Ma ogled! Zastonj! BELQKRJUUEC Izhaja duahrat na teden. Glasilo neodvisnih belokranjshih hmetou. Izhaja düahrat na teden. I. letnik. Gradac, Bela Krajina. Štev. 1. Kmetje! Možje! Roko na srce in odgovorite odkritosrčno na to vprašanjo: „Ali bi bili zadovoljni, če bi se nckcga lepega due vtaknil v Vase zadeve. v kmetijo in delo tujc^c od nekod izza (-»orjancev, če bi prišel 6lovek, ki bi hoi el iineti komando, Vi pa smeli samo ubogati. kar bi on hotel?'' Gotovo vsakdo izmed Vas poreče: „0 tistcga pa žc ne. Sam plačujem davke, zato pa hocem tudi sam gospodariti." A kaj bi se zgodilo, öe H se tisti pritepenec vseeno še naprcj vsiljeval? Vsak gospodar, ki ima v sebi le trohico ponosa, bi prijel takega vsiljivca za vrat in ga vrgel von. Možjc, to so l)o zdelo vsakemu izmed nas popol- iioimi naravno. A poglojto, mi se vendar nismo ravnali po torn, kar so nam ])rav zdi. Žo 30 let tujci govore za nas, oziroma jim dajemo priliko, da naj bi tarn govorili za nas, kamor ne sežo naš glas. Mi sami pa molčimo. Mi nimamo ničesar povedati? Ali nas nič ne bolt nic ne tare? Kako naj bi nam nič no bilo! Vsaj skoraj ni moža iz našcga okraja, ki bi ne bil že v Ameriki. A v Amoriko ne ^re človek le za šalo. Kmet ljubi svojo zemljo. drži njo, ki je redila že toliko rodov njogovili prednikov, ki je vsa prepojena z njegovim znojem, ki mu je mati in kteri je on sin. Zato on te svoje matere zoniTJe ne zapusti drugaoe, not le v najhujsi sili. Ce pa lahko recemo, da smo že vsi kmetje iz okraja bili vsaj po enkrat v Ameriki, pa pomeni, da nam gre tako liudo. da že hujse ne more iti. In vidite, podobni smo ßloveku, i> knkoränem smo prod govorili. Tako smo dobri, da stno zadovoljni, da le trpimo, drugim pa prepuščamo komando. Smejejo se nam po pravici tarn za Gorjanci. Kci" ali mar moremo kaj zamcriti, 6e pravijo Kranjci: „Toliko Belokranjcev, pa nobenega moža med njimi, ki bi bil sposoben v državnem in deželnem zboru ter pri vladi povedati, kaj jih teži, kaj potrebujojo. Sami samosrajčniki so med njimi, ki niti govoriti ne znajo." A zakaj gre o nas Belih Kranjcih taka govorica po deželi? Nekoc je prisel oni tujec, ki nas je zastopal BO let, in imel v Gradacu shod. Vstane tu med drugimi kmet, ki mu reče: „Slišite, gospod, jazbec nam veliko Neodvisni belokranjski kmetje bomo volili dne 21. t. m. za svojega poslanca 1^^ iz svoje srede, in to je ]ulij Macelle, župan in poscstnih i Gradatu. LETNIK I. BELOKRANJEO fiTEV. 1. škodo dela, žre iiam dcbeljaco, ali bi ne mogli po- skrbeti, da bi se temu nekako odpomoglo?" „Kaj, jazbec, kaj pa je to jazbec?" vprašal je naš poslanec. Neki gospod, ki je mislil, da poslanec mogoče ne razunie slovenskega izraza, mu je povedal, da se neinški jazbecu „der Dachs" pravi. „Der Dachs ?" vpraša poslanec bclokranjskili kmetov, „ne poznam". Ali naj se potem še čudimo, da se nam vse smeje, vse roga, češ Belokranjski kmetje so imeli 30 let za po- Slanca Cloveka, ki niti jazbeca ni poznal! Možje, 30 let je tak poslanec za nas molčal, kako moremo pričakovati kaj dru^oga od vlade, da si je mislil a: Takili volilcev ni treha vpostevati, ter je vpoštevala tiste okraje, kjer so znali zakrieati, zahtevati! Tako ne sme iti nic vec naprej. Za kaj se gre pri volitvah dne 21. t. m.? Ore se zato, da se rešinio te sramote, gre se zato, da pokažemo suefu, da sroo možje, da tudi belokranjski kmet ni več tista klada, na kateri sme vsak drva cepiti. Sram nas je postalo tega, da bi morali mi po- birati samo to, kar nam tujci ostankov milostno pri- voščijo, ostankov, ki niso drugje za nobeno porabo vcc\ Kvišku glave, bodimo svoji! Tako smo rekli, probudili smo se in sklenili: Izuolimo si moža iz svoje srede, kroet naj zasiopa nas kmefe. Lahko je gospodi. Ima svoje redne dohodke, laöni niso, pa pridejo v deželnem zboru skupaj. Sit lačnega ne razume, in^ rad je preširen ter objesten. Zato sita gospoda pozabi na lačnega kmeta, in v deželnem zboru se samo prerekajo, namestu da bi delali. Kmet naj se pa tačas lepo v Ameriko prcseli. Zato zahtevamo kmetje: Naš poslanec bodi naš člouek, ki bo gospodom gori zagrmel v ušesa: „Gospodje, vsa cast Vam, učeni ste, dosti si imate povedati tega in Onega, toda mi kmetje smo lačni. Zemlje nimamo, kruha nimamo. Dolgo časa ste že stresali tu učenosti, se za drag deželni denar prerekali. Sedaj je pa tega dosti. Kar si imate se povedati, povcjte si lepo doma. Mi bomo pa tu zaceli lepo delati. Poiščemo to, kar nas druži, kap nas raz« družuje, pa pusfimo doma." I'ako 1)0 treba povedati našemu poslancu. Moral bo pogledati gospodi na prste, če kaj dela za kmeta in kako se go- spodari z našimi davki, poslati moramo gori moža, ki bo glasno povedal, kaj kmetje zahteuamo, tisti kmetje, ki so doslej lepo v zape^ku sedeli, ter molöali tako dolgo, da je gospoda zaöcla misliti, da kmeta že nič več ni, da je samo ena stvar doma, ki vsakih 6 let „Da" r^če, kadar se mu komandira, koga naj voli. Taki časi so prosli. Kmetje smo sklenili: U deželni zbor posljeroo moža, ki je sam kroet, ki žiui roed naroi, moža, katerega bomo zato tudi lahko nadzorovali, Č6 res kaj dela, moža, ki je iz naše srede, da se mu bo kmet mogel priblžati ter mu prijateljski povedati: „potrebujemo to in ono". dne 21. t. m. bomo VSL volili domačina, kmeta, in to je Julij Macelle, župan in posestnik v Gradacu. Ljudstvo govori. Kakorsen je clovek sam, to pričakuje tudi od drugega. Take hlapčevske duse, ki zinejo le takrat, ko drugi dovolijo, so menile, da se tudi belokranj- ski kmet le takrat obrne, ko to komanda dovoli. Ko so videli, da hoče imeti kmet svojo besedo, so začeli trositi okrog laži, da so kmetom kandidata vsilili liberalci. Kaj se to ne pravi norčevati se iz kmeta, odrekati mu vsakorsuo sposobnost, samo- stojno misliti in odlocevati? Da se je odločil gosp. Macelle, da prevzame kandidaturo, SO Qa k tOMQ pregovorili kmečki župani, ki so videli, da se v Beli Krajini mora vendar že začeti tudi malo dru- gače živeti kot po pasje. Sprevideli so, da Se moramo, mi kmetje, sami zganiti. 30 let so imeli dosedanji naši zastopniki časa, ne morejo se izgovarjati, da niSO imeli prUOŽnOSti delati za nas. Toda kmetje čutimo na sebi krvavo, česa oni niso storili, zato so neodvisni župani sak volilec, ki je mož, in ne baba, bo oddal dne 21. t. m. svoj glas za ]ulij-n HlQcelle-ta, župana in pnsestnika v Gradacu. v LRTNIK T. BELOKRANJEC STEV. ]. in kmetje pozvali svojega rojaka, naj on prevzame kandidaturo. Kn se ]v odloeil k temu ter prišel v VSakO VaS k VOlilcem povedat, kako si predstavlja svoje delo, pOVpraŠat, kaj naS teži, so volilci in ob- čani z veseljem pozdravili svojega kandidata, ki so ga izbrali, ker so vedeli, da so dobro izbrali. Resnico tega veselja in navdusenja potrjujcjo bolj kot vse drugo, sledeče izjave: Izjava. Podpisani zastopniki in volilci obeine Stari Trg in Radence, zbrani dne 9 februarja 1908 pri g. Fugina, pozdmvljajo z veseljem kandidaturo g. Julija Macelle, župana in posestnika v Gradacu, ker je za znpuščeno Belo Krajino zadnji čas, da jo zastopa poslanec, ki ne bo odvisen ni na desno, ni na levo, temvec, ki bo odvisen edino od svojih k m etov-voli lcev. Stari Trg, dne 9. februarja 1908. Janez Kapš, Jože Mihelič, Jurij Fugina, Jurij Maurin, Jože Kobe, Peter Bižal, Jože Sterk, Peter Jaklie, Peter Mihelič, Peter Roz- man, Peter Panijan, župan, Ivan Koce, Jurij Perse, Peter Ilic, Jure Ravne, Jože Osterman, Martin Mihelič, Janez Maurin, Ivan Perse, Ivan Panjan, Anton Milielic, Ivan Bajnik, Jože Gregorič, Jurij Sterbenc, Jože Kaferl. Pcčat občinc Staritrg. V J Izjava. Podpisani obč. odborniki jemljejo z veseljem na znanje kandidaturo domacina belokranjskih kmetov g. Julija Macelle, posestnika in župana v Gradacu, za deželni zbor. Adlesice, dne 9. februarja. Peter Rauch, Stefan Vrlinič, Miba Grabrijan, Rade Vrlinič, Ivan Strebovec, Miko Vrlinič, Miko DragoŠ, Miko Kralj. Izjava. Podpisani občinski zastop pozdravlja z veseljem kandidaturo g. Julija Macelle, župana in posestnika v Gradacu za deželni zbor kot domačina. Gospo- darske razmere tukajsnje občine so tako neznosne, da je mogoča odpomoč le v tem slučaju, če nas bo zastopal domačin, kateremu so te razmere znane. Zastop občine Vrh, dne 9. febr. 1908. M. Spebar, župan, Ivan Madronič, Ivan Zaber, Peter Horvat, Miha Mukavec, Miha Kobe, Ivan Lav- renČič, Pavl Kump, Juvanc. r Peč«t občlne Vrh-ČrnomelJ. Izjava. Podpisani obcinski zastoj)niki in občaui z ve- seljem pozdravljamo, da se je odločil gospod Julij Macelle, župan in posestnik v Gradacu, da je nastopil kot kandidat za deželni zbor, ker edino on bo, kot sam izmed nase srede, vesten zastopnik kmetskega stanu. Dragatus, dne 8. februarja 1908. Josef Stefanie, župan, Jurij Baric, Miha Vertin, Johan Deržaj, Jure Kuzma. Pečat občine Dragatuä Izjava. Odbor obcine Podzemelj z veseljem pozdravlja kandidaturo gospoda Julija Macelle, ker je to že dolgo gojena želja kmetskega prebivalstva naše občine. Obcinski odbor obcine Podzemelj dne 9. februarja 1908. M. Klepec, župan, Janez Zupanič, Matija Kambic, Miha Pezdirc, Miko Starasinic, Miko Brodarič, Miko Zupanic, »loŽe Dragos, Jure Jakofčič, R. Megušar, Miko Kambič. Izjava. Podpisani občinski zastop pozdravlja z veseljem, da se je odločil g. Julij Macelle, župan in posestnik v Gradacu, da je nastopil kot kandidat za deželni zbor, ker bo edino on kot sam izmed nase srede, vesten in vnet zastopnik kmetskega stanu. Griblje, dne 8. februarja 1908. Misko Zelko, župan, Ivan Dragos, Misko Zupauic, Ivan Požek, Miko Filak, Jure Pezdirc, Jože Strucel, Ivo Simec, Mihael Lozar, Janez Križan, Miko Segina. Izjava. Zbrani volilci se popolnoma strinjamo z vsemi izjavami kandidata gosp. Julija Macelle ter rau iz- rekamo svoje zaupanje. Vinica, dne 9. februarja 1908. Za navzoče podpisani: Jožef Jursinik, Ivan Mihelcič, Peter Spehar, Miha Šutej, Matija Perko, Miha Flajnik, Franc Cestnik, Stefan Krusec, Ivan Brinskole, Mate Sutej, Jure Sterk, Franjo Lovsin, Ivan Kobe, Jure Laurin, Peter Sterk, Rudolf Mikulič, Ive Trampus, Janko Cestnik, Jožef Benetič, Ivan Flajnik, Miha Kobe, Iv. König. D ine 21. t. m. bodemo zapisali vsi belo- I kranjski kmetje na glasovnice: ]uli] Mocelle, župan in posestnih v Bradacu. LETNIK T. BELOKRANJEC ŠTEV. 1. Izjava. Podpisani navzoci občinski zastopniki pozdrav- ljajo z veseljem kandidaturo nasega domacina gosp. Julija Macelle, župana in posestnika v Gradacu, ker je mogoče le od domacina pričakovati kakšno delo- vanje v deželnein zbora. Obcina Vinivrh, dne 11. februarja 1908. Alojz Potočnik, Janez Zugel, Mar- tin Simonie, Jakob Klemenčic, Jan. Boben, Martin Tome, Pečauer, Jolian Hlupar, Matija Plut, Jancz Stalcar, Matija Laurin, Josip Jud- aic, Janez Judnie, Jakob Bauch. Pečat občine Vinivrh Izjaya. Obcinski odbor obcine Gradac z veseljem po- zdravlja kandidata g. Julija Macelle, za deželnega poslanca. Občinski odbor Gradac, dne 9. februarja 1908. Jože Kočevar, prvi svetovalec, (po meni Novak), Anton Novak, J. Butala, Martin Filak, Martin Plut, Matija Marentie, Janez Stipanič, Danijel Maurin, Janez Juraješič, odborniki. Pečat obcine Gradac Izjava. Podpisani volilci davene občine P red grad in obcine Dol veselo pozdravljamo našega kandidata za deželni zbor, gospoda Julija Macelle, župana in posestnika v Gradacu ter mu prisegamo, da mu bodemo na dan volitve vestno z nasimi glasovi eden za vse, vsi za enega na strani stali. Predgrad, dne 9. februarja 1908. P. Majerle, načcln. vaškega gospo- darskega odl)ora, Marko Jonke, zupan občine Dol, Jolian Prebilič, Miha Majerle, Miha Majerle, Ko- vačevas, Jure Kmeler, Dol, Peter Jonke, Dol, Janez Kobe, Dol, Jože Fugina, Jurej Majerle, Peter Zagar, Marko Maurin, Peter Jonke, Anton Prebilič, T. obč. svetovalec. (Nadalnje izjave slcde.) / Pečat občine ^ I Predgrad LjudstVO govori torej tako jasno, da jasnejse ne more. Zato naj ne bo na dan volitve nobenega belokranjskega kmeta, ki hi se ne ravnal po geslu: Kxnet s kmetom! Vsak, kdor čuti le malt» ljubezni do sebe in do svoje Bele Rrajine, bo volil domacina, bo volil tega, ki ga že sedaj večina smatra za vred- nega tega zaupanja! Hvaležnost je lepa čednost, toda vsaka stvar ob pravem času. Da bi se iz same hvaležnosti moralo roke držati križein, se ne more zahtevati od nikogar. Kadar se otrokom stariši po- starajo, izroče posestvo mlajšim, in lnkoli ne zahtevajo, naj otroci iz hvaležnosti nič ne delajo. Oče takrat reče sinu: ,,Sinko, postaral sem se, bolehnost me opominja, naj se umaknem mladini močem. Pridi torcj ti in stopi na moje mesto. Prevzemi moje dolžnosti in moje pravice namesto mene". Tako stori pametcn gospodar. Ali je pa kdo slišal že kdaj tako trditev: ,,Ti sinko, jaz sem star, mnogo sem storil zate, sedaj pa bodi ti meni tako hvaležen, da boš ostal lepo v kotu in meni hvaležnost izkazoval, jaz bom pa še naprej gospodaril namesto tebe, čeprav niscmi za nobeno rabo". Kaj takega ne zahteva od svojega sina oče, ki ljubi svojega otroka. V javnem življcnju je ]>a tudi tako. Jiivno živ- ljenje je preveč resno in važno, da bi mogol kdo, ki je nekaj dobrega za kak kraj storil (ampak mora tudi dokazati, da je to res), zahtevati naj se ga iz same hvaležnosti pusti še nadalje na odlooilnem m