomobilov in je vzbudil pozornost policije vsle velike množine poštnoležečih pisem •* Madžarske ta Dunaja, katere je prejemal vsak dan v Hamburg. Policija je pisma zaplenila in tako odkrila morilca, katerega so takoj zaprli. GORKU DIKTATOR ZA PRE-HRANO. LDU. Belgrad. 8. avg. Presbiro poroča iz Pariza: Po nainovejših poročilih iz Rusije je imenovan Maksim Gorkij za diktatorja za prehrano vse Rusije. Gorkij je že dobil potrebna pooblastila. V kratkem namerava priti v Evropo in začeti pogajanja v svrho odpošiljanja živil Rusiji. Iz Rusije odidejo v kratKeni tudi tri delegacije pod vodstvom profesorja Pehtargka, Jofela in Lu-načarskeffa. ki bodo odšle v Zedinjene države. Italijo. Češkoslovaško, Francosko, Angleško in skandinavske države, v svrho organizacije prehrane bednega ruskega prebivalstva. LENIN ODPOTUJE V ITALIJO LDU. Belgrad. 8. avg. Presbiro poroča iz Pariza: Po nekaterih ve-steJi iz Rusije izgleda, da bo Ljenin 15. avgusta odpotoval iz Rusije v Anglijo in Italijo iz zdravstvenih ozirov. V inozemstvu se bo mudil dali časa. Ta vesto doslej še ni potrjena. Če bi se vest potrdila, tedaj bi se moglo sklepati, da pomeni odhod Ljenina iz Rusije padec boljše-viškega režima. O PROTIREVOLUCIJI. LDU. Bukarešta, 8. avg. Iz Ukrajine prihajajo poročila, ki potrjujejo izbruh protirevolucijonarne vstaje. Glavni povod so dale rekvizicije živil. Sovjetski oddelki so v štirih distriktih naleteli na niocw ne protirevolucijonarne oddelke, ki so izvajali hud odpor. * Tzgleda, da hočejo služiti te vesti le boli kot prolog ali epilog. kronika. proti organiziranim socialam demokratom, da so državni organi izgnali več socialnih demokratov, med njimi nekega Kalmarja* Minister notranjih del Prlbičevič je Izjavil, da le bil Kalmar izgnan, ker Je bil v kabinetu Dele Kuna. Vlada stoli na stališču, da proti socialnim demokratom ne p odvzame nobenih ostrih mer, zato pa naj tudi vodstvo soc. dem. stranke skrbi, da sc v stranko ne vrivajo razai sumljivi, posebno Leskošek Alojzij: Brezposelno Pod naslovom »Brezposelno zavarovanje v Italiji« je prinesel »Naprej« z dne 2. avgusta t. 1. članek, v katerem razmofriva vprašanje delavskega brezposelnega zavarovanja in posredovanja služb v Italiji. IzpregoVorimo še nekaj o Jugoslaviji. Vojna furija ie tudi pri nas v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji, povzročila veliko brezposelnost, katero so občutili najbolj oni delavci tn profesionisti. ki so bili pred vojno v tujih deželah zaposleni ter so vsled družinskih okolnosti sklenili ostati v domovini: zopet drugi, so postali v vojni invalidi. Katerim pod nobenim pogojem ni kazalo iti v tuiino, ker iih država tam ne bi oskrbovala. (Vsaka država je dobila svojih invalidov dovolj; jasno je torej, da ostane vsak voini pohabljenec y; domovini. za katero se je direktno ali indirektno bojeval). Narodna vlada v Sloveniji, v kateri so sedeli tudi sociialisti. je leta S91R. uvedla v oddelku poverjeništva za socijalno skrb v pryem početku svojega delovanja brezposelno zavarovanje za delavce brez razlike ali je kvalificiran ali ne. Obenem se ie ustanovila takozvana državna posredovalnica za delo in slu/.be. Zadnji oddelek ni bil kos svojim nalogam in še danes ne more ustreči potrebam službenega prometa tn to iz sledečih razlogov: Prvič, ker Še niso odstranjene stare privatne posredovalnice, drugič, ker državna posredovalnica ni i£>la iz vrst strokovnih organizacij, da bi imela strokovno sposobnost za posredovanje slttžb. Aparat tega zavoda se mi zdi boli birokratičen. kakor pa organizatoričen. Brezposelna podpora le trajala v Sloveniji le nekai mesecev, in je bila kmalu na umeten način odpravljena. Za odstranitev brezposelne podpore se ie največ potrudil komunist dr. Lemež. ki ie bil nadkomisar pri delavskem oddelku poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani. Delavstvo ie končno izprevidelo, da je treba tukaj samopomoči, treba je ustvarjati strokovne organizacije pri vseh panogah delavstva. V organizacijah so se uvedle brezposelne podpore in .deloma so se izvrševala posredovanja za delo in službe. Strokovne organizaciie so že take naloge v nekaterih mestih že leta 1910. v Avstriji izpolnjevale s tem. da so uvedle takozvane »Her-berge«. V takih »Herbergijj« je bil brezposelni pomočnik preskrbljen, dobi! ie dnevno podporo ter bil v seznamu za delo prijavljen. Mojstri Politiffte vesti. -h Spomenica socijal - demokratske 6tranke za Hrvaško in Vojvodino vladi. Minuli teden so ss. V. Korač. V. Bukšek in narodni' poslanec Nedeljko Divac posetili predsednika ministrskega sveta Pašiča In mu izročili spomenico, v kateri apelirajo, naj se delavstvo zaščiti pred neopravičenim preganjanjem s stnvii dciodalalccv i:i unulnih brez- zavarovan|e. modernega duha so se vedno obračali na vHerberge«. ker so dobili tam izvrstne delavce. Stara Avstrija tem humanim zavodom ni šla na roke, bili so primorani na lastno vzgojo in podporo, V Nemški Avstriji in tudi v Nemčiji obstoja zakon na brezposelnost delavcev: zraven tega so tudi posredovalnice za delo. katere vodijo edinole strokovne organizacije. Kajti strokovne organizaciie imajo nai-lepši pregled Statistike nezaposlenih, pregled kvalifikacije delavcev itd. Za ureditev tega perečega vprašanja brezposelnega zavarovanja In posredovanja služb bi bilo potrebno: 1. Država nai bi dala IDO milijonov kredita za izplačanje brezposelnih podpor. 2. Posredovalnice za deio naj bi prišle v roke strokovnih organizacij v celi državi. 3. Vodstvo teh zavodov naj bi prevzele strokovne organizacije pod kontrolo mlni^rstva za socijalno politiko. Nujno potrebno je tudi ureditev števila vajencev zlasti pri nas v Sloveniji, ko mala obrt radi kapitalističnega navala skoraj propada. Vzdržuje io edino še to. da izkorišča valence v prevelikem številu. Da navedem en sam slučaj: v Celju je bilo lansko leto pri mesarski obrti 14 pomočnikov in 26 vajencev; podobno ie tudi pri drugih strokah, posebno pa na deželi. Razumljivo je potem, da nastane vsako leto več novih pomočnikov, kakor jih pa umre. Taki novi pomočniki so izpostavljeni vednl brezposelnosti. Ako se nočejo pri živlienju vzdržati, morajo iti kot pomožni delavci v različne tovarne, ker pa tovarne tudi ne obratujejo, so izpostavljeni največji bedi. iz česar nastanejo dostikrat pregreški in zločini, kateri bi v urejenih razmerah izostali. Za izvršitev tega vprašanja je potrebno: 1. Vsaka posamezna stroka bi nai sestavila statistiko zaposlenih (in nezaposlenih) pomočnikov. 2. Statistiko vajencev in mojstrov oziroma podjetnikov. 3. Dokler se razmere ne urede, naj bi imel mojster, ki ima vsaj dva ali več pomočnikov, enega vajenca. Mojstri, ki nimajo dva pomočnika, ne bi smeli imeti nobenega vajenca. Ves sestavljeni materijal bi se naj predložil klubu socijalno - demokratičnih poslancev v svrho izdelanja zakonskega načrta in predložitev istega v zakonodajni skupščini. vestnih organov. Nadalje protestirajo proti preganjanju članov soci-ialno - demokratske stranke in proti neodgovornim čini tel jem. Na koncu memorandum apelira na vlado, da stoii mere za uvedenje delavskega zaščitnega zakonodajstva in zavarovanja delavcev, da bi se preprečilo eksploatiranje. katero vrše nad delavci privatna podjetja in delodajalci. Ravnotako apelirajo interpelanti v spomenici, da sc vprašanje o de- Brzojavi. tomtmistični elementi. Socialni demokra-ličua stranka naj bi posebno v obmejnih mestih in krajih skrbela za to, da ne prihajajo v njene vrste komunistični agitatorji. _ j oliko še v odgovor »Napreju«, ki se le toliko razburil vsled našega poročila o prihodu soclalpatriotskih voditeljev- v Bel-grad.a — Zakaj »Novi čas« raje ni odkrito zapisa! besede: Priznam, da sem debelo lagal! Stanovanjska uredba in stanovanjski pravilnik. Včerajšnji »Slov. Narod« prinaša uvodnik o tej reči. Člankar piše. da je stanovanjska uredba in stanovanjski pravilnik potreben reforme — seveda v tern, da se dovoli bogatini ljudem pravica do obširnih stanovanj, ter odpravi določila za podnajemnine. ki so po našem mnenju popolnoma pravilne, kajti podnajemniki so bili doslej plačevali za sobe velike vsote, večje celo kot je stalo najemnika vse stanovanje. Člankar .se v svojem učenem zagovoru glede obširnih stanovanj sklicuje na higijeno stanovanj it} na tozadevno socijalistično literaturo. Vse lepo. toda stanovanjske razmere v ! Miljani in ostalih večjih slovenskih naselbinah so tako mize rne. da je zabrana prav obširnih stanovanj. — kakršna stanovanja bi bila seveda zelo priporočljiva — po novem stanovanjskem pravilniku zaenkrat povsem na mestu, dokler ne bo dozidanih v Ljubljani toliko stanovanj kakor v Zagrebu! Kdo pa v Ljubljani zida stanovanja? Nekaj bank za svoje uradnike, potem smo Pa pri — koncu! Zakaj se gospod člankar. ki zastopa ljudi s stanovanji °d 7—9 sob, raje ne ozre na higije-tti.čnost stanovanj delavskih rodbin, kier stanujejo družine. 10 glav v eni sami sobi ali pa v barake! Ali zakaj rale ne nastopj zoper veliko povišale najemnin stanovalcem in malim obrtnikom! Zagovarjati higieničnost stanovanj samo za bogate sloje. morda še na škodo revnejšim, če bi se pravilnik po člankarjevem okusu reformiral, pač ni iskreno! Tudi se gospod člankar očitno boji strožje kontrole nad obširnostjo stanovanj češ, koliko uradništva bo za to treba! Prevelika skrbnost in prevelika stiska, da vpijete vsled tega: »Gospod kraljevi namestnik, rešite nas!« Zakličite rajši: Rešite nas. prevelikih najemnini Zaupnost in tajnost Dri davkih, katero s tako vnemo zagovarjate. je na reč. ki se prav nič ne strinja z državljanskim Donosom, Vd ul?* SP z demokratičnim duhom! *U5c žena na vlado. Prejeli smo: Ne-'vijetne razmere s« dogajajo v 20. st *sdn. Pq tolikem trpljenju, ki ga je povzročila vojna in umorila pri lahkomiselnih ljudeh skoro ves čut in moralo, bi človek pričakoval od vlade, da bi skrbela ra omejitev tega gorja. Je pa žalibog ravno nasprotno. Navedem naj samo uslužbence rav. drž. žel. Minilo je 19 mesecev, ko so bili naši možje prestavljeni v Zagreb. Niti od daleč se vlada ne zmeni, da bi tem družinam omogočila skupno živeti. Kam pa tako razdvojeno življenje privede, občutimo največ me žene in otroci. Naši možje »majo t«n veliko prostega časa, ki ni v korist ne možem samim, še manj pa nam družinam. Kaj hoče delati celo popoldne Sam. Iskati družbe hi v tej družbi preživeti dan na dan! Posledice so, da se mož nekako privadi prostosU ter mu postaja družina v najveeio napoto. In to ni lahka stvar, posebno, kjer je cela kopica nepreskrbljenih otrok, ter jih začne prezirati m jim krajšati še to, kar je neobhodno poli cbuo, to je — kruh. Naši možje dobijo tam plačo, kar pa jih ta prokleta prostost til vsemogoče dandanašnje priložnosti do sti stanejo, smo družine tukaj prikrajšane. Ker je na tak način marsikatera družina uničena, b; imele me žene ponižno prošnjo, da bi nam vlada pomagala v tem trpljenju. Naj vlada naredi, da bo mož dobil kar mu gre In žena, kar gre za družino. Žene lah-homiselnih mož nismo nikdar na čistem, kakšne dohodke ima. Vedno Ima vsemogoče izgovore. Danes mu ne dajo dnevnic, drugič mu spet odtrgajo velike svote, za naravnost grozne. Torej ko ste že za-Erešiij to zlo, ter nam vzeli može in otrokom očete, je vaša prokleta dolžnost, da Ham zagotovite vsaj kruh. Z mirno vestjo lahko rečem, da marsikateri mož ne bode S' kar je bil, dokler smo skupno živeli. a to veliko izgubo bi prosila vlado, naj , ^Kotovi v bodoče vsaj kruh. Sklenl-a se je ustava, sklepajo se zakoni, a nlk-® ni mislil za zaščito družin lahkotnlsel- •» ™ videl gode ki « ? državnika, kateri bi V Kle^ gorje, ki ga dandanes trpi ogromno število tiruzm. Vsaka druga država je up. -števala tudi ženo za človeško bitje, da si lahko na pristojnem mestu poišče svoje Pravice. V'Jugoslaviji pa smo žene odvisne samo od dobre volje in poštenosti moža. Ako pa isti nima teh lastnosti, potem ie gorje brez mej. Mož lahko porabi do zadnjega vinarja. Kdo mu kaj more? Saj on zasluži, družina pa lahko živi od zraka! Gospodje, ki imate državo v rokah, tako j se ne poranožuje narod! Zganite se, da .te j bode prepozno. Zahtevamo zakon, ki bo ščitil družine. — Žcaa v imena veliko prizadetih. Preiskava o atentatih. Belgraj-ska »Politika« pise, da je bilo zaradi atentatov aretiranih vsega skupaj okrog 4000 oseb. Doslej so izpustili vse, 900 pa so jih še pridržali v zaporih. Ko je parlament glasoval za izročitev komunističnih poslancev sodišču, je policija aretirala ves iz-vrševalni odbor komunistične stranke. dočim so ostali poslanci nahajajo še v svobodi. Aretacije še niso pri kraju. Posebno mnogo ljudi aretirajo v Vojvodini- Preiskava o atentatih je zelo obširna in se razteza po vsej državi. Vsled tega se še ne more reči. kdaj bo preiskava končana. Prepoved uvoza »Arbelter - Zei-tung«-e želi belgrajska »Politika« iz povsem neosnovanih razlogov, češ da je zagovarjala neki komunistični proglas. To ie povsem neresnična trditev! Kajti vsakdo ve. da Je »Arbeiter-Ztg.« zelo resen socijalno-demokratični iist. ki uživa svetovni sloves. Velik fiasko bi bil za Jugoslavijo, ko bi temu listu zabranila uvoz y Jugoslavijo. Ce pa je kdaj »Arbeiter-Zeitung« morda prinesla kake netočnosti v vprašanjih, It! zadevajo politične ali gospodarske razmere v Jugoslaviji, je to krivda netočne informiranosti, ne pa teu-denciioznega poročanja lista, predvsem pa krivda silno pomanjkljive poročevalske službe iz naše jugoslovanske strani! Kake vlada pospešuje živinoreje. List zemljoradaičke stranke objavlja dopis Is Ložnice v Srbiji, ki pravi med drugim: V hotnoljskem okraju je samo en hajduk, ki je po nesreči iz naše vasi. Policija vrši gonjo po krčmah in jedilnicah fa ne dovoli iti v planine, kjer se begunec nahaja. Da bi pa vendar pokazala nekakšen tupeh, nam je ukazala, da moramo prignati vso živino s senožet in planin v vas, da moramo zapustiti pristave In da ne smemo iti nanje. Če vpoštevate, da smo popolnoma živinorejska vas, si morete misliti, kaka škoda nam J* stori««. Eto: na vas Je prignanih več tisoč glav goveje živine, deset tisoč ovac In okrog 800 ovčarskih psov. Vas je brez liraae, živina boleha in poginja, psi besne. Samo en dan je poginilo 600 ovac. Na pristavah je vse propadlo, čebele so se zatrle; živino so pojedle lisice, a njive so ostale v plevelu. — Pa br-zojav dvoru la brzojav skupščini bi notranjemu ministrstvu pa ni ničesar. Vsak preprost človek ve, kake velike važnosti ja za živino in za živinorejca paša v planinah. To bi znali lahko todl fatalni Izdajatelji takih ukazov. Vlada pa izdaja zakone za zaščito države v mnenju, da 6 tem Izginjajo nezadovoljneži, namesto da bi pričela zdraviti nezadovoljstvo pri korenu. To pa seveda boli. Zamenjava občiuske polletje. Po sklepu konference okraja.iih glavarjev, ki se le pred dnevi vršila v notranjem ministrstvu v Beigradu, bo v najkrajšem času zamenjana v vseh mestih naše države občinsko policijo z državno. Ministrstvo pravde ustanovi višje sodišče za vojno odškodnino. Sedež bo v Beigradu. Inozemskim olskovakem Ljubljanskega velikega semnja Izdajalo 'viza zn prihod v Ljubljano vsi naši konzulati. Viza bodo veljavna za 20 dni tn se bodo izdajala vsem osebam, ki se izkažejo z legitimacijo In odznakom za Ljubljanski veliki semenj In ki se bavijo z trgovsko industrijo al! poljedelstvom. Ministrstvo za zunanje zadeve bo sporazumno z ministrstvom trgovine in industrije obvestilo naja predstavništva v inozemstvu, da se bo posestnikom omogočil čim lažji prihod.na sejm. Zdravstveni odsek razpisuje mesto asistenta na Internem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. Slov. dijaške zadruge v Pragi, Brnu in na Dunaiu obveščajo svoje člane, da naj prošnje za centralne štipendije za prih. šolsko leto vpošiljaio direktno (ne potom zadrug) na Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani in sicer do 20. avgusta. Tozadevna naredba je bita objavljena v dnevnikih in v »Uradnem Listu« štev. 91 od 4. t. m. Uvedba selske službe pr! Poštnem uradu Cirkovc!. S 16. avgustom t. 1. sc mične pri poštnem uradu Cir- kovci dostavljati poštne pošiljke po selskem pismonoši v tele kraje: I. okraj: Mihovci. Drsenja vas.'Spodnje Jablane, Zgornje Jablane in Pon-KTCi. II. okraj: Starošinci. Dostav-lialo se bo v I. okraju vsak ponde-ljek, sredo in petek v 11. okraju vsak torek, četrtek in soboto. Državna Posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice za delo« v Ljubi Lani. Mariboru. Ptuju in Murski Soboti je ln^(*le,m ^dnu od 24. do 30. Julija 192! dela 175 moških in 96 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 153 moških in 96 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 231. Promet od 1. januarja do 30. julija 1921 izkazuje 19850 strank in sicer 9957 delodajalcev in skih delavnih moči. Posredovanje se je izvršilo v tem času 5274. Dela iščejo: pisarn, moči. kovinarji, natakarji, natakarice, strojniki, kurjači. trgov, sotrudniki, sotrudnice. sedlarji. tesarji, zidarji, delavci, d.elav-ke, šivilje, vzgojiteljice, vajenci, vajenke. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, mizarji, .usnjarji, čevljarji, peki. krojači, natakarji, natakarice, boki. strežnice, vlagajke. šteparice. služkinje, kuharice, vajenci, vajenke i. f. d. Zdravstveni teden, (Dopolnitev že objavljenega programa zdravstvenega tedna, ki se vrši od 7. do !3. t. m. v Mariboru.) Torek 9. avgusta ob 11. dopoldne: O spolnih boleznih. Predava g. primarij dr. Hu-gon Robič v delavnici južne železnice (koroški kolodvor), četrtek 11. avgusta, ob enajstih dopoldne: O tuberkulozi. Predava docent dr. Ivan Matico v delavnici Južne železnice (koroški kolodvor). Petek 12. avgusta: Zaščita dojenčkovega zdravja v poletju. Predava dr. M. Ambrožič, strokovni zdravnik z Dunaja. Predavanje se vrš! d) 15.30 popoldne v otroškem azilu (Kolonija) ob osemnajsti uri zvečer pa v Narodnem domu za mesto. Sobota 13. avgusta. Posvetovalna ura za matere. Prosti razgovori z materami, katere vodi dr. M. Ambrožič. Vrši se ob štirinajstih v otroškem azilu (Kolonija), ob štirih popoldne pa v Narodnem domu za mesto. Ruski kozakj v vojaški službi Jugoslavije, Ministrski svet je sklenil, da se ne-kotBco stotin kozakov sprejme v našo službo. Kozak! so stavljeni na razpolago komandantu obmejnih čet v stari Srbiji. Pomoč ruskim beguncem. »Beograd skl Dnevnik« poroča, da je v ministrstvu za finance odobren kredit treh milijonov dinarjev za pomoč ruskim beguncem. Rdeči križ Srbov, Hrvatov ta Sloveu-cov. Društvo srbskega Rdečega križa, ki se je ustanovilo 23. januarja 1876. leta, se je pretvorilo v društvo Rdečega križa Srbov, Hrvatov in Slovencev in je razširilo svoje delovanje na vso Jugoslavijo. la. svinjska mast. Vnovčevalnl-ca za živino in mast v likvidaciji oddaja večjo partijo la. svinjske masti. Ponudbe z navedbo cene je vlagati do 15. t. m. Reflektanti si lahko mast ogledajo vsak dan od 10.—12. ure dopoldne in od 3.—5. ure popoldne. Ali ste že naročili „Kres“? Cel letnik »Kresa« Vara pošlje uprava (Ljubljana, Aleksandrova c. 5) zastonj, če dobite 10 naročnikov po 80 K! Delavci, v Vaših domovih naj ne manjka ta krasni, ilustrirani mesečnik! Kulturni vestnik. »Moderna družba ta cerkev«, majhna knjižica, Ko io je spisal Bartošek, je Izšla v • slovenskem prevodu v založništvu »Prosvetne kujižuice« v Ljubljani. PisRtelj je v kratkih, Jedernatlb poglavjih in v poljudnem tonu zbral vse razloge, kj govore proti tkzv. »katoliškemu svetovnemu nazoru« ali bolje rečeno klerikalnemu nazoru ta klerikalizmu sploh. Knjižico toplo priporočamo. Smrt hrvatskega pisatelja. V Samobo-ru na Hrvatskem Je 4. t. m. umrl mladinski pisatelj in pesnik Josip M i lak o vi č, rodom iz Bosne. Izdal je mnogo pesmi in veliko antologijo hrvatske lirike pod naslovom »Naša pjosma«. Gospoda rs&?&. — Produkcija vina \ Jugoslaviji znaša povprečno 2,861.940 lil na leto. Od tega odpade na Hrvatsko in Slavonijo 850 tisoč hi, na Vojvodino 665.000 hi, na Slovenijo 450.000 hi, na Srbijo 356.000 hi, na Dalmacijo 50.000 lil, na Bosno in Hercegovino 35.000 In na Cino goro 5940 hi. - Pridelek sliv v Bosni in Slavoniji. Letos so slive v Bosni in Slavoniji obrodile za 30—40 odstotkov manj ko lani. Cena svežim slivam bo 50 D za 100 kg, a posušenim slivam 250—300 D za 100 kg. Prekuhanega sadja je še mnogo lanskega, vsled česar ga letos ne bodo toliko prekuhali. —SvUopreJa v Jugoslaviji Poročalo se je, da znaša pridelek kokonov sviloprejk v južnih krajih letos 300.000 kg. Po poslednjih vesten, tki so dospele iz vse države, pa računajo, da je okoli 500.000 kg kokonov. Njihova vrednost se ceni na 7 milijonov dinarjev. = Češkoslovaška preživlja težko krizo v železni industriji. Vitkoviška podjetja so že odpustila nad 5000 delavcev, ravnotako je praška železo-inunsirijsfca držba pahnila par tisoč delavskih družin v bedo. Delovni čas se je v vseh industrijskih ozemljih skrajšal. V kratkem pride liajbrže do splošne stavke Pridelovanje svile. V državnih tovarnah svile po Srbiji se delo Intenzivno razvija. Do sedaj je zbranih že okrog 30 tisoč zapredkov, a izgleda, da jih bo še več. Največ pridela svile tovarna v Djev-djeliji, ki more postati največja tovarna v naša državi. Tako poroča »B. D.« *= Nemški in češkoslovaški zastopnik! so se sporazumeli, da bo Nemčija oddala od svojega labskega brodovja za 53 ton prostora in 7000 konjskih sil gonilne sile. Tako je veliko vprašanje rešeno, radi katerega bi kmalu prišlo do pobojev . . . — Poljska je od nemškega železniškega materiala dobila 2070 lokomotiv ?n 85.000 vagonov. Iz strok, ergsnliacij®. Seja ljubljanske podružnice kovinarjev se bo vršila v sredo 10. t, m. takoj po delu. Polna udeležba nujna. — Načelnik. P® svetu. — Maksim Gorkij je znova pozval Nemčijo, Angleško ta Ameriko, naj Rusiji pomo-rejo z živili Maksim Gorkij ni dospel v HeLsingfors, kamor je obljubil, da pride. — Moskovski Hudožestvcni teater, ki je pred kratkim gostoval v Ljubljani, se za čas svojega progoastva stalno naseli v Pragi. — Žrtve kolere v Rusiji. Londonske »Times« so dobile iz Rusije poročilo^ da v Moskvi, Petrograd«, Kijev« jn v Ode-sj razsaja kolera, kJ Je od konca maja zahtevala že 133.428 človeških žrtev. V maju in junij« je umrlo nad 52.000 otrok no tej epidemiji, 40.000 odraslih pa tva tifuzu. Te številke pa niso točne, ker registrirajo le smrtne slučaje v mestih. —■ Jugoslovanska razstava v Nevv Vorktt, Dne 29. oktobra — 12. oktobra t. 1. se bo vršila v New Yorku otvoritev razstave priseljenih narodnosti pod imenom »America’s Maktag«. Razstava se bo v velikanski dvorani vojalnfco 71. polica na Park Aveeae ta 34 ulice. Namen razstav* Je pokazati — potom nazorne razstave In nastopov važnost poedinili narodnostnih skupin v Ameriki za zgodovinski, gospodarski In kulturni razvoj Združenih Držav. Razstava hoče predočiti ameriškemu občinstvu, da je Amerika ravno radi delovanja In truda teh narodnostnih skupin postala to, kar Je »Amerika«. Hoče pokazati, kaj je priseljeništvo doneslo k razvoju ameriških naselbin, k poljedelstvu ln Industriji, umetnosti iu rokodelstvu slovstvu, godbi in vzgoji. Dvaintrideset narodnostnih skupin je bilo povabljenih na sodelovanje, med njim« tudi Slovenci, Hrvati In Srbi, katerim je bil odkazan poseben paviljon. V to svrho je centralni odbor povabil lokalne Jugoslovane na sodelovanje in je bil sestavljen pripravljalni odbor, ki je začel nabirati potrebni inaterijal in zanimati Jugoslovane po vsej Amerikt za to razstavo. Na sestanku dne 11. Julija ie bil jugoslovanski oddelek definitivno organiziran in izbran sledeč! eksekutivni odbor: Johu J. Grgurevič, predsednik; R. F. Hla-ča, podpredsednik; dr. A. H. Mooney, podpredsednik; Ivan Mladineo, tajnik; nadalje — Leo Zakrajšek, Ignac Iiude, Artur Niko-borič I dr. Jožo Podnje. — Odsek za razstavo ta umetnost: Leo Zakrajšek, predsednik; Mrs. Hanna Primožič, Mrs. Helena Arguello, Miss Ivanka Subelj, Mrs. A. Ni-kolorič, Aleksander Sambugnac, R. F. Hlača, Stjepan Jobst, George Kraigher, Roland Kus, Frank Primožič in dr. J. Podaje. — Odsek za pevske in plesne nastop;: Ignac Hude, predsednik; Miss Mimi Dor-čar, Emil Blaževič, Louis Rib!.. —• Po dosedanjih načrtih utegne biti jugoslovanski paviljon Jako zanimiv. Zlasti bodo jugoslovanski sadjerejci in ribiči v Califom.jl dali razstavi interesantno lice; ravnotako dalmatinski ostrigarji na jugu. Iznajdbe Izumiteljev bodo zavzemale odličen del razstave. Nazorno se bo pokazala udeležba našega delavstva v poedinili ameriških industrijah. Interesantno za Amerikance bo delovanje slovenskih pijonijev v Michigan ta Mineesoti. Umetnost bo zastopana po slikah, vozilih, čipkah, narodnih nošah itd. — Odškodnina za onesposobijo ue v Ameriki. V slučaju onesposobljeni:! ima-poškodovanec pravico do zdravniške, bo’-niške In druge oskrbe v vrednosti od ne preko 200 dolarjev, ati v jako nujnih slučajih more dobiti tudi več. Za začasno popolno onesposobijcnje izplačuje se, za dobo oues.posobljenja, 66—2j» od sto (dve tretini) povprečne tedenske plače, ne manj pa kot 5 dolarjev in ne več kot 15 dolarjev na teden, ne dalje kot za šest let in r.e preko skupne svote od 3750 doiarlev. Za trajno popolno onesposobljeuic, se ze>-raj omenjene tedenske odškodnine Izplačujejo do smrti. Za delno onesposobljenie izplačuje se 66—:7» od sto (dve tretini) od razlike med prejšnjim ta sedanjim zaslužkom, m to za čas tega onesposbbljenja, pri čemur pa tedensko plačilo ne sme presegati 12 dolarjev in skupna odškodnina uc sme biti višja kot 3750 dolarjev. V slučaju posebno navedenih poškodb (pohub-ljenja iid.) izplačujeta se dve tretjini zaslužka tekom gotove dobe. V vseh slučajih, ko je plača manjša kot označeni minimum, se ves znesek plače izplačuje kot odškodnina; pričakovalo povišanje plače se dostikrat jemlje v ozir v svrho izračun fljcnja konpenzacijskega minimuma. Originalen dovtip Hugona Stinuesa. Listu »Temps« poročajo iz Berlina, da se v ladjedelnici Wilktas v Stettinu gradi la, dja za znanega kralja nemške veleindustrije Hugona Stinnesa. Ladja se bo v kratkem spustila v morje ta bo krščena na ime »Le Boche«. Bočhe (izg. boš) je zaničljivo ime, s katerim Francozi zmerjajo Nemce. »Boche« je za Nemca razžaljivo na Isti način kakor za Slovenca beseda »ščavo«. (Ur.) — Belgijskim ženam je parlament do-, volil, da smejo Izvrševati vsako občinsko službo, če imajo tozadevno moževo dovoljenje. Belgijske žene smejo biti župani, občinski svetnik! ta občinski tajniki. Samo policijskega vodstva ne morejo prevzeti. Parnik »Alaska«, ki je imel na kr i* vu nad 200 potnikov, se je na višin! E ure, ka v Kalibomij! potopil. Neki parnik, ki je prihitel na pomoč, je rešil dva čolna, napolnjena s potnik! potopljene ladje. Društvene vesti. Vsem tov. gasilnim društvom! Prostovoljno gasilno društvo Trbovlje rudnik, proslavlja dne 14. avgusta t. !. štiridesetletnico svojega obstoja ter razvije ob tej priliki društveni prapor, ki se ta dan blagoslovi. — Podpisano župno načelstvo opozarja s tem vsa tov. društva na ta jubilej ter priporoča, da se ga po možnosti udeleže vsa bližnja društva polnoštevilno, odaljena pa vsaj po odposlanstvu. Gasilcem m bo razkazal ta dan lamošnji premogovnik z vsend zanimivimi napravami, česar marsikdo še ni imel prilike si ogledati. Zdravo! — Gest. župa 2alska. Dopisi. Epizoda k celjski pekovski stavki! Takoj po končani stavki, so nekateri pekovski mojstri začeli bljuvati ogenj sovra-štva na pomočnike, ki so se vrnili na det lo. Kričali so o velikih davkih, ki Jih pl a« čojejo. To je bito kakor bi Jim bili mi pomočniki povzročili te davke. Mi jim pa lahko čisto mirno odgovorimo, ter se opravičimo s tem, d* ml nismo krivi, če imajo peki velika posestva in če jih Je volna' naredila milijonarje. Mi ne moremo cenej* delati zato, da bi razo! vojni dobičkarji lažje davke plačevali od zaslužka naših! rok, ter jim tako ostal vojni kapital nedo-taknjea Vemo, da hnate pri posestvih tudi precej dohodkov; tl vsem naj pomagalo pri davkih. Ubogi delavec ima pač povsod smolo, vseh nesreč Je on kriv. Moram konstatirati, da so gospodje celjski peki nam in tudi vsem našim prednikom ob vsakem mezdnem gibanju pokazali svoje roge. Zaradi tega anto tudi ml bil! dobro pripravljeni na protinapad s tem, čeprav nas je malo po številu, pa smo složni itv močni v duhu. Kakor majhna trdnjava s spretnimi poveljniki, smo tudi mi ImeU trdno zaupnik v naše izkušene boritelja sodruge Berdajsa, Meznariča Iz Ljubljana in sodruga Leslcošeka Iz Celja. Po tridnevnem boju smo z veseljem vzeli na znanje, da je zmaga na naši strani. Najbolj nasproten delavskim zahtevam je bil g. J, katerega sotnišljenec je tudi g. Lopam Gospod Cuiai, fabrlkaait, pa je mnenja, da je svet širok, ter je zato miskl odpustiti svoje delavce, ker pa naredba te 4* ne dovoljuje, ie moral to opustiti. Gospodje kapitalisti sicer vsi radi uživajo svobodo Jugoslavije iti tržijo z dinarji, ker imajo boljšo valuto kakor krone, samo uartt delavcem obljubljajo paradiž v drugih krajih, pa nam )e pravi Saino preskrbite nam na Vaše stroške dovoljenje in potne liste, pa gremo radi od Vas, pri odhodu Vam bodemo povedali to, da kadar boste zopet v nevarnosti, Vas ne pridemo več branit, kakor smo Vas zdaj, da ste lahko doma delavcem, našim sedanjim sotrpinom, jemali inoč in zdravje v svoj dobiček! Pri pogajanju ste nas razdelili v kategorije zmožnosti, kar Vam damo prav« Dovoljujemo si pa svetovati vsem gg. mojstrom, da se tudi Vi razdelite v kategorije pri vedenju proti svojim podložnikom. Smo radovedni, katere bomo lahko prištevali k pni kategoriji? — Organizirani pekovski pomočniki v Celju. Shod v Brežicah. Dne 4. avgusta 1921 se je vršil v Brežicah ob 8. uri zvečer laven shod, ki ga je slclicala naša krajevna politična organizacija. Ker je bil shod z ozirom na predstoječe obč!ns«ce volitve v Brežicah važen, smo povabili na shod tudi nasprotnike, ki so sc ga tudi \ precejšnjem številu udeležili In tudi nastopali kof govorniki. Na shodu je najprvo referiral s. dr. Korim o delu soc. kluba v Ustavotvor-nl skupščini: poročilo so vzeli volile! z odobravanjem na znanje ta so mu pritrjevali celo nasprotniki. Nato se je razvila dolga debata, tičoča se krajevnih razmer: ta občinskih volitev v Brežicah. Na s pr.n-nlkl, ki so hoteli očitati našim somišljenikom zvezo z Nemci, ker jo ,ia^a stianka z nekaterimi Izvenstrankarji meščani sestavila kompromisno kandidatsko listo, so s svojimi napadi pogoreli. Vsi nasprotnlškl argumenti so bili večinoma čisto osebnega značaja: naša organizacija se bo vedela nesocijalističncga vpliva, ako bi ga kdo na' njo poskušal izvajati, že braniti ta ne rabimo »dobromišljcnih« nasvetov svojih nasprotnikov, ki bi nas radi v žlici vode v to*. Stev. 178. pili. Po končanem shodu, ki je lepo uspel in vspodbudil naše somišljenike za obe, volitve, so si navzoči demokrati in nat. koc. dovolili, ob 11. uri ponoči, že malo razgreti »vic«, da so zapeli »lepa naša domovina« — s čemur so žalibog to nažo liimno profanirali. Vidi se, da tein »držav-iiotvornim« elementom v dosego njihovih političnih namenov ni nobena stvar sveta, ptvtpak da vsako stvar zlorabljajo. Baš tako so svoj čas avstrijakanti z »Gott erhal-tci delali. V tem so si Brežiški narodnja-karji z svoječasnhni nemškutarji slični. Brežice. ^Komuniste iščejo.) Gospodu dr. Vidmajerju se ie 27. m. m. sanjalo, da so tukajšnji socjjalisti nevarni elementi. Prebudil se ie. hitro bežal na orožniško postajo r.o dva orožnika za asistenco. Nato je prišel na stanovanje sodruga Czelecz Jožeta in preiskal celo stanovanje. Žal. ni našel drugega, kakor čokolado in čokoladne bombone, bornb pa nobenih ! Gospod doktor seveda ni vedel, takšno funkcijo ima sodrag Czer-lecz pri KOZ, čeravno je ves odbor pravilno naznanjen okrajnemu gla- varstvu. Sevecia prepričati se prej o takih stvareli, bi bilo za takega velikega gospoda preveč, ki še sedaj ne ve, da KOZ ni komunistična stranka. Za svoje nagle korake bo najbrže še pohvaLien. Vsa igra pa se imenuje »volilni manever v Brežicah«... Trbovlje. Nepričakovana novica je u-nenadila delavstvo z novim uspehom p;i naši bolniški blagajni. Vsak se še spominja enih časov, ko so začeli najbolj radikalni elementi s svojini zahrbtnim obrekovanjem razbijati slogo med delavstvom. V prvi vrsti so se vrgli na stari odber bratovske skladnice in bolniške blagajne, očitajoč odbornikom, da so podkupljeni, <1a spijo itd. ter še razne druge stvari seveda brez vsakih dokazov, kakor ie pač njih stara navada. Ker so zmirom pripovedovali, da bodo delali za delavsko korist, zntofej si lahko danes pogledamo te uspehe, kaiere so napravili, da mora vse delavstvo trpeti zaradi nekaj naivnežev, i otroški vo- zički, šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. EIATJEL, Ljubljana, Štiri I13 št. 28. Sprejme se v polno popravo, za emajliranje z ognjem in poniklanjc: dvokolesa, otročji vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4, se tyrelk«3 enn Vsž&alst a garancija. Josip Peteline, <£*« « KlAi%pauil Petra 7, Ljubljana, Popravila se sprejemalo. edina tovarniška zaloga šivalnih sirelev v vseh opremah, materija! in izvršba pred- VOjne, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Melna garancija steme, fgEe, cEJe na drobno in debelo. Večletna pancija! ---------— Ugodni plačilni pogoji. --- □ COSULICH-LINE (prej fiUST80>AMER!KANA) _________prevaža potnike v New-York redno 6 K Hiti#E iSrai« 3krat, v Južno-Ameriko po Ikrat Pojasnila in predaja voznih listkov. glavni zastopnik za Slovenijo v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. mesečno. SIMON KMETEC, 11 odej, gotovih oblek, dežnikov itd. po znižanih cenah se prodaja pri J. TUPiN, Haribor, Glavni trg St. 17. na vagone iz rudnika črnega premoga „RTANJ“ se naroča pri Brata MUnctl, Beograd, Kneza Lazata ulica 1. Fm BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trg 25. Mojster. Velika jugoslovanska tovarna pohištva iz upognjenega lesa išče za čim skorajšnji nastop mojisfra z večletno prakso te stroke, z znanjem hrvaškega ali slovenskega ter nemškega jezika v govoru in pisavi. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo pogojev pod šifro ,Mojster VH-27“ na „Bloek-nerov zavod za oglašivanje", Zagreb, Jurjevska 31. za Srke slikarstvo Ljubljana fiieksandiova cesia 1, Jolel Maiit", $ kis btmjsva ulica B. j> Razpis službe. ^Železničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani“ razpisuje službo maiipuIativneDa BiadBika ».madnite. Prednost imajo železničarji in njih sirote. Sprejemni pogoji so razvidni pri ravnateljstvu zavoda, Cankarjevo nabrežje 3. Prošnje je vlagati do 20. t. m. vse neuporabne 1LMTE PREDMETE s verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane itd., kateri predmeti Vam leže doma, ki jih ne nosite, tvrdki trgovSna ur, zlatnine in srebrnine Lfub3|yna, Prešernova ul s ca št. 1. F. Čuden, lita se dobra pisarniška moč s šolsko izobrazbo, izurjena v strojepisju in računstvu. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati rudniškemu ravnateljstvu v Trbovlje. m |5 u5 o a CJ JX o Ui m-* Vi a> 53 © > C3 .S I T3 tu Na.jnižje cene! Na nižje cene! VULKHH Ivornica gumijevih Izdelkov v Kranju izdeluje prvovrstna pedpefnike. Čisto domače podjetje! K «x> sr < IS o n 1-5 N O es & &3 9T < p K <-* (6 r* 83 ■Smm r. z. z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta št, 33 („B ALKAN*4) priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! regisircvins zsdruga z omeleRO laveio, sprejema lirfiltllne VlCgG ^sak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih 'o Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOjiBa daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. D Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. —--— — Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Oiie. ‘^Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA. Maribor, Metkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. .................. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- : in inozemstvu. fcffiEs Es teli: Ivan Mi?nnr. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik: Jak, Vehovec.