#  !74  "  Vsak èas v èloveški zgodovini ustvarjajo ljudje. S svojim delovanjem in mišljenjem oblikujejo svet po svoji podobi. Taka ali dru- gaèna te`enja skupin ljudi, ki `elijo vzposta- viti dru`bo po svojih naèelih, bomo poime- novali gibanja. Le-ta zajemajo politiène stran- ke, društva, dru`bene organizacije, telovadna društva, cerkvene organizacije … Pri tem raz- likujemo politiène in civilne pobude, ki so najveèkrat prepletene druge z drugimi. Èe hoèemo razumeti pobude raznih gi- banj na Slovenskem med obema vojnama, moramo najprej spoznati problematiko ti- stega èasa. Slovensko ozemlje je bilo vse do konca prve svetovne vojne del avstro–ogrske monarhije. Z vstopom v Kraljevino SHS je veèji del Slovencev pripadel v širši okvir bal- kanskih navad in politike. Tretjinski del Slo- venije je zasedla sosednja Italija, veèji del Koroške pa je bil pod Avstrijo in s tem loèen od matiène domovine. Narodna zavest Slo- vencev se je šele v tem obdobju dokonèno izoblikovala. Ne smemo pozabiti, da je npr. pesnik Oton `upanèiè in z njim velik del liberalne politike predlagal, naj Slovenci s Srbi in Hrvati ustvarimo enoten jezik in en narod. Veèinska usmeritev prebivalstva je šla sicer v smer èim veèje avtonomije. Slovenci smo šele v tem èasu dobili ustanove, brez katerih moderni narod ne more obstojati: Univerzo, SAZU, NUK … Dve stalnici se ka`eta v tem èasu — strah pred moènejšimi sosednjimi dr`avami ter srb- ska premoè in prisila znotraj Kraljevine SHS. To je hkrati èas, ko svet in Slovenijo pretre- sajo velike gospodarske krize, zato stranke in dr`ave išèejo razliène naèine spopadanja s so- cialnim vprašanjem. Miselnost kapitalizma in liberalne demokracije je vse bolj zgubljala moè na politiènem podroèju. Na drugi strani sta se v Evropi pojavila dva totalitarizma: ko- munizem in fašizem, ki sta obljubljala novo, popolno ureditev dru`be. Cerkev je imela v dru`bi vse manj glasu, in tudi na Slovenskem je vse bolj izgubljala nekdanjo tradicionalno moè. Tudi sama se je izrekla glede socialnega vprašanja in mno- go pobud je prišlo z njene strani. Mnoga gi- banja, ki jih je spodbujala, so se ukvarjala s socialnim vprašanjem. K oblikovanju raz- nih organizacij in društev so spodbujali tudi drugi centri moèi. Na Slovenskem so v èasu med vojnama obstojali trije idejnopolitièni tabori, ki so imeli posreden vpliv na vsa po- membnejša gibanja — katoliški, liberalni in socialistièni tabor. V èlanku se bomo manj ukvarjali s samo politiko strank. Osvetlili jo bomo le toliko, kolikor je potrebno, da ra- zumemo dinamiko posameznih gibanj. V zadnjem delu èlanka se bomo posvetili zgolj katoliškim gibanjem, ki so v èasu evharistiè- nega kongresa in po njem vse bolj izgubljala enotnost delovanja. Vsa veèja gibanja so zagovarjala podobna idejna stališèa kot glavne stranke. Pri tem pa je le treba poudariti, da je znotraj gibanj in strank med obema vojnama pogosto prihajalo do delitev med »mladini« in »starini«, do tak- šnih in drugaènih struj. V prvih letih po voj- ni so se notranje delila liberalna in socialistiè- na gibanja, v tridesetih letih pa se je ista zgodba zaèela dogajati z doslej dokaj enotnim   !  :   5            " katoliškim gibanjem. K temu je po svoje pri- pomogla KP, katere taktika je bila, da so se njeni èlani infiltrirali v druge organizacije in jih skušali razbiti ter pridobiti zase. Katoliški tabor je zagovarjal slovensko av- tonomistièno usmeritev, ki je prišla ob pri- lo`nostih, kot so bili manifestativni katoliški shodi, še posebej do izraza. Na petem kato- liškem shodu avgusta 1923 v Ljubljani se je katoliški tabor moèno idejno okrepil ter za- vrnil materialistièni socializem in komuni- zem, ravno tako pa tudi liberalizem. Ta shod, ki se je skliceval na veèno resnièna naèela krš- èanske etike, je imel moèan vpliv na obnovi- tev slovenskega katoliškega gibanja v Kralje- vini SHS. Orel, ki se je v zaèetku dvajsetih let zaèel obnavljati pod predsedstvom Basaja, je zagovarjal iste smernice in je v tem obdobju številèno rasel (15.000 èlanov), vse dokler ni bil v èasu diktature kralja Aleksandra, 6. de- cembra 1929 razpušèen. Komunistièni tabor je s svojo prisotnostjo presegel tradicionalno delitev Slovencev na liberalni in katoliški politièni pol. Komunisti so ob ustanovitvi stranke leta 1920 poudarili svojo revolucionarno namero — v imenu de- lavskega razreda osvojiti politièno oblast ter vzpostaviti oblastni monopol oz. diktaturo proletariata. Ker je bila njihova stranka z obz- nano prepovedana, so naprej skušali delovati prek raznih gibanj, ki so se najveèkrat dekla- rirala za neodvisna. Veèkrat jih je zaznati v ozadju raznih stavkovnih akcij, ki so jih po- gosto obrnili sebi v prid. Predvsem je znaèil- no njihovo delovanje na univerzi in v raznih univerzitetnih društvih. Vidnejšo vlogo pa so zaèeli igrati v tridesetih letih. Do Aleksandro- ve diktature so delovale tudi delavske telovad- ne enote v okviru socialistiènega kulturno- prosvetnega društva Svoboda. Liberalni tabor na Slovenskem je zagovar- jal jugoslovansko unitaristièno usmeritev. Ta usmeritev se ka`e tudi v njihovi Sokolski zvezi. Ob zaèetku dvajsetih let je Sokol štel 17.300 èlanov, vendar se je do zaèetka kra- ljeve diktature l. 1929 število èlanov zmanj- šalo na 12.500. Ker je Sokol pristajal na cen- tralizirano in unitaristièno politiko Beogra-  !74  "  Drugi evharistièni kongres: “Ljubljanski škof dr. Gregorij Ro`man gre iz stolnice Mariji naproti ob njenem prihodu v Ljubljano.” # # da, je lahko obstajal tudi v èasu diktature, s tem da se je preimenoval v Sokol Kralje- vine Jugoslavije. Idejno je bil liberalizem boj proti staremu sovra`niku — klerikalizmu. Po lastnih besedah je ta tabor dosledno zahte- val odpravo klerikalizma, to je izrabo cerkve in vere v politiène namene. Skupen s katoliš- kim polom si je bil v tem, da je ravno tako zavraèal komunizem. Poleg telovadnih organizacij, ki so skrbele tudi za vzgojo, so imele pomemben vpliv še strokovne oz. sindikalne organizacije, kjer se je zbiralo delavstvo, da bi se borilo za izbolj- šanje delavskih razmer. V zaèetku dvajsetih let so številèno pomembno vlogo igrale social- nodemokratske strokovne organizacije, ki so zagovarjale radikalni program, utemeljen na razrednem boju. Kmalu pa se je okrepilo tudi številèno stanje drugih strokovnih orga- nizacij. Kršèanskosocialna Jugoslovanska stro- kovna zveza (JSZ) je kmalu imela okoli 10.000 èlanov. Ti kršèanski socialci, ki so se sredi leta 1924 razglasili za kršèanske socia- liste, so se vse bolj usmerjali k radikalnim so- cialistiènim stališèem, `e v letu 1928 pa so se zaèeli upirati vodstveni politiki SLS. Pomembne v tem èasu so bile ravno tako zveze razliènih društev, ki so se povezovala na idejni osnovi. Liberalno usmerjena Zveza kulturnih društev (ZKD) je obsegala knji`- nice, prosvetne odseke sokolskih društev, študentska, pevska in podobna društva. Ta zveza je v tridesetih letih štela okrog 700 društev s 50.000 èlani. Katolièani na Slo- venskem pa so se organizirali v okviru ka- toliške Prosvetne zveze (PZ). Številèno je bila sicer šibkejša kot ZKD, vendar orga- nizacijsko ter idejno bolj homogena in zato vplivnejša. V letih pred drugo svetovno voj- no je dosegla okoli 40.000 èlanov. V ob- dobju po diktaturi je bila poleg drugih strank in organizacij leta 1933 prisilno raz- pušèena. Obnovili so jo šele leta 1935, ko so v okviru Jugoslovanske radikalne skup- nosti upravo v Sloveniji spet prevzeli kato- liški politiki. Po kraljevi diktaturi je pomembno gibanje dr`avnega znaèaja postal Sokol Kraljevine Ju-  !74  "  Drugi evharistièni kongres: “Nadškof dr. Anton B. Jegliè pozdravlja brezijsko Marijo na oltarju sv. Dizme v stolnici.”         goslavije. Sokol so opredelili kot last vsega ju- goslovanskega naroda v eni zedinjeni dr`avi z geslom: En narod, ena dr`ava, eno sokols- tvo. Sokol naj bi tako utrjeval jugoslovansko narodno zavest in misel. Dr`avni Sokol, ki si je prizadeval postati vsenarodno gibanje, je v svoji organiziranosti zajel tudi del kmeèke- ga prebivalstva. Ob sokolski telovadbi naj bi se širila še prosveta, pismenost, treznost, us- tanavljale naj bi se knji`nice itd. To vlogo je v Sloveniji v veliki meri prevzela Zveza kmeè- kih fantov in deklet. Njeno vodstvo se je leta 1941 vkljuèilo v OF. Po letu 1935 pa je v Drav- ski banovini svoje mesto dobila še mladina liberalne Jugoslovanske nacionalne stranke. V letu 1939 so bele`ili 6486 èlanov. K prero- ditvi dru`be in èloveka je po njihovem mne- nju poklicana predvsem mladina, ki naj us- tvari ideologijo novih generacij. Marksizem in klerikalizem naj ne bi v prihodnosti igrala pomembne vloge. Poudarek so dajali na bor- benost, aktivizem in na nacionalno misel, ki naj bi bila najmoènejša obramba proti bolj- ševiškemu razvratu. Omenjena diktatura je za mnoge stranke, društva in gibanja pomenila velik prelom. Kralj je razpustil skupšèino, izšel je zakon o prepovedi delovanja vseh verskih ali plemen- skih strank, kralj je postal nosilec dr`avne ob- lasti. Tako so bile januarja 1929 razpušèene stranke. Ukinjale so se tudi druge organiza- cije, ki so delovale v smer veèje avtonomnosti posameznih narodov. Ime dr`ave se je spre- menilo v Kraljevino Jugoslavijo, tako da ni bilo veè govora o treh narodih — Srbih, Hr- vatih in Slovencih. Na Slovenskem je prepo- ved delovanja zadela zlasti veliko katoliških organizacij. V okviru zakona o ustanovitvi vsedr`avne- ga jugoslovanskega Sokola, 5. decembra 1929, je bila razpušèena orlovska organizacija na Slo- venskem. Bivši Orli in Orlice so se odslej sku- šali organizirati v fantovskih odsekih in de- kliških kro`kih v okviru Prosvetne zveze, pa tudi v okviru Katoliške akcije. Tudi Prosvetna zveza (PZ) je bila leta 1933 po punktacijskem gibanju, ki je zahtevalo veè avtonomije za po- samezne narode, razpušèena. Leta 1931 je bilo prepovedano delovanje Slovenski dijaški zvezi — organizaciji katoliških dijakov na srednjih šolah. Katolièani na Slovenskem so ostali de- javni v okviru Katoliške akcije in v okviru uni- verzitetnih društev. Univerza je bila v tem ob- dobju še edina, ki je u`ivala svojevrstno kul- turno in politièno avtonomijo. Organizacije in društva na univerzi so bila sploh ves èas `ivahna. V to jih je silila tudi problematika same univerze, ki je bila mno- gokrat na robu obstoja, sicer pa so bili mnogi njeni oddelki nepopolni. @e marca 1922 so se zato študentje brez razlike in loèevanja na struje in stranke zbrali na demonstracijsko zborovanje, da bi se uprli vsaki demonta`i slovenske univerze. Skupno delovanje se je tudi na univerzi kmalu razbilo na tradicio- nalno katoliško, liberalno in levièarsko smer. V zaèetku dvajsetih let so bila na univerzi številèno najmoènejša liberalna društva, sle- dila so jim katoliška. Poleg teh je obstajala še maloštevilna skupina komunistov. Njihove celice so kasneje veèkrat delovale znotraj dru- gih društev. V tridesetih letih se je razmerje med liberalnimi in katoliškimi društvi vse bolj nagibalo v prid katoliških, med študenti pa je vse veè pripadnikov dobivala tudi socia- listièna doktrina. Tako so prej katoliška in liberalna uni- verzitetna društva dobivala vse veè sociali- stiènih potez. V liberalnem društvu Triglav, ki je delovalo na svobodomiselnih osnovah, je vse bolj narašèal vpliv marksistièno usmer- jenih študentov. Zaradi marksistiène usmer- jenosti je banska uprava marca 1934 društvo razpustila. Neodpornost proti socializmu v katoliškem taboru pa je vse bolj kazala sku- pina kri`arjev. To gibanje se je imenovalo po reviji Kri` na gori; na samo revijo in tudi na gibanje je imel velik vpliv Edvard Kocbek.  !74  "  $ # Kri`arji so bili proti formalizmu, proti or- ganizacijam, zato so te`ili k odpravi neka- terih katoliških univerzitetnih društev. Vse bolj so se povezovali z `e omenjeno kršèan- skosocialistièno Jugoslovansko strokovno zvezo (JSZ). Obvladovali so Akademskega Orla, ki je bil univerzitetni odsek Jugoslo- vanske orlovske zveze. Ostala katoliška druš- tva so uspela v zaèetku tridesetih let kri`ar- sko gibanje nekoliko zaustaviti, vendar je so- cializem znotraj katoliških vrst še dolgo vztra- jal, vse dokler se ni konec tridesetih let so- cialistièna skupina katolièanov izloèila iz slo- venske katoliške skupnosti. Novembra 1931 so študentje na univerzi zaèeli s številnimi demonstracijami proti ob- stojeèemu volilnemu sistemu. Ta èas so bili slovenski liberalci v kraljevi vladi. Študentje so se zavzemali za politiène svobošèine, od- pravo diktature in spoštovanje slovenskih na- rodnostnih pravic. Komunisti, ki so delovali znotraj fakultetnih društev, so stavke veèkrat obrnili sebi v prid. V katoliškem taboru so se vse bolj pojavljali glasovi o prevladovanju kršèanskih socialistov in marksistov v Aka- demski zvezi, povezovalnem organizacijskem telesu katoliških študentskih društev. Tako se je celo med katoliškimi študenti pojavila ostra kritika klerikalne politike, starešinstva in pape`eve okro`nice Quadragesimo anno iz leta 1931. Okro`nica daje smernice delu za ob- novo socialnega reda, pri tem pa obsoja so- cializem in liberalizem. V zvezi s tem je treba omeniti Katoliško akcijo (KA), ki se je še najbolj jasno in ostro izrekla proti socialistièni usmeritvi. Zametke te nove organizacije naj bi tvorila ̀ e omenjena Prosvetna zveza, Orlovska zveza ipd. V èasu škofa Jeglièa je bila KA gibanje, ki naj bi se poslu`evalo ostalih katoliških društev. Z uki- nitvijo mnogih od teh društev v èasu dikta- ture so se razmere spremenile. Škofa Jeglièa pa je pri rednem delovanju vse bolj nadomeš- èal škof Ro`man, nekdanji duhovni vodja Or- lov. Ta se je usmeril v osnovanje lastnih or- ganizacij KA, ki so bile pod diktaturo dovo- ljene. Soèasno z usmeritvijo mladine h KA je cerkvena hierarhija bolj ali manj dosegla, da je katoliško mladino zavarovala pred vsedr- `avnim Sokolom. Po besedah vodilnih kato- likov v tistem èasu naj bi bila ravno mladina prva, ki bi lahko zaèela s prenovo slovenskega katoliškega gibanja, zato mora postati disci- plinirana, pokorna cerkvenim avtoritetam in utrjena v katoliških naèelih. Kršèanski socia- listi takega pojmovanja niso sprejemali, zato pa so to vlogo sprejeli Tomèevi Mladci in Ehrlichovi Stra`arji. Ehrlichov krog študentov je kmalu prevzel vodstva posameznih katoliških akademskih društev in tudi same Akademske zveze. V letu 1933/34 pa so v študentsko `ivljenje posegli še mladci, ki so dotlej delovali na gimnazijah. Eni kot drugi so skušali študente odvrniti od socializma. Zato je bilo treba vzgojiti študen- te in dijake, ki bi bili idejno jasni, naèelno trdni ter podkovani v verskih in moralnih naukih cerkvenega uèiteljstva. V ta namen so mladci, ki so bili leta 1932 priznani za dijaško KA, zaèeli z izdajanjem zbirke knji`ic Naša pot. @e prvi zvezek Naše poti — Nekaj smernic katoliškemu dijaštvu naj bi udaril naravnost v gnilobo takratnih razmer med slovenskimi katolièani. Mnogi katolièani so se namreè iz- gubljali v debatiranju o veljavi zgoraj ome- njene socialne okro`nice, mnogi so ji odrekali poslušnost, paktirali z marksizmom, hkrati pa odklanjali potrebo organizacije, form, na- èrtnega in metodiènega dela v katoliškem gi- banju. Tudi stra`arji so bili dobro organizi- rani, jeseni 1934 so celo zaèeli izdajati svoj list Stra`a v viharju. Organizaciji stra`arjev in mladcev sta si bili po mišljenju podobni, njuni cilji so bili v glavnem isti: uveljavljanje katoliških naèel v javnem `ivljenju, pobijati zmote in zablode kapitalizma, kršèanskih socialistov, razkrin- kavati slepljiva gesla komunistov in se boriti  !74  "          proti silni komunistièni propagandi. Ta je bila na univerzi moèna z njihovimi glasili, ki jih je sicer oblast veèkrat ukinila, a so zopet izšla pod novimi imeni. Veèkrat so tudi prev- zeli razne pobude, npr. akcijo za univerzitet- no knji`nico, da bi s tem poveèali število svo- jih somišljenikov. Stra`arji in mladci so krš- èanskim socialistom vse bolj oèitali, da na- sedajo taktiki komunistov, kot idejno osnovo pa vse bolj sprejemajo socializem. Kljub temu da so mladci in stra`arji zagovarjali isto us- meritev ter veèkrat sodelovali, pa se niso mo- gli organizacijsko zediniti. Tudi zato so kršèanski socialisti la`je ukre- pali po svoje. Jeseni 1935 so prevzeli vodstvo Akademske zveze tudi zaradi nesoglasij med stra`arji in mladci. Vse bolj pa so prevzemali vodstvo v enem izmed katoliških akademskih društev — Zarji. Ko so se iz nje umaknili stra- `arji, ki so leta 1937 ustanovili svoj klub, je Zarja postala vidnejše društvo kršèanskih so- cialistov. Zarjani so v Unionu zaèeli s svojimi predavanji, ki so zelo vznemirjala katoliško študentsko skupnost. Istega leta so v Bohinju organizirali svoj prvi teèaj, kamor niso bila vabljena vsa katoliška društva. V tem èasu se je polemika med uradnim vodstvom Cerkve na Slovenskem in kršèan- skimi socialisti vse bolj stopnjevala. Kocbe- kovo politièno Premišljevanje o Španiji aprila 1937 je povzroèilo njegov odhod iz katoliške revije Dom in svet. Zarjani proti koncu tri- desetih let niso veè hoteli skupno delovati z mladci in stra`arji pri raznih volitvah na uni- verzi. Podobno se je zunaj univerze dogajalo z Jugoslovansko strokovno zvezo, ki se je `e dalj èasa obnašala tako, da se je sama izloèila iz slovenske katoliške skupnosti. Tako je ce- loten kršèanskosocialistièni blok vse bolj pri- hajal v skupni tabor s komunisti in se hkrati loèeval od katoliških sil. Komunisti so na- mreè `e od srede tridesetih let te`ili za tem, da bi dobili èim veè pristašev v raznih oblikah ljudskih front. Zato so ustanavljali razna gi- banja in pobude s protifašistiènim znaèajem, ki pa so bila pod njihovim vodstvom. Mladci  !74  "  Drugi evharistièni kongres: “Deklice v sprevodu mladine, ki spremlja Marijo z Brezij na Stadion.”  #  !74  "  in stra`arji so skušali to taktiko razkrinkati, hkrati pa so obto`evali kršèanske socialiste, ki so tej taktiki veèkrat nasedli — zadnjiè z vstopom v OF. Dogajanje na univerzi je bilo torej kljub diktaturi `ivahno, ostala katoliška gibanja pa so v tem èasu zaradi prepovedi delovanja slabela. S strani dr`ave pa je bila dovoljena KA — zanjo je pred dr`avno oblastjo odgo- varjal škof. Tako so se mnoga gibanja v tem èasu vkljuèila v KA kot njene pomo`ne sile. Stanje se je za katoliško skupnost izboljšalo leta 1935, ko je nekdanja SLS stopila v vlado, v kateri je Anton Korošec postal notranji minister. @e leta 1934, po uboju kralja Alek- sandra, pa so se zaèele pod novim re`imom kneza Pavla obnavljati dr`avljanske svoboš- èine. Ponovno je bila dovoljena Prosvetna zveza, na srednjih šolah se je zaèela tiho ob- navljati Slovenska dijaška zveza, na novo sta bili ustanovljeni mladinski telovadni orga- nizaciji Zveza fantovskih odsekov (ZFO) in Zveza dekliških kro`kov, ki sta deloma na- domešèali nekdanjega Orla. Nov vzpon katoliškega gibanja je nakazal tudi evharistièni kongres 29. junija 1935 v Ljubljani. Na kongresu se je med drugim tudi izoblikoval program za delo KA po po- sameznih stanovih. Posebni dogodek na kon- gresu so bila stanovska zborovanja: enajst sta- novskih zborovanj za mo`e in fante, devet za `ene in dekleta. Na vsakem takem zborova- nju so bili po trije govori, vsi `e sestavljeni po predpisani dispoziciji v duhu KA, kot pri- prava na KA, in na vsakem zborovanju potem slovesna obljuba vseh udele`encev. Pri evha- ristiènem kongresu je bil tako polo`en eden temeljnih kamnov za KA. Zlasti srednješol- sko zborovanje je dalo udele`encem glasen apel, naj se pridru`ijo KA. Kot smo videli, so se po letu 1935 obnovila tudi druga katoliška gibanja. Z obnovitvijo Prosvetne zveze in društev pa je tesno pove- zano vprašanje odnosa na novo obnovljenih društev do obstojeèe KA. Koristna naj bi bila samo tista katoliška prosveta, ki je pomoè in sredstvo KA. Vse verskoprosvetno delo, vsa mo- ralna vzgoja, vse oblikovanje znaèaja naj bi bila Drugi evharistièni kongres: “Nadškof dr. Anton B. Jegliè pozdravlja brezijsko Marijo na oltarju sv. Dizme v stolnici.”          !74  "  stvar KA. V KA naj bi se vadili in izobra`evali najresnejši iz obstojeèih društev. Vsi èlani no- vih društev naj bi bili praktièni katolièani. Ve- lik poudarek pri novih društvih pa je bil dan sistematiènemu boju proti komunizmu in boljševizmu. V ta namen je vodstvo PZ naèr- tovalo prirejanje socialnih teèajev. Zveza fantovskih odsekov (ZFO) se je leta 1937 osamosvojila od PZ in je skušala delovati v smislu nekdanjega Orla. Njene naloge so bile duhovnovzgojno in prosvetno delo ter te- lesna vzgoja. ZFO je postal enakopravna te- lesnovzgojna organizacija s Sokolom ter se vse do leta 1939 organizacijsko in številèno širil. Zaèeli so izdajati tudi svoje glasilo — Kres. De- kleta so se organizirala podobno v Zvezo de- kliških kro`kov s svojim glasilom Vigred. Eni in drugi so organizirali teèaje, mladinske ta- bore in telovadne nastope ter bolj ali manj so- delovali s KA. Poleg teh dveh organizacij velja omeniti še Slovensko dijaško zvezo (SDZ), ki se je pod okriljem Stra`e razvijala po srednjih šolah. S snovanjem prvih celic so zaèeli v letu 1935, uradno pa so bili priznani šele leta 1939. Tudi SDZ je prirejala fantovske in dekliške ta- bore, leta 1939 v Slovenskih Konjicah se je fan- tovskega tabora udele`ilo nad 300 dijakov, de- kliškega pa nad 150. SDZ se je pri svojem de- lovanju priporoèila Slomšku, ker se je èutilo, da prihaja èas, ko bodo društva morala igrati tudi narodnoobrambno vlogo. Iz kratkega pregleda let med obema voj- nama vidimo, da je bil ta èas bogat z mno- gimi gibanji. Mnoga gibanja so se trudila ustvariti nov svet, novega èloveka, ker so bila nad preteklostjo razoèarana. Svetovne ideologije so ponujale mamljive rešitve, ki se jih je marsikdo oprijel. Razdeljenost Slo- vencev med liberalni in katoliški tabor se je vse bolj prevešala v razdeljenost med socia- liste in katolièane. Gibanja so imela pozi- tivne in negativne vidike; morda je premoè- na strogost in organiziranost kdaj pomenila oviro svobodnemu delovanju, drugje pa pre- velika razpušèenost ni dopušèala skupnih ak- cij. Kljub temu lahko gibanja ovrednotimo glede na stališèa, ki so jih zagovarjala. Vse- kakor so bila zelo raznolika in so kot taka prièala o razcvetu slovenske kulture. Skoraj vsa po vrsti pa jih je prehitel èas, ki jim ni omogoèil njihovega dokonènega razvoja, am- pak jih je zatrl. Z zasedbo in razkosanjem Slovenije so bili namreè ustvarjeni ugodni pogoji, da je lahko dotlej maloštevilna sku- pina komunistov speljala tok zgodovine v svojo smer in s tem za petdeset let prekinila delovanje svobodnih organizacij. Literatura: Kremenšek, S. 1972: Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941. Ljubljana: MK. Miklavèiè, A. V. 1994: Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Ljubljana: KRT. Profesor Ernest Tomec. Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1991. Ro`manov simpozij v Rimu. Celje: MD, 2001. @ebot, C. 1988: Neminljiva Slovenija. Celovec.