Amerikanski Slo venec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
11. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 16. FEBRUARJA 1912.	LETNIK XXI
MNOGI PRIJETI V OINAMITNI PRAVDI.
Vladni • uradniki so aretirali v sredo čez 50 obtožencev po vseh delih dežele.
ČLANI NAMIŠLJENE ZAROTE.
Vlada dovršila obširne preiskave, katerih izidi se prikrivajo.
Indianapolis, Ind., 14. febr. — Za-vezna vlada je danes prijela 54 mož pod obtožbo sovednosti in udeležbe na dinamitni zaroti, baje razširjeni čez deželo od brežine do brežine.
Tekom nekaterih ur so bili prijeti skoro vsi člani ravnateljstva, vštevši najvišje izvrševalne uradnike združbe “International Association of Bridge & Structural Iron Workers” in prav tako dvajseteri poslovodje združ.bini, ki so bili pooblaščeni z vodstvom poslov podružnic v glavnih mestih posameznih držav.
Predsednik Ryan je izdal takoj, ko je bil prijet, okrožnico na vse delavske unije v deželi, v kateri prosi svoje pristaše, verjeti na njegovo popolno nedolžnost, in v kateri nadalje zatrjuje, da so vsi soobtoženci okrivljenih zločinov nedolžni.
Cincinnati, O., 14. febr. — Pomožni uradniki zaveznega maršalskega urada so danes prijeli Edwarda Clarka in Ernesta G. W. Baseya vsled obtožbe po zavezni veliki poroti v Indianapolisu. Oba sta bivša poslovodji združbe “International Association of Structural Bridge and Iron Workers”. Prijet bo še en obtoženec tukaj.
Syracuse, N. Y., 14. febr. — E. E. Phillips, bivši tajnik “Bridge and Structural Iron Workers”-unije, je bil danes zarana tu prijet. John Carroll, kateremu so bile izročene Phillipsove knjige, ko je zadnji odstopil, je bil tudi prijet, oba vsled obtožbe po veliki zaroti v Indianapolisu.
Kansas City, 14. febr. — W. Bert Brown, eden izmed delavcev, obtoženih po veliki poroti v Indianapolisu,, je bil danes prijet po pomožnem za-veznem maršalu.
St. Louis, Mo., 14. febr. — John Barry, bivši poslovodja “Bridge and Structural Iron Workers”-unije, in Paul Morrin, ki se je vneto udeleževal zbiranja obrambnega sklada za brata McNamara, sta bila danes prijeta vsled obtožb, podanih v Indianapo-
lisu.
Indianapolis, Ind., 14. febr. — Frank P. Ryan, predsednik združbe “International Association of Bridge and Structural Iron Workers”, ter Spurgeon P. Meadows, poslovodja unije “International Brotherhood of Carpenters and Joiners”, sta bila danes tu prijeta.
Milwaukee, Wis., 14. febr. — Danes zarana sta bila prijeta tukaj v svojih stanovanjih W. E. Redding in Herman G. Seffert.
Detroit, Mich., 14. febr. — Charles W. Wachmeistein in Frank J. Murphy sta bila danes prijeta po ukazu velike porote v Indianapolisu.
Peoria, 111., 14. febr. — Ed. Smithe in J. E. Ray sta bila danes tu prijeta.
Philadelphia, 14. febr. — Tukajšnji zavezni. maršal je prijel Michaela J. Cuname.
Indianapolis, 14. febr. — Herbert S. Hockin, drugi podpredsednik in finančni tajnik železarske unije, ter John T. Bulter, prvi podpredsednik, sta bila privedena v zavezno poslopje, ko je bil Ryan prijet.
New York, 14. febr. — V Manhat-tanu so bili prijeti: Frank C. Webb, Patrick F. Farrell in Daniel Brophy.
Deuver, Colo., 14. febr. — Henry W. Legleitner je bil tu prijet.
Scranton, Pa., 14. febr. — Zavezni uradniki so danes tu prijeli M. J. Hannona.
Davenport, la., 14. febr. — Daniel Buckley je bil . prijet.
Duluth, Minn., 14. febr. — Fred Mooney je bil danes v jutro prijet.
Springfield, 111., 14. febr. — A. J. Kavanaugh in M. L. Pennell sta bila prijeta pod obtožbo po veliki poroti v Indianapolisu.
Cleveland, O., 14. febr. — Po zavez-nem oblastvu sta bila tu prijeta Peter
J.	Smith in George Anderson.
Chicago, 111., 14. febr. — Štirje chi-caški delavski voditelji, vsi člani ‘Bridge and Structural Iron Workers’-unije, so bili tu prijeti, namreč: tajnik
R.	H. Houlihan, poslovodja J. Cooney, bivši poslovodja J. Coughlin in bivši pomožni poslovodja W. Shupe.
Škofi prognani.
Lizbona, Portugalsko, 13. febr. — Nadškof iz Brage ter škofa iz Porta-legre in Lamega so bili prognani iz okoliša njihovih škofij za dobo dveh let. Kazen je bila prisojena cerkvenim knezom danes in zadobi takoj veljavo.
“Obrtna revolucija”.
Lawrence, Mass., 11. febr. — Današnji dan je dokončal prvi mesec, odkar so tkalci tukajšnjih volnarnic za-štrajkali. 20,000 delavcev in delavk je brez dela in nočejo pričeti pogajanj, dokler se ne dovolijo zahtevane poviš-be plač. Uradniki osrednje delavske unije so danes določili zahteve, ki se predlože zastopnikom posameznih tovarn tekom prihodnjega tedna. Delegati zveze “Industrial Workers of the World” so imeli v raznih delih mesta seje in so opominjali štrajkarje k složnemu postopanju. Denarna izguba, ki jo'morajo večidel nositi tudi delavci, znaša več nego $1,000,000. Tovarne niso utrpele prevelikih izgub vsled dolgoletnih opreznostnih na-redb. Deloma se izdeluje naročeno blago v drugih tovarnah, ki jih ima družba v drugih delih dežele, deloma se oddajajo pogodbe na druge tovarne, ki morajo plačati gotov odstotek čistega dobička. Vojaštvo še vedno čuva nad tovarniškimi poslopji.
• Voditelji zveze "Industrial Workers of the World” napovedujejo, da je štrajk v Lawrencu uvertura ali uvod-nica k obrtnijski revoluciji, ki se razširi kakor blisk čez celo deželo.
62 rudarjev rešenih.
Sutter Creek, Cal., 9. febr.—Po celonočnem trdem delu so rudarji iz bližnjih rudnikov opoludne rešili dvainšestdeset rudokopov, zajetih v Bunker Hill-rudniku po zemeljski podrtini. Nobeden izmed rešencev ni bil poškodovan. Pozdravile so jih njihove žene in hčere, ko so prišli iz rova s svojimi še gorečimi svetilkami. 140 reševalcev je celo noč odkopavalo po-drtine in do opoludne, pridno liki bobri. Eden izmed zajetih je zaklical skozi zračno cev, da so zlezli do tunela, in kopanje se je nadaljevalo v o-menjeni smeri. Živeža jim niso spuščali skozi zračno cev iz bojazni, da se ista zamaši.
Dela dosti v Gary, Ind.
Gary, Ind., 12. febr. —- Zakurjen je zdaj tudi plavž št. 12, ki je bil dogotovljen pred dvema letoma a je doslej počival radi pomanjkanja naročil; in tako posluje sedaj cela baterija osme-rih plavžev “Illinois Steel”-kompanije. Skoro 7,000 mož je na delu.
Tudi nedavno dogotovljen nov oddelek “American Sheet and Tin Plate” kompanije je zaposloval danes. Enako delavnost razvija jeklarnica “Illinois Steel”-kompanije v South Chi-cagi, kjer sta zaronala “Bessemer steel mill” in “rail mill”.
Slična delavnost se tudi opaža v tovarni “American Bridge Works” in “Universal Portland”-cementarni in v Kirkovi tvornici. Sedaj ima trust za jeklo skoro 12,000 mož zaposlenih v mesto Gary.
Noče biti stavkokaz.
Louisville, Ky., 13. febr. — Ko je Švicar Alfred Hansch izvedel, da je postal po sprejetju dela v železniških delavnicah v Paducahu, Ky., štrajko-lomec, je takoj zapustil mesto in se podal peš 227 milj semkaj. Dospel je sem hudo bolan v nedeljo in leži sedaj v mestni bolnišnici, bolan za pljuč nico.
15 rudarjev rešenih.
Danville, 111., 10. febr. — Ko so bili zajeti petnajst ur v preduhu rudnika Fairmont Coal-kompanije, je bilo danes zarana petnajst rudarjev rešenih po možeh, ki so izsekali led iz rova. Rudarji so trpeli vsled mraza, a sicer so v dobrem stanju. Rešenci so bili zakopani včeraj, ko se je utrgalo kolo na vratilu vzpenjače.
Trpljenje pomorščakov.
Victoria, B. C., Canada, 8. febr. — Prvi častnik in devet mož posadke norveškega parnika “Asker”, ki se je razbil dne 27. decembra ob Elizabetinih pečeh, so preveslali v odprtem čolnu 300 milj do avstralske brežine. Kapitana Mornerja in devet nadaljnjih mož posadke je vzel na krov francoski parnik “Ville de la Cetat”.
Victoria, 8. febr. — Parnik “Marama” je donesel danes vest, da se je tovorni parnik “Thatra” pogreznil pri Novih Hebridih dne 4. januarja s 24. možmi, med njimi 7 belokožcev.
Knox potuje.
Washington, D. C., 12. febr. — Državni .tajnik Knox je danes dokončal svoje priprave za vodstvo departmen-ta med njegovo šesttedensko odsotnostjo, ki jo uporabi za obisk dežel ob Karaibskem morju. G. Knox se je danes zadnjikrat posvetoval s predsednikom Taftom in odpotuje še danes s svojo soprogo, svojim sinom in svoje» snaho v Palm Beach, Fla., odkoder nastopi dne 21. februarja s križarko “Washington” nameravano potovanje. Ali obišče tudi Mehiko in Columbijo, še ni določeno.
ZADNJI DAN PRED OBEŠENJEM.
Peteri morivci, obsojeni na smrt, jemali v ječi slovo od svojcev v Chicagi, 111.
ŠTIRJE POLAKI IN EN ČRNEC.
Guverner Deneen iz tehtnih vzrokov baje odklonil pomiloščenje.
Chicago, 111., 15. febr. — V okrajni ječi je father O’Brien čital sv. mašo včeraj za petere k smrti obsojene morivce Ewalda in Franka Shiblow-ski, Filipa Sommerling, Tomaža Schultz in Tomaža Jennings. Vsi, iz-vzemši Ewalda Shiblowski, so med službo božjo britko jokali. Črnec Jennings išče tolažbe v sv. pismu, katero .čita od jutra do večera. Ewald je edini, ki ni izgubil srčnosti. Svoje tovariše poizkuša razvedrovati, dela celo slabe dovtipe in tolaži svoje pajdaše, docela potrte. Ewald se je raz-govarjal samo s svojimi sorodniki in prijatelji, katere je potem po daljšem razgovoru naprosil, naj ga zapuste, razun njegove ljubimke, 181etne Julije Kline, s katero se je mislil poročiti dne 21. okt. 1. 1. Splošno pozornost je vzbudila vest, da je Adolf Gueltzow, brat umorjencev, dopoludne obiskal ječo. Gledal je morivce svojega brata, ne da bi le zinil.' Nihče ga tam ni spoznal.
Smrtne kandidate so obiskali njihovi sorodniki, ki so vzeli od njih slovo za vedno. Šele 19 let stara gospa Som-merling je imela v naročju svoje 18 mesecev staro dete.
Farmarji v okraju Cook odločno protestirajo proti temu, da bi se smrtna kazen spremenila. Pravijo, da ne bodo več varni svojega življenja, če se okrutni morivci, ki so farmarja Gueltzowa umorili, ne usmrtijo, kakor so zaslužili.
Springfield, 111., 14. febr. — Črnec Tomaž Jennings, ki je umoril železniškega klerka C. D. Hillerja, mora na vešala. Guverner Deneen je odklonil pomiloščenje.
Usoda četverih morivcev farmarja-zelenjavarja ne bo znana do 10. ure jutri dopoludne. Pravijo, da prejkone ne bodo pomiloščeni.
Springfield, 111., 15. febr. — Guverner je baje odklonil prošnjo za pomiloščenje četverih morivcev farmarja Gueltzowa.
Pogodba z Rusijo.
Washington, D. C., 13. febr. — Pogajanja se pričenjajo, da se pogodba z Rusijo od leta 1832., ki je bila nedavno preklicana in ki izgubi veljavo s koncem leta 1912., nadomesti z novo. Predpogajanja, ki so se vršila po zastopnikih obeh dežel diplomatičnim potom, so dognala, da se vkljub začetni zlovolji ruske vlade radi preklica stare pogodbe, vendarle sprejmo predlogi Združenih Držav z največjo prijaznostjo. Neglede na dejstvo, da so tako Združene Države kakor Rusija obžalovale, da se je preklicala edina pogodba, ki je staro prijateljstvo obeh dežel utrjala z listino, zahtevajo trgovinske razmere obeh dežel, da se odvrne preteča tarifna vojna, ki bi bila neizogibna, če se rie bi dosegla nova pogodba, ustrezajoča željam obeh vlad.
Sklenilo se je, da se pogajanja o novi pogodbi uradno prično takoj po vrnitvi državnega tajnika Knoxa z njegovega potovanja po .Južni Ameriki.	________________
Volitveni boj se pričenja.
Washington, D. C., 9. febr. — Resnično delo za zopetno nominacijo in zopetno izvolitev predsednika Tafta, poleg onega, ki se je izvršilo doslej v Beli hiši, se zdaj pričenja. Poslanec William B. McKinley iz Illinoisa je nastopil svoj urad kot vodja volitve-nega boja za zopetno izvolitev Tafta. Glavni stani (headquarters) še niso določeni, toda McKinley pričakuje, da bo v nekaj dneh lahko otvoril pisarne.
Ogromen štrajk na Angleškem.
London, 13. febr. — Zastopniki 800,-000 rudokopov v Veliki Britaniji so se posvetovali danes in so sklenili, dne 29. februarja po vsem Zedinjenem kra ljestvu zaštrajkati, če dotlej rudniški posestniki ne dovolijo gotove najnižje plače za vse pri njih zaposljene može in dečke.
Čez 40,000 prevoznih delavcev, ki so zaposljeni po rudnikih v Derbyshiru, je danes naznanilo svojo namero zaštrajkati, in do dne 15. februarja store isto vsi delavci, zaposljeni v rudnikih Velike Britanije.
Upanje na dosego sporazumljenja pred potekom določenega časa pa še ■ni opuščeno.
PRATIKE
Še imamo več sto Blasnikovih pratik, kojih se moramo iznebiti, da ne bomo kurili ž njimi. Prodajemo jih po 5c kos, ali 100 za $1. Pišite ponje!
Amer. Slovenec, Joliet, 111.
Bedakov še dovolj na svetu.
Chicago, 111., 12. febr. — George A. Pupausky, bankar, broker in zemljiški agent, ki stanuje pod h. št. 2342 Leavitt st., je po zaveznem sodišču obtožen, da je v severozapadni strani pol-ske kolonije tekom zadnjih osmih let opeharil vsepolno revežev na duhu s sleparstvi črne umetnosti.
Na videz spoštovanja vredni bankar je skrivaj nastopal po izjavi poštnih nadzornikov kot “veliki vezir princa Temote” ter se je bavil dejansko in uspešno s “čarodejstvom”. V tem ga je podpirala njegova žena. Nastopala je kot “Marija Pupa, največja čaro-dejka na svetu”.
Poleg svojega glavnega stana ob Leavitt streetu sta “coprnik in coprnica” vzdržavala še četvero uradov: 1409 South Forty-ninth ave., 2345 West Twelth st., 1623 West Twelfth st in v Pilsen station, West Eighteenth st. Njunih žrtev je bilo baje na tisoče.
Pravljice o izvršenih “coprnijah” skoro ne bi bile verjetne, da jih ne pripovedujejo vladni preiskovalci. “Začaran denar”, “čarodejni penezokovni stroji“, “nevidne čelade” in “nevidno olje”, amuleti, talismani in “piščalke, ki same piskajo”, so bile med tržnim blagom. Njuni lahkoverni odjemalci niso samo enkrat plačali trdo zasluženega denarja za te reči, marveč so se vedno spet vračali po še več čarodejnih sredstev, tako “izdatne” so bile coprnije.
Če ne bi bil “veliki vezir” zlorabil pošte za svoje odpošiljatve, bi lahko še danes delal “business”.
Izdal je “coprnika” iz maščevanja njegov blagajnik George Tomaszevi-vicz, ki je bil potem prvi aretiran.
Nekaj resničnih dogodkov in epizod, podobnih humorističnim dostavkom k arabskim bajkam tisočinene noči, iz zgodovine chicaškega “velikega vezirja” in “največjega coprnika na svetu” priobčimo o prvi priliki.
Nesreča v rudniku.
An.tonienhuette, Šlezija, 12. febr. — Veliko število smrtnih slučajev je povzročil požar v rovu nečega tukajšnjega premogovnika. Požar je izbruhnil snoci pozno. Sedem mrtvecev so doslej spravili na površje, a še najmanj dvajset nadaljnjih rudarjev je storilo smrt v plamenih.
Črnogorski kralj na begu.
Dunaj, 10. febr. —■ Vojaški upor se je dogodil v Cetinju na Črnogorskem in kralj Nikica je pobegnil v Opatijo, avstro-ogrsko zdravilišče v Istri pri Reki. Prestolonaslednik Danilo Aleksander je ostal v prestolici.
Diamantna poroka.
Dne 21. svečana bode obhajal nadvojvoda Rainer s svojo soprogo nad-vojvodinjo Marijo diamantno poroko, Prva korporacija, ki se pripravlja na to slavlje, je avstrijska gosposka zbornica, ki ima dne 19. svečana slavnostno sejo.
Dvornih plesov letos na avstrijskem dvoru ni. Cesar se sicer dobro počuti, vendar so mu zdravniki odsvetovali, da bi se udeležil kakih predpustnih priredb, ker se boje, da bi se zopet prehladil.
Italijani poraženi.
Washington, D. C., 9. febr. — Turško poslaništvo je danes objavilo poročilo, po katerem so bile italijanske izgube v Tripolisu v zadnji polovici meseca januarja mnogo večje, nego izgube turške. V poročilu je rečeno dobesedno: Poveljnik otomanskih čet v Bengaziju je brzojavno obvestil vojno ministrstvo v Carigradu, da so zadnje dni meseca januarja Turki podjeli troje ponočne naskoke, v katerih so Italijani vkljub nametanim strelskim jarkom in okopom izgubili 400 mož. Turki so pustili na bojišču 30 mož in odpeljali 40 ranjencev v poljske bolnice. Italijani so vsled naglega bega morali zapustiti mnogo tovarne živine in živežnih vozov, ki so jih Turki zaplenili.
Strah pred trializmom.
Budimpešta, 27. jan. — Poslanec Zoltan Lengyel je v seji ogrske poslanske zbornice vložil interpelacijo glede trializma. Lengyel izvaja, da se trialistična agitacija neti v Avstriji in da se na novih zemljevidih vidi Hrvaško združeno s Kranjsko in Koroško. Lengyel zahteva, da se časnikom, ki razširjajo trialistiške ideje, naperjene zoper enotnost ogrske države, odvzame na Ogrskem poštni de-bit.	__________________
1912 — leto vojske?
Berolin, 23. jan. — “Das kleine Journal” objavlja na zelo skritem mestu poročilo, ki dasi skrito, lahko povzroči vznemirjenje in se mora zato skrajno previdno presojati. Vlada, je baje namignila dobrodelnim društvom, da naj varčujejo, ker bo stavil najbrže “Rdeči križ” velike zahteve dobrodelnosti. V tej obliki se poročilo ne more drugače tolmačiti, kakor da računa nemška vlada z vojsko.
KITAJSKA ZDAJ
LJUDOVLADA,
Dinastija Mandžu se je končno odpovedala cesarskim pravicam in prestolu.
JUANŠIKAI PRVI PREDSEDNIK.
Dr. Sunjatsen je odklonil to čast v prid prvemu ministru.
Nanking, 14. febr. — Narodni zbor je vzel danes na znanje odlok, s katerim se dinastija Mandžu odpoveduje prestolu. Zahtevalo se bo, da cesar v zadevah naroda ne bo imel nobenega glasu. Juanšikai ima priti v Nanking in priseči na začasno ustavo. Vprašanji o stalnem glavnem mestu in novi ustavi .bo rešil novi zbor.
Peking, 14. febr. — Predsednik dr. Sunjatsen je brzojavil danes Juanši-kaju, da je prečital cesarski odlok in se nad njim zelo veselil; ljudovlada pa da ne more pripoznati po mandžuveih imenovanega organizatorja. Ko bi se to zahtevalo, bi utegnile nastati resne posledice. Nadalje prosi dr. Sunjatsen prvega ministra Juanšikaja, naj pride takoj v Nanking in izpolni ljudske nade.
San Francisco, Cal., 14. febr. — Tukajšnji kitajski časopis je prejel iz Pekinga brzojavko, ki poroča, da dr. Sunjatsen odstopi kot predsednik kitajske republike, bržko pride v Nanking prvi minister Juanšikai. Ta ima dospeti v Nanking v soboto. Dr. Sunjatsen se odreče predsedniški službi ter želi izvolitev prvega ministra za prvega predsednika kitajske republike.
Nanking, 14. febr. — Narodni zbor je v predposvetovanju sklenil, izvoliti dne 15. februarja Juanšikaja za predsednika kitajske ljudovlade.
Odpoved dinastije Mandžu.
Cesarska rodovina Mandžu, ki je tri stoletja prestolovala na Kitajskem, se je v ponedeljek (12. febr. 1912) uradno odpovedala cesarskim pravicam in pre stolu. V imenu Pryisa, mladega cesarja, so bili izdani trije odloki. Prvi je vseboval odpoved, drugi je odrejal takojšnjo ustanovitev republike (ljudovlade), in tretji je opominjal državljane k vzdržanju miru v deželi. Tretji odlok se bavi tudi z začasno vlado in odobrava vse odredbe, ki jih izda Juanšikaj z voditelji republikancev.
Cesar bo prejemal letne pokojnine
4,000,000 taelov. Cesarska rodbina bo bivala začasno v prepovedanem mestu in se pozneje nastani v cesarski palači 10 milj od mesta.
“Tegethoff”.
Dunaj, 11. febr. — Avstro-ogrsko vojno brodovje se hitro pomnožuje. Dreadnoughtke bodo skoro dogotovljene. Sedaj je že določen dan, ko se ima spustiti druga dreadnoughtka na morje. Velikanska ladja oklopnica, ki dobi ime “Tegethoff”, bo spuščena na morje dne 21. marca, ko je bilo postavljeno podladje šele lanskega poletja v Trstu.
“Tegethoff” je sestrska ladja oklop-nice “Viribus Unitis”, ima dolžine 151.4, širine 27.3 in gažnje 8.2 metra. Njena prostornina znaša pri polni o-premi 22,000. Oklopni pas bo 28 cm, oklopje težkih topov 30 cm. Parsono-ve turbine 25,000 konjskih sil imajo razvijati hitrost 20.75 vozla. Oborožena bo ladja “Tegethoff” z dvanajstimi topovi po 30.5 cm, dvanajstimi po 15, osemnajstimi po 7, dvema po 4.7; nadalje z dvema strojnima topovoma in štirimi pod vodo ležečimi torpednimi cevkami.
Cesar pomilostil osem vojakov.
Dunaj, 11. febr. — Velikodušen čin cesarja Franca Jožefa, ki je rešil smrti osem obsojenih vojakov, se v najširših krogih zelo pohvalno pozdravlja. Lansko poletje se je osem kaznjencev v vojaški kaznilnici v Črnovicah radi grdega ravnanja uprlo, in vojno sodišče jih je obsodilo na smrt. Cesar ni le ustavil izvršitve smrtne kazni, marveč je tudi ukazal, da že smrti zapadli utečejo z malimi kaznimi v trdnjavi. _____________________
Poroka v cesarski hiši.
Dunaj, 10. febr. — V Schoenbrunnu je poročil danes dunajski nadškof bavarskega princa Jurija z nadvojvodi-njo Izabelo Marijo. Mnogi člani plemstva in drugi dostojanstveniki so bili navzoči, kakor tudi cesar Franc Jožef. Pred poročnim obredom se je nadvojvodinja slovesno odpovedala svojim pravicam do prestola avstro-ogrskega. To je običajno, kadar se nadvojvodinje omože z inozemskimi ali avstrijskimi nadvojvodi. Nadvojvodinja Izabela Marija je 24 let stara hči nadvojvode Friderika. Princ Jurij je ljubljenec vnuk bavarskega princa regenta in avstrijskega cesarja. Bival je več let (?) v Združenih Državah s svojim mlajšim bratom, princem Konradom, pod tujim imenom.
4,500,000	POLAKOV V Z. D.
350,000	jih je samo v Chicagi. In svojih šol imajo nič manj nego 400!
Neki polski list, Dziennik Chicago-ski, objavlja vrsto zanimivih številk o obsegu in činih polskega prebivavstva v Združenih Državah. Po velikosti drugo polsko mesto na svetu, koj za Varšavo, je Chicago, kjer stanuje nič manj nego 350,000 Polakov. Temu se pridružujejo New York z 260,000, Buffalo s 100,000, Milwaukee s 85,000, Detroit s 75,000, Philadelphia s 60,000, Pittsburg s 50,000, Cleveland s 30,000, Baltimore s 25,000 in končno Toledo z 20,000 Polakov. Polska narodna zveza v Ameriki je izdala v lanskem letu nič manj nego 250,000 dolarjev v podpiranje narodnih polskih organizacij. Skupaj je štiriinpol milijona Polakov v tej deželi, torej več nego v nemški državi. ■ Prve polske šole so se ustanovile v tej deželi leta 1870. Danes je v Združenih Državah štiristo šol s 105,000 učencev, v katerih poučuje sedemnajsto šolskih sester in dvesto posvetnih učiteljev. V teh številkah se izraža požrtvovalnost, kateri ni mogoče odreči priznanja.
Slovenske novice.
—Iz South Chicago, 111,, se nam poroča, da je g. Frank Medosh, dobro znani gostilničar pod h. št. 9483 Ewing ave. ter zaupnik J. S. K. J., nevarno zbolel za vročinsko boleznijo. Odličnemu rojaku želimo naj hitrejšega okrevanja!
—	Crockett, Cal., 15. jan. Tu je zdaj le malo Slovencev. V minulem letu jih je bilo precej, pa vsled štrajka so se vsi razgubili.
—	Ely, Minn., 6. febr.—Tony Chim-
zar (Čemžar?), mladi kočijaž, ki je v nedeljo z dvema konjema zašel v neko odprtino na zmrzlem jezeru Long Lake in se je mislilo o njem, da je tudi utonil s konjema vred, nas je presenetil, ko je prišel semkaj nocoj ob sedmih. Po nesreči s konjema je iz strahu pobegnil in se vrnil šele danes. Ljudje so ga iskali dva dni. Fant je star 23 let in živi tu s svojo materjo .in bratom. Mati je zbolela iz bojazni za sina._____________________
Naš rojak profesor.
G. Rafael Zupanec, ki je pred desetimi leti napravil maturo na ljubljanskem učiteljišču in prišel dne 27. apr. 1909 v Ameriko, je nastopil z novim letom službo kot organist in profesor glasbe v kolegiju in semenišču sv. Bonaventure v mestu Saint Bonaventure,
N.	Y. Čestitamo!
Jolietske novice.
—	Young Mihajlovič (William Ni-nič), srbski rokoborec iz Chicage, nastopi v nedeljo popoludne ob dveh v Sternovi dvorani, in sicer že drugič; prvikrat je nastopil zadnjo nedeljo istotam in premagal nečega Chicaža-na. Topot se bo meril z njim v metanju naš rojak-korenjak g. John Žugelj. G. Mihajlovič tehta 160 funtov, g. Žugelj pa 175. Nadalje nastopita löletni Luka Kristiforovič, težak 160 funtov, in Joe Walles, oba iz Chicage. In končno Frank Sullivan iz Chicago Heights in Jos. Bingenheimer iz Chicage. Vstopnina 50c in $1. Pridite!
—	Gg. Josip Mauser in Anton Dov-jak, znana salunarja, pošiljata vsem prijateljem pozdrav iz Tucsona, Arizona, kjer se zdravita v “saharski” vročini.
—	Neka žena, rodom Dolenjka, s tremi otročiči se je bila napravila na pot iz Pittsburgha, Pa., k svojemu možu v Arizono. Pa v Chicagi so jo dejali v napačen vagon Santa Fe-že-leznice namesto v voz Rock Island-proge, in v Jolietu jo je potem sprevodnik “izvagoniral”, češ, naj na Rock Island-kolodvoru stopi v pravi vlak. Žena ne zna nič angleški in si ni znala pomagati. Zato se je spustila v strašen jok in javk. Slučajno se je pripeljal mimo g. Anton Nemanich, ki je revico takoj vzel v svojo skrb in dru-zega dne spravil na vlak proti Arizoni.
Listnica uredništva.
____ Č. g. A. Da nismo prinesli izvirnega poročila o č. g. Zalokarju, ni naša krivda. Ako nam nihče ne sporoči, ne moremo druzega kakor po drugih časopisih posneti. Uredništvo nima zbirke dat o delovanju in življenju vseh slovenskih duhovnikov v Ameriki.
Smrt P. smo sporočili kot časnikarsko novost. Za privatne zadeve se ne moremo in ne smemo brigati, ker naš list ni chronique scandaleuse; sicer pa žalibože nismo vsegavedni, a novice posebno slovenske priobčevati, je naša naloga.
Da petolizci rastejo, nas vznemirja. Crescant! Mi nismo nevoščljivi, ker jo nevoščljivost, kakor sami dobro veste, mej poglavitnimi grehi četrti.
— G. Dr. Grahku v Pittsburgu, Pa. Vaš dopis priobčimo prihodnjič.
Joliet, 111., 14. febr. — Predpust se bliža koncu. Še par dni, pa ga pokopljemo prešmentanega razuzdanca, ampak samo za letos, kajti z novim letom spet vstane in se vrne, ker je neumrljiv. Pokopljemo ga letos v Jo-lietu kar najdostojneje na sijajni ma-škaradni veselici, ki jo priredi mladeniško društvo sv. Janeza Krst. št. 143
K.	S. K. J. prihodnji torek, dne 20. februarja, to je na pustni večer v Jed-notinih prostorih. Kakor čujemo, se naša odrasla mladež vsestransko pripravlja, da bo letošnja pustna veselica presegala vse dosedanje ne samo po udeležbi, marveč tudi po izvirnosti krasnih mask. Potemtakem ne bo nikomur žal, če pride na pustni večer nekoliko pogledat, kako se jemlje slovo od predpusta na najlepši način. In vsem udeležencem bode omenjeno dru štvo gotovo hvaležno, zatorej — na svidenje!
—	Umrl je znani gostilničar g. Josip Zelnikar st. v svojem stanovanju pod h. št. 106 Douglas st. zadnjo soboto, dne 10. februarja, zjutraj ob 9. uri za srčno kapjo, v starosti 48 let. Dan poprej je bil še vesel med svojimi gosti v svojem salunu na voglu Jackson in Indiana st., ter je zaprl svojo gostilno sam ob navadni uri. Čez noč pa ga je začel mučiti revmatizem, kakor že večkrat zadnja leta, in v jutro ob devetih je izdihnil. Pokojnik je bil rojen dne 1. marca 1864. leta na Krki, fare Videm na Dolenjskem. Pred 25. leti je prišel v Ameriko, ozir. v Joliet in je vstopil kot izučen molder ali livec v dobro službo v tovarni Bates’ Foundry. Pred ka-cimi šestimi leti pa se je posvetil sa-lunarstvu. Oženil se je tukaj pred kacimi 22. leti z Nemko. Poleg soproge zapušča četvero otrok, enega sina in tri hčere. Razun teh žalujejo za njim njegova brata Anton, dobro znan in oženjen tukaj, in Rudolf, samec v De Kalbu, 111., ter mati, brat Daniel in sestra Amalija v starem kraju. Kot član je pripadal pokojnik Katoliškim Borštnarjem, društvu sv. Alojzija W. C. U., nadalje društvom Eagles in Musicians’ Union in International Molders Union of N. A. Tudi naš nekdanji “Slavec” in nepozabna "Ilirija” sta imela med svojimi člani pokojnega Josipa, ki je bil dober pevec in izvrsten godbenik. Prijateljev je imel vsled svoje vesele nravi in odkritosrčne možatosti vsepolno po celem mestu. To je pokazal tudi njegov pogreb, ki se je vršil v ponedeljek dopoludne s črno sv. mašo v nemški katoliški cerkvi na nemško pokopališče. Udeležba je bila ogromna. Zastopana so bila vsa omenjena društva in do šestdeset jolietskih muzikantov mu je sviralo v slovo na zadnji žalostni poti. Vsem užaloščenim sorodnikom, posebno g. Antonu Zelnikar, izrekamo najiskrenejše sožalje, a rajnemu Josipu ohranimo blag spomin. Svetila mu večna luč!
—	Koncert, ki ga je priredil slavni harfist Leo Zelenka Lerando zadnji četrtek zvečer v tukajšnjem Audito-riumu, je nudil izreden užitek vsem, ki so se znali poglobiti v neizmernost klasične glasbe potom harfnih zvokov. Za nas, in menda večino poslušavcev, je bil program preklasičen: R. Wagner,.C. Saint-Saëns, F. Liszt, H. Vieux-temps, Mendelssohn-Bartholdy, Ch. Gounod in drugi takile glasbeni velikani so nekoliko preveč čeznaravni za navadno človeško uho. Drugič prosimo malo več navadnejših melodij. Udeležba pa je bila vendarle prepičla vkljub znani resnici, da v Jolietu ne cveto rožice umetnikom. Med poslušalstvom smo opazili skoro samo slovanska lica, in največ pa je bilo slovenskih. Čast!
—	G. Anton Golobitsh, naš dobro znani trgovec s premogom, je spet pridobil v svojo last lepo loto na voglu Chicago in Jackson cest. Plačal je zanjo $4,000.
—	Slovenskih brivcev imamo dovolj v Jolietu, in sicer mojstrskih. Eno najlepših brivnic v tem mestu sploh pa ima naša brivska tvrdka Hriblan & Miklič, 207 Ruby st. Glede elegantne opreme in vzorne čistote se ta naša brivnica lahko meri z vsako drugorod-no. In tudi postrežba je hvalevredna. Oba gospoda sta mojstra v svoji stroki.
—	Salun na voglu Jackson in Indiana sts. je prevzel te dni po svojem pokojnem bratu g. Anton Zelnikar, ki se tem potom priporoča vsem dosedanjim gostom.
—	Mraz še vedno noče od nas, dasi ni več tako občuten, kakor je bil prejšnje tedne. Tudi sneg in led se še držita zmrzlih tal. Stegnil se je dan 6icer že dobršno, ali solnčni žarki še nič ne izdajo in se večidel še skrivajo za meglo.
—	Dramatičen klub se namerava u-stanoviti v naši sredi. Izvrstna misel!
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Baha Jovan, Martino-vič Vinko, Sajek Anton.
Adamsburg, Pa., 8. febr. — Cenjeni g. urednik! Prosim, da bi priobčili par vrstic v cenjeni list Am. Sl., ker želim nekoliko naznaniti rojakom širom Amerike, kako da se z nami godi v
državi Pennsylvaniji v Westmoreland Co. Imeli smo še rane po 16 mesečnem štrajku. Sedaj smo 5 mesecev nekoliko delali, ali kaj je sedaj z nami, s tistimi, kateri so plačevali uniji prispevke? Kapitalistična zvijača je pričela vse tiste, kateri pripadajo k United Mine Workers of America, odslavlja-ti in izganjati iz kompanijskih koč, in sicer v 10 dneh se moramo izseliti ven. Tako je pričela United Coal Company in tako hoče z novimi neorganiziranimi delavci pričeti. Zato prosim vse cenjene rojake, da nikar se ne podajte v Westmoreland Co. dela iskat, zakaj 1. aprila bo menda zopet nanovo s štrajkom pričeto. V resnici je sedaj težava. Človek mora obžalovati, ko Vidi v tako hudem mrazu z malimi otročiči zapustiti toplo stanovanje in moraš iti rad ali nerad. Iz tega je razvidno, kako imajo premogovi baroni malo usmiljenja z ubogimi trpini, kateri se nekoliko zavedajo v bratski slogi. Zato prosim vse organizirane premogarje, da se nas usmilite in nam bodite v pomoč, da bi dosegli naše pravične zahteve. To je resnično, da ako vi nam ne pripomorete, nam ni mogoče nikdar doseči naših zahtev. Sedaj bo priložnost od 1. aprila po vseh Združenih Državav, zato vas prosim, usmilite se ubozih trpinov in i sobratov v Westmoreland okraju, da bodemo združeni v bratski slogi. Pozdravljam vse zavedne premogarje širom Americe.	John Mostar.
Eveleth, Minn., 11. febr. — Slavno uredništvo A. S.! Sprejmi ta skromni dopis iz naše slovenske naselbine Eveletha. Prvo hočem sporočiti naše delavske razmere.
Dela se sicer vsaki dan, a služi se pa zelo slabo, da še samski človek komaj živi ob tej draginji, kakor je zdaj, kaj šele z družino. Tudi delo se težko dobi; zdaj na spomlad se čuje da bo bolje, ker jame se odpirajo po Eve-lethu in okolici. Tudi iz gotovih virov se sliši, da v pričetku spomladi se bo otvorilo delo za električno železnico, kar delavci z veseljem pozdravljamo.
Na društvenem polju tudi nismo za-dej, ker jih imamo 7 slovenskih ter vsa dobro uspevajo, posebno društvo sv. Cirila in Metoda K. S. K. J. in sv. Imena Jezus J. S. K. J.; tudi družim društvom vsa čast! Pogrešamo še slovenske godbe ali muzike. Ali ne bi bilo lepo; ko bi pri slovenskih veselicah ali pogrebih svirala domača slovenska godba, ki se mora za drag denar plačevati Fincem ali Italijanom? In koliko je slovenskih mladeničev in mož, ki bi se radi učili, samo učitelja in poguma je treba.
In še nekaj svarila gospodinjam in gospodarjem. Dne 10. t. m. je šel od dela g. Ivan Šega zraven hiše Franc Lavriča v Adams ave. in vidi, da so še okna in vrata zaprta, kar ni bilo navada. In gre trkat na vrata in nič odgovora. S pomočjo sekire je razbil okno in strašen prizor: 6 oseb leži na svojih ležiščih nepremično, 4 otroci, oče in mati, in gost hud smrad se je razširjal po sobanah. Hitra zdravniška pomoč dveh zdravnikov je rešila vsem 6tim življenje. To je bilo vzrok, da je gospa Lavrič prejšnji večer zaprla vsa vrata pri peči v sobi, kjer so spali. Ker ni mogel dim skozi dimnik, se je razširil po sobah, in žrtev neprevidnosti bi bilo kmalu 6 oseb. Previdnost je povsod dobra. To naj zadostuje za sedaj.
Stari naročnik Avgust Gregorič, Box 710.
Gorman, Wis., 10. febr. — Do 35 stopinj pod ničlo — to vam je pravcati mraz, res nenavaden kot pravijo že dolgo naseljeni “farmerji” tukaj. Sicer je država Wisconsin bolj ravna v vsakem oziru, in zato ima mrzla burja prost vhod iz vseh strani, posebno iz mejne nam in mrzle Minnesote, iz katere čitamo več dopisov od naših vrlih gg. dopisnikov Minnesot-čanov v Amer. Slov., ki nam opisujejo pravi sibirski mraz, ki vlada tekočo zimo tam. Ravno zadnjič sem bral neki dopis iz Ely, Minn. V njem o-menja g. dopisnik, da imajo tam tak mraz, da “čik v ustih zamrzne” (?), in potem si predstavljajte, cenjeni mi g. urednik in čitatelji, kak neznosen mraz mora to biti. Da res ubogi ljudje, pomilujem vas! Dobro, da tu ne kraljuje isti mraz; pač mraz je že, a vendar ne tako, torej glede “zmrzlega čika v ustih” smo tukaj izvzeti, hvala Bogu. Kot pravijo nekateri “farmarji” tukaj, da ne bodo imeli dovolj sena, da ga bodejo morali kupiti, a pred nedavnim časom je bil opaziti nek dopis v Am. Slov. iz Soudana, Minn. s podpisom Jožef E.; v njem omenja med drugim tudi, da bivajo tam veliki farmarji in tako sem prepričan, da imajo tudi veliko sena za prodati, torej s senom le-sem, tu bo dobra kupčija, upam. S pozdravom
Leopold Stupica.
La Salle, 111., 12. febr. — Cenjeno u-redništvo! Tukaj v La Salle dobro napredujemo. Od zadnjič, ko sem se bil oglasil, ni bilo nobenega oklica. Med tem časom se je pa poročilo šest parov: gdč. M. Gorišek z g. Vinc. Zupančič, gostilničar v Peru, 111.; gdč. Ivana Spicmuler z g. Jos. Stein, sedaj živeči v Michigan; vsi doma od Brežic, Spodnje Štajerko. Nadalje g. M.
P. z g. J. Mencin, ga. vdova Lauter z g. Udovč, ga. vdova J. Pavlin z g. F. Krulc, ga. vdova M. Repsel z g. Omersa. Želimo obilo sreče!
Štorklja se je oglasila pri g. H. Steinko in mu pustila hčerko, pri g. F. Penca pa sinčka, ki je žalibog kmalu umrl.
Naš dobro znani rojak John Ober-star nas je zapustil po 22 letih in se preselil v Hillsboro, 111.
G. Jos. Bregač je prodal svojo hišo zaradi preselitve v Chicago g. Johnu Jonko.
Žalosten pogreb smo imeli dne 8. febr. t. 1. našega gostilničarja V. Poti-seka. Rojen je bil v Gradišu fare Šmartno pri Litiji. Umrl je v starosti 36 let. Pogreba se je udeležilo 6 društev. N. v m. p.!
Naš rojak Jos. Certalich je novo gostilno odprl (1st in La Harpe sts.). Naš dobro znani Jos. Barbarič sedaj dobre domače mesene klobase prodaja.	Mhačov Šimen.
New York, 5. febr. — Gospod urednik: —- Moj “terminus technicus” v zadnjem mojem dopisu mi ne da spati. Rabil sem nedolžni glagol menda pete vrste in sedaj se “drgljam”. Slučajno sem se v soboto malo pozno vrnil k svojim penatom, ura duhov je bila že davno odbila. Ako ne bi bil izgubil idealno navdahnjenega mojega srca, bi morda s Prešernom vzdihnil:
..................rane
meni spati ne puste (humbug) ...
Spanje mi krati le zavžita prejaka črna kava in prikazujočim se srebrnim nitim (licentiae epitheton ornans poe-ticae) v črnih mojih laseh tak pesniški vzdih ne — prija. Med večerno pošto sem zagledal tudi A. S., katerega sem seveda takoj kljub pozni uri prebral. In per Baccho, razočaran sem bral dopis iz Hobokena, N. J. I beg your pardon, Mr. Mertel, director of U. S. Aerial Navigation Co. — Danes, sedaj vem vsaj za Vaše čestito ime in Vaše nad vse hvalevredno podjetje. Kaj hočete, jaz tako važnih novic ne lot vim po zraku, pisal sem, kar naš narod govori in to pa, da je “vox populi, vox Dei”, veste pač tudi Vi! Od srca pa me veseli Vaša trditev, da se do sedaj še nihče ni drgljal in želel bi Vam, da se ovenča Vaš trud na polju aeronavtike z vencem zmage. Ko poletite v višave jasne, se Vam peroti, ko nekdaj Ikaru, ne bodo stopile in vsa Slovenija bode zrla na Vas vzhičena, ponosna na svojega “Zeppelina” štev. 2.
Žal mi je le, da takrat ne bom mogel z Vami, vrtoglav sem in za take dvonožce je bolje in sigurneje, da o-stanejo i;a trdih tleh.
Naprej torej, slovenska javnost pričakuje od Vas, da izvedete svoj projekt — v proslavo skromnega do sedaj slovenskega imena!
W’e are satisfied?
In sedaj naša društva!
“Slavec” je imel minulo soboto pri “Naceljnu” izvanredno sejo. Na peticijo podp. društva sv. Frančiška, ki slavi 4. julija svojo 151etnico, se je enoglasno sklenilo olepšati ta praznik s petjem krasne Foersterjeve latinske maše. “Domovina” bo takrat gotovo toli charmantna in nam prepustila — polje! Zabolela me je sicer absentia visoko čislane 88. ceste, povabil sem jih prav ljubeznivo, a odmeva ni bilo... no, potolažil sem se kmalu. Menda smo pozabili, da nismo nenadomestljivi. Ko umira kralj, vpijejo po ulicah: Umrl je kralj, živio kralj, in mi nismo niti kralji, niti cesarji... (Sapi-enti sat!)
Gospice Mitzi Burgarjeva, Mitzi Ribič, Antoniette Ručigaj, Mary Setnikar in Ivanka Šubelj so mi obljubile pripomoć z izvrstnimi svojimi glasovi in “Slavec” se tako zavednim in požrtvovalnim Slovenkam klanja.
K “Slavcu” je pristopil naš čislani rojak g. Peter Cerar.
Novo samostojno podporno društvo vrlo dobro napreduje — in kmalu bode doseglo štev. 100. —
Obžalovati je le, da ni najstarejših slovenskih kolonistov blizu. Zakaj? Gospodje Rems, Burgar, Češark in drugi bi s svojim vplivom gotovo mnogo pripomogli k najboljemu vspe-hu... Po tolikih letih se človek sicer naveliča takozvane “Vereinsmeierei”, vendar pa stvar je tako važna, da bi je imenovani nikakor prezreti ne smeli.
Čudno se mi tudi zdi, da ni zbudilo društvo dobrohotne pozornosti tudi pri naših reverendih. — Društvo je vendar samo podporno in samostojno, strankarstva in osebnosti ne pozna. Upajmo pa, da se led tudi v njih prsih ota-ja in da pridejo kmalu vsi drug za drugim k skupnemu — ognjišču!
Lov za predsedniškimi stolicami je tudi ponekod in če omenim rojaka, ki se je iz golega strahu pred neizogibnim predsedništvom napil, sem to storil le, da pokažem svetu veliko in o-gromno njegovo žrtev...
Tamburaški klub “Ilirija” se ob petkih prav pridno vadi. Kako ne! Moj Zvonko žrtvuje samega sebe že toliko let in do sedaj — še nisem slišal o kakem priznanju. In vendar, skromen kakor je, deluje vseisto nesebično dalje za narod.
Minulo nedeljo je bila prva vaja “Revčka Andrejčka”. Uloge so sedaj, hvala Bogu, vse v dobrih rokah in veselim se dneva predstave.
Po igri smo ostali še nekaj časa skupno in zapela se je lepa domača naša pesem...
Vračaje se proti New Yorku, sem obiskal obitelj čislanega rojaka g. Louis Erhartiča. In tam sem ostal in pogovarjal se z njim o naših newyor-ških razmerah dolgo. Ob čaši izvrstnega njegovega nektarja so ure z ne-
usmiljeno brzino hitele... V prijetno dolžnost si štejem, da se javno zahvalim na izkazani gostoljubnosti njemu in njegovi gospej soprogi. —
Za Frančiškovo in Ciril-Metodovo veselico se kaže veliko zanimanje. Dvorane . bodo polne, in ob zvokih valčka se bo zibalo — do zore, pa o tem več prihodnjič.
Naša javnost se tudi za napovedani koncert-tournee zanima, rad bi jih že danes iznenadil z detajli, ali naj pp-trpe vsi oni, ki jim je isti na srcu, zvedeli bodo kmalu vse! Poklican bi bil rad mnogi, a izvoljen?
Javiti Vam imam tudi veselo vest, da se je poročila zvesta pristašica A. S. Miss Apol. Merčun z rojakom g. Fr. Kaučičem. Obema naša čestitka!
Obitelj g. Rud. Meyerja je dobila krepkega sinka Rudolfa. Čestitamo! —Rojak g. Meyer je sin ustanovitelja požarne brambe v Domžalah in v naši koloniji zelo čislan.
Iz Europe se je vrnila Miss 'Antonija Setnikar k svoji sestri, znani naši izvrstni sopranistki Miss Mary.
In — bil sem na godovanju gospe Franje Ribičeve, kjer sem preživel v družbi mladih dam par lepih ur. Živela godovnica in vrle njene hčerke!
Novega lista še vedno ni...
Pozdravlja vse Vaš
Ivan Adamič.
Tower City, N. D., 7. febr. — Prosim, dragi mi A. Sl., če je malo prostora v našem cenjenem listu, bi rad malo naznanil, kako je kaj še tukaj v Severni Dakoti. Jaz vam po pravici dam znati, da smo imeli prav čvrsto zimo. Kačih osem do devet tednov je pihala “stara” prav po domače, tista ki bi ji na priliko rekel Vlahnja. No, pa zdaj je veliko bolje. Že po Božiču je držala trdo. En fant je zmrznil od hude zime: je šel v mesto k sosedu in ko so se domu peljali na saneh, na katerih je imel sosed kakih šesto funtov premoga, so komaj prišli pol milje od hiše, pa se je gonjač nazaj obrnil in je videl, da je fant zmrznjen, odpre-gel je hitro konja in šel domov po buggy, ali je bilo prepozno...
No, zdaj bom pa končal to moje pisanje. Ampak rojaki, zdaj bo prišla ljuba spomlad, dajte in odrinite po farmah, zdaj je ura in dober čas za vsakega, kateri ima korajžo. Z Bogom vsi moški in ženske po širni Americi, napišem vam kaj več drugikrat.
J. M. Nemanich.
Wardner, Idaho, 8. febr. — Dragi mi g. urednik A. S.! Ravno danes 8. febr., ko pošiljam naročnino za A. S., vam tudi pošiljam mal dopis iz našega mesta, ker jaz še nisem čital dopisa iz Wardnerja. Najprvo moram omeniti, da tukaj ni nas dosti Slovencev, tukaj je samo šest slovenskih družin, več je fantov, ki so še “ledik in frej”. Zato komaj čakam, da dobim A. S., edini katoliški list v Ameriki, da vidim kaj novic iz Združenih Držav in iz naše mile nam stare domovine. Najbolj me pa zanima 4. stran, kjer berem in vidim besedo božjo, ker drugače je ne slišim, ker tukaj nimamo slovenskega duhovna. Tukaj nas je Slovencev, ki nismo bili že več let pri spovedi, zdaj pa še sv. maše nimamo že 2 meseca, to pa zato, ker so ljudje bolni, kozavi, pa je zaprto; drugače smo imeli sv. mašo vsako drugo nedeljo v mesecu.
Z delom gre tukaj še precej dobro. Dela se vsaki dan v rudnikih. Plača je $3.00 pa $3.50. Pa vseeno ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, ker tukaj naš narod težko delo dobi v tem kraju.
Zdaj pa končam ta moj skromni dopis in bi želel, da ga priobčite, da ne. bi romal v vaš uredniški koš, kot se je že večkrat drugim zgodilo. Pozdravljam vse Slovence širom Amerike, posebno pa moje sorodnike, ki jih imam največ v Ely, Minn. A. S. pa želim, da bi v vsako slovensko in katoliško hišo zahajal.	Naročnik A. S.
Butte, Mont., 8. febr. — Cenj. ur.! Prosim, blagovolite natisniti te vrstice v prid čitateljem Am. Slovenca.
Dragi rojaki, ne ozirajte se na nedavni dopis Andrew B. W. Schusterja, M. Iron Ranch Midland, Ekalaka, Mont. Vse kar on piše, je sama in gola laž. Ako kateri človek k njemu pride, je tako nadležen, da se ga ne more iznebiti, z eno besedo, on gleda, da bi od prišelca denar dobil, računa dosti, pa nazadnje pusti tudi za 10 dolarjev. Od mene res ni nič dobil in ne od mojega tovariša, ki sva skupaj pri njem bila; toda takšne nadležnosti za denar nisem v mojem življenju imel kot takrat. Torej rojaki, pozor pred Andrew Schusterjem!
N. P. in M. Č.
Minneapolis, Minn., 4. febr. — Ame-rikanski Slovenec, Joliet, 111. Cenjeno uredništvo: — Nedolgo tega tarnal je rojak Franc Jakše, McGregor, Minn., v Vašem listu o zgubi pri živinoreji— pri kravah, da bom definitiven. Pojasniti želim, kako stvar stoji, zato prosim: cenjeno uredništvo blagovoli obelodaniti ta spis.
Rešiti je treba vprašanje, če je v splošnem res zguba pri živinoreji?
Je in ni; kakor se vzame.
Kmet na samoti, ki ne ume umne živinoreje, v mnogih slučajih ne bo dobil plačano niti krmo, katero živina požre, kajše, da bi se splačalo nje negovanje — trud in skrb in čas, in obresti vloženega denarja.
Živinorejec, ki ne vpošteva teh točk, ne bo povoljno napredoval.
Prijatelj F. Jakše je celo nazadoval.
Logično je, da se v takih slučajih živinoreja ne splača. Kriva temu je naj-
več osamljenost; in, v drugi vrsti, tudi nevednost.
So pa tudi slučaji, v katerih je nevednost glavna krivda nevspehov. To je v kmetijskih selih, kjer ni pripisovati nevspehov osamljenosti. In tudi Slovenci imamo kmetijske naselbine ali skupna farmerska sela, kjer je napredek živinorejski nezadosten — dobička mogoče ni nič pri nekaterih kravah. Malo bo najbrže slovenskih živinorejcev v Ameriki, ki vedo, če plača ta ali ona krava svojo krmo in oskrbo, ali če se preživlja v gospodarjevo škodo.
Na vprašanje:	“Katera slovenska
farmerska naselbina v Ameriki ima živinorejsko zadrugo,” bo tragičen odgovor: “Nobena.” In če ni zadruge, tudi ni umne živinoreje, in narobe; in če ni teh dveh stvari, ne ve nihče, če bi bilo bolje prodati krmo, ali če je več dobička, če jo živina požre.
Naše večje farmerske naselbine novejšega začetka, ona v okolici Willard, Wis., s kakimi 3 ducati slovenskih far-merjev, in ona v okolici Greany, Minn., prilično ravno tako močna, pečate se sicer v glavnem z drvarjenjem in či-stenjem zemljišč, a njih končni cilj je živinoreja; zato naj se ne vzame za zlo, če jih obsodim, da njih načrt ni pravilen, da bo njih napredek slab, dokler ne uvidijo potrebo in prednosti živinorejske zadruge. Namen moj ni s tem predbacivanjem komu škoditi, marveč hasniti s to razpravo ne le tem naseljencem, ampak tudi splošnosti.
Število naseljencev v gori imenovanih dveh okolicah opravičuje misel, da je nujna potreba ustanoviti tam živinorejsko zadrugo.
Zakaj?
Zato ker se potom take organizacije zboljšajo črede raznih farmerjev; zato ker se ž njo zvišajo dohodki iz živinoreje; in zato ker se ž njo zmanjšajo stroški pri prodajanju živine in njenih pridelkov, in stroški za nakup trgovskih krmil, kot otrobov, oljnatih tropin itd. Dobiček povsod; naravno je torej, da naj razmišljajo ondotni, in tudi drugi, naseljenci, če bi ne bilo morda praktično vstanoviti za njih o-kolico živinorejsko zadrugo.
Rojak Jakše je v pustinji. To sve-doči dopis njegov. Vendar, če se mož oprime umne živinoreje, kolikor mu okoliščine dopuščajo, lezel bo sigurno naprej; četudi bo napredek mnogo težavnejši, kot bi bil, če bi bil on naseljen v skupni naselbini, kjer se vpošteva obratno pomoč, združeno,- kooperativno delovanje.
Pa Jakše je še slabše kot v pustinji — da bom pravilen, na samoti. Sosedje, četudi oddaljeni, so mu drugorodci; kot Slovan, kot Slovenec je osamljen; in ti drugorodci ga črte kot belega “grila”, mogoče zato ker je Slovenec, znan v Ameriki bolj pod pseudoime-
nom “Austrian”. Pa bodisi kakor že, dejstvo je, da mu škoduje vsak, kjer in kadar mu le more; in nade naj ne goji mož, da bo v Floridi mnogo boljše, če bo osamljen, čeravno raste tam grozdje in pomeranče, če se to neguje, kar stane čas in denar, vrhu tega treba bo pa še poduka, kako obdelovati tro-pične rastline.
Ta slučaj Jakšeta pa opravičuje moje vsikdajšno navdušenje našega ljudstva, naj se naseli skupno, naj deluje složno; in če je danes nekaj slovenskih družin za skupno farmersko selo, sem jaz prvi, ki se pridružim naseljencem, in ne bojim se, da bi ne vspevali vsi — leto za letom bolje —, če bi delovali z obratno pomočjo, združeni.
Kmetijske zadruge so vsakojake; in v naselbini, kjer se peča z živinorej-stvom, je absolutno potrebno, da se ustanovi živinorejska zadruga, če se hoče v tej panogi kmetijstva povspeti kvišku.
Razpravljal danes stvari ne bom podrobno — ni časa; hočem pa v glavnih potezah pokazati praktičnost in dobičkonosnost teh zadrug za živinorejca.
Omenil sem že, da je namen živinorejske zadruge izboljšati črede raznih farmerjev.
Vsakdo, ki je imel opraviti kedaj z živalstvom, ve, da je kakovost zaroda največ odvisna od očeta — pri živini torej od bika. Naloga zadruge bo torej preskrbeti plemenitega, čistokrvnega bika, ker ž njim zboljšala se bo čreda z naraščajem, četudi so prvotne krave slabe.
Na vsakih 50 do 70 krav zadostoval bo po jeden bik. Ker pa stane plemenit bik, kojega spremljajo dobri zabeležki prednikov daleko nazaj, vseskozi od $100 naprej, treba bo, da se ozira pri osnovanju zadruge na te fakte, da se doseže z delnicami kapital, potreben za nakup bika, in za vodstvo zadruge. Prišla bo torej na vsako kravo delnica za okoli $3.00.
Če obstoji zadruga iz več skupin po 50 do 70 krav in 1 bika je priporočljivo, da te skupine bike menjajo na vsaki dve leti, in ko posledice bika niso več zadovoljne, naj se nadomesti z novo močjo.
Ni pa dovolj, da ima zadruga le plemenite bike; treba je še drugih stvari, če se hočejo doseči dobri vspehi pri živini.
Rediti živino za mesarja z majhnim kapitalom, kot je pri rokah povprečnemu Slovencu, ni vmestno, dokler vladajo klavno živino sedanje cene. To naj stori kmet, ki ima veliko zemljišča; posebno pa oni, kojemu je na razpolago po več sto akfov vrednih pašnikov. Slovenski začetnik v živinorejstvu obrne naj pa glavni pozor na produkcijo mleka.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
NIKARTE MISLITI
25c in 50c
S
K
ü
»
da sta malo ščegetanje v grllu in mali dušljivi kašelj samo malen-kost. Dostikrat naznanjata pretečo nevarnost. Zdravite ju resno, jjjjj premišljeno in dodobrega, a pomore vam
Severov Balzam	1
za pljuča ~
(Severa’s Balsam for Lungs)
Otročiči
I
jočejo, so sitni, nemirni m ne spijo, kadar trpe vsled ščipanja, napenjanja, v želodcu, grizočih bolečin itd. V ta-cih slučajih dajejo modre matere
Severove Kapljice za otroke.
(Severa’s Soothing Drips)
Če se dajejo v malih popitkih po navodu na steklenici, neprilika kmalu izgine.
ČISTE, NEŠKODLJIVE, VARNE!
Cena: 25c steklenica.
Otroci

kakor odrasle osebe so podvrženi ne prebavnosti, neredni črevesni delavnosti ali zapeki. Milo delujoče in vendar izdatno zdravilo za taka obolenja je
Severov Laxaton
(Severa’s Laxoton)
Njegov prijetni in mili okus ga priporoča otrokom in ženskam nežnega ustroja. Brez ščipanja.
Cena: 25c steklenica.
Vsi lekarniki prodajejo Severova Zdravila ali jih lahko dobijo za vas. Če se ponujajo druga zdravila namesto SEVEROVIH, ne vzemite jih. Pazite na ime “Severa” na vsakem zavoju. — Svet v pismu zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
.-w
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne- 16. januarja 30 Slovencev in 25 Hrvatov; dne 18. jan. 6 Slovencev, 2 Hrvata in 25 Bolgarov; dne 25. jan. 6 Slovencev in 34 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo 16. jan. 40 Hrvatov; 18. jan. 12 Hrvatov, in 25. jan. 15 Hrvatov.
—	Zviti “Amerikanci”. Dne 25. januarja je na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči stražnik Večerin are-toval štiri mladeniče, ki so se hoteli pod tujimi imeni izseliti v Ameriko, ne da bi bili še pokusili vojaški kruh. Prvi je Peter Cemas, rojen 1893 v Žilah pri Vinici. Ta si je preskrbel tuj potni list za 14 K| Drugi je Jožef Bal-kovec, rojen 1892 ravnotam. Le-ta je dobil tuj potni list za 2 K. Tretji je Ivan Čadonič, rojen 1. 1892 tudi v Žilah. Ta je dal za potni list 30 K. Četrti je pa Jožef Balkovic iz Baldovcev pri Vinici, rojen leta 1892, ki je tudi kupil potni list za 4 K. Vse štiri so izročili deželnemu sodišču. Vsi skupaj so imeli 420 K 96 v denarja.
—	Mila zima. Na ljubljanskem barju so dne 21. januarja in še nekaj dni pozneje bile vse čebele izven panja. Tudi 28. jan. je bilo opazovati te prizore. Polže je žarki dan tako premotil, da so izlezli iz lupine. Strokovnjak piše, da čebele še marca meseca često niso tako živahne, kakor so bile one dni. Dan 29. jan. je ljubljanskemu “Slovencu” nekdo poslal šopek cvetlic, nabranih pod milim nebom, in živega metulja. Iz Trzina je poslala neka gospica škatlico zrelih malin, kar spada tudi k posebnostim letošnje zime v stari domovini.
—	Odprava praznikov. V ljubljanski škofiji se te dni proglasi papežev dekret glede odprave praznikov, kar se je na Goriškem že zgodilo. Sedem praznikov: Svečnica (ta letos še ne), sv. Jožef, oznanjenje M. D., velikonočni in binkoštni pondeljek, mali šma ren in sv. Štefan, ti se bodo sicer praznovali v cerkvi z mašami in pridigami slovesno, kakor doslej, ne bo pa pod grehom za vernike nič več obveznosti, praznovati jih kot zapovedane praznike. Pač pa ostane praznik sv. Reš. Telesa v vsi Avstriji zapovedan praznik.
—	Birma bo letos v litijskem, radovljiškem, ribniškem, idrijskem in les-kovškem dekanatu, skupaj v 70. župnijah.
—	Vstoličenje ljubljanskega župana. Dne 20. jan. se je izvršilo v slavnostno opremljeni posvetovalnici magistrat-nega poslopja vstoličenje dr. Ivana Tavčarja za župana slovenske presto-lice.—Za podžupana je bil izvoljen dr. Triller, ki bo nadomestoval dr. Tavčarja tudi v kranjskem deželnem odboru.
—	Iz deželnega odbora. V seji dne 22. januarja je naznanil dr. Tavčar, da odloži svoj mandat v deželnem odboru. Prosil je svoje bivše kolege v deželnem odboru, da ga naj ohranijo v dobrem spominu. Dež. glavar dr. Šušteršič je naglašal, da je bilo razmerje med dr. Tavčarjem in ostalimi deželnimi odborniki vedno prijazno in kolegijalno, vsled česar z obžalovanjem vidijo, da se od njih poslavlja ter mu je želel v imenu dež. odbora, kot ljubljanskemu županu obilo sreče in uspeha.
—	Zmage S. L. S. V Starem trgu pri Kočevju je zmagala pri občinskih volitvah 22. jan. v vseh treh razredih S. L. S. Ravno tako na Črnučah dne 25. jan. in pri ponovnih občinskih volitvah v Podragi na Vipavskem dne 29. jan.
—	Tržič. Ugovor Nemcev zoper občinske volitve v Tržiču je deželna vlada zavrnila.
—	Deželni zbor kranjski. V seji deželnega zbora kranjskega dne 25. januarja, ki jo je otvoril deželni glavar dr. Šušteršič, se je po sprejetju nekaterih manj važnih predlogov vršila volitev deželnega odbornika iz mestne skupine namesto odstopivšega dr. Tavčarja. Izvoljen je bil dr. Triller in dr. Reisner kot njegov namestnik. Nato je sledilo poročilo verifikacijskega odseka. V debato je poseglo več poslancev. Pri glasovanju je bil predlog verifikacijskega odseka, da se volitev obeh poslancev Ribnikarja in prof.
deželna banka, ki bo za gospodarsko življenje slovenskega ljudstva ogromnega pomena. Rodila se je iz Slovenske Ljudske Stranke. Njen predsednik je veletrgovec Karol Pollak. Deželna banka je denarni zavod, ki bo v prvi vrsti ščitil koristi hipotečnih dolžnikov in izkoriščal ugodnosti denarnega trga. To pa je mogoče le s pomočjo dežele. Deželni zavod s hipotekarnim kreditom na podlagi izdavanja zastavnic je v deželi neobhodno potreben. Posojilništvo se na Kranjskem in sploh Slovenskem lepo razvija. Denar v domačih posojilnicah mora biti na razpolago osebnemu kreditu. Ker je manjkalo hipotekarnih zavodov, so se morale posojilnice doslej marsikje tudi s tem pečati. Deželna banka bo razbremenila posojilnice, ker bo lahko večja hipotekarna posojila od njih prevzela. Prav posebno se vesele deželne banke občine, okrajni cestni zastopi in tudi dežela, kolikor potrebuje kredita. Vodovodi, ceste, razne uravnave rek in sploh melioracije,
je ta drugi dan opoldne od gostov poslovil se je naenkrat zgrudil pod mizo mrtev. Zadela ga je kap.
—	Nesreča v gozdu. Pri podiranju dreves v eraričnem gozdu “Učjaku” v sodnem okraju Idrija je padlo drevo na 451etnega delavca Ivana Erjavca. Erjavec je obležal na mestu mrtev.
—	Duh omračil se je 28 let staremu geometru Ivanu Černetu v Ljubljani. Prepeljali so ga na Studenec.
-— Požigalec iz karlovške okolice v Črnomlju zaprt? Hrvaški listi poročajo, da so po nekem zadnjih požarov v karlovški okolici na Hrvaškem opazili človeka, ki je bežal na kranjsko stran ter ga začeli loviti. Na Kranjskem je bil ta človek prijet in odpeljan v črnomaljski sodnijski zapor. Piše se Mato Flajnik, doma iz občine Vinice; priznal je, da je zadnji požar zanetil on iz maščevanja, ker mu je bil dotični gospodar neko krivico storil. Taji pa, da bi bil v zvezi z ostalimi požari v karlovški okolici.
—	Tatinska druhal v gozdu Rigel nad Toplicami. Martin Kobe, kovač v Gor. Bušincu in posestniški sinovi Fr. Mauser vulgo Komncar, Franc Sami-da, Jože Fabjan, Franc Grm, Nace Gradišar, Lojze Henigman, vsi iz bližnjih vasi Bušinca, in Franc Pugelj iz Dol. Sič zaprisegli so vodji Kobetu pri
pa tudi razne stavbe ki jih napravljajo j železnem drogu in “vetrihih” tatinsko
javni zastopi, se plačujejo na daljšo dobo. Treba je posojila. Deželna banka bo v tem oziru izredna dobrotnica celi deželi in marsikaka napredna reč, ki doslej ni mogla na dan, se bo odslej lahko zvršila. Za glavno reč, kje dobiti denar pod ugodnimi pogoji, je zdaj preskrbljeno. Pa tudi tr-govina in obrt ima v novem zavodu j krepko oporo, ker je deželna banka j vzela v svoj delokrog tudi trgovske posle, izvzemši seveda vsako špekulacijo. Deželna banka se začasno nahaja v deželnem dvorcu ob Gosposki ulici v pritličju.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem. Dne 26. jan. se je vršil v Ljubljani letošnji redni občni zbor društva, ki je bil izredno bogat in zanimiv. Sprejelo se je nekaj velevažnih sklepov. Ustanoviti se ima “Odsek za ljudsko higijeno in blaginjo”, ki nastopi menda s sodelovanjem “Društva za ptujski promet” in “Planinskega društva” letos koncem majnika v Peterburgu na “Prvem vseslovanskem kongresu za ljudsko zdravje”. Nadalje se ima ustanoviti “Protialkoholni odsek”, ki priredi v .kratkem posebno mesečno zborovanje zdravnikov, na katerem se bo razlagalo organizacijo in pomen svetovnega protialkoholnega gibanja. Sprejet je bil nadalje predlog, da se skliče enketa vseh slovenskih kulturnih društev (profesorjev, juristov, inženirjev in tehnikov, zdravnikov, živinozdravnikov itd.), katera se naj posvetuje o ustanovitvi skupnega kulturnega ognjišča. Tudi se je sprejel predlog, da se letos v proslavo SOletnice društva izda popularna knjiga “Bolniška postrežba in prva pomoč.”
—	Nova volitev deželnega poslanca iz volilnega razreda kmetskih občin v volilnem okraju Črnomelj-Metlika na mesto odstopivšega poslanca Frana pl. Šukljeja se bode vršila dne 14. marca 1912 v postavno določenih volilnih krajih.
—	V konkurzu je trgovina z raznim blagom Anton Ditrich v Postojni. —
V	konkurzu je knjigar Drischel na Kongresnem trgu v Ljubljani.
—	Cesar Franc Jožefova bolnica u-smiljenih bratov v Kandiji je na svetlo dala XVIII. letno poročilo, iz katerega se razvidi lep razvoj tega prekorist-nega zavoda. L. 1911 je bilo oskrbovanih skupno 1934 bolnikov, od katerih je zapustilo bolnico ozdravljenih 1352, zboljšanih 347. — Operacij se je izvršilo 738, med temi 711 ozdravljenih, 24 zboljšanih in le 3 operirani so vsled komplikacij umrli.
—	Smrtna kosa. Na Sveti gori nad Litijo je umrl dne 27. jan. tamošnji g. učitelj Fran Delcot. — V Ljubljani na Trnovskem pristanu 24 je umrl dne 29. jan. mesar Jožef Ham. — V Ljubljani je umrl zasebnik g. Vincenc Sirnik. —
V	Železnikih je umrl trgovec z lesom in vinom Ivan Demšar za rakom na želodcu; zapustil je 8 otrok. — Na Selu je umrla Frančiška Oražen. — Umrl je Vincenc Ferlič, star 62 let, ro jen v. Pilštajnu na Štajerskem,4 že 28 let strežaj v ljubljanski deželni bolnici. — Na Gornjem polju v občini Toplice je umrl posestnik Jožef Klinc star 89 let. — V dežfelni bolnici je u-mrl Jurij Cotman, ki ga je v Šiški poškodoval vlak. — V Ljubljani je umrla posestnica Ivana Smole. — Istotam
Reisnerja ne verificira, sprejet s 23 ie umr' Josip Jeriha, uslužbenec Sa-
glasovi proti 19. Poslanca Ribnikar in prof. Reisner sta nato zapustila zbornico. Sledila so še potem poročila finančnega odseka. — V seji dne 26. jan. so se vložili, ozir. razpravljali razni važni predlogi, med drugimi še tudi predlog dr. Kreka, da se že jezeni tekočega leta v zvezi z obstoječo slovensko trgovsko šolo v Ljubljani u-stanovi gospodarska šola po vzgledu visokih kmečkih šol na Danskem. Nadalje je deželni odbornik dr. Lampe stavil in tudi utemeljeval nujni predlog, da se naj v Ljubljani ustanovi o-srednja deželna klavnica in mesnica. Nujnost predloga je bila sprejeta z vsemi glasovi in predlog se je izročil finančnemu odseku. Sledila so različna poročila deželnega odbora in finančnega odseka.
— Deželna banka otvorjena. Dne 29. januarja se je otvorila v Ljubljani
massove tovarne. — V Mekinjah pri Kamniku je umrla uršulinka Regina Terškan, sestra g. kaplana Štefana Terškan. — V Radovljici je umrl gostilničar in posestnik g. Rudolf Kunstelj, član več narodno-naprednih društev in starosta radovljiškega “So kola”.
—	Smrt c. kr. sodnega nadsvetnika Blaža Dolinšeka. Iz Novega mesta se poroča, da je po kratki bolezni umrl dne 19. na 20. jan. ponoči c. kr. sodni nadsvetnik Blaž Dolinšek. Sodni nad-svetnik Blaž Dolinšek je bil kake par dni pred svojo smrtjo še v pisarni, kjer je uradoval. Pokojnik je bil star 54 let.
—	Pri svatovščini umrl. Posestnika sin Franc Verbič, vulgo Bergant iz Smlednika je obhajal 17. jan. svojo poroko. K tej je povabil tudi 431et-nega posestnika Matija Jenko. Kose
zvestobo in molčečnost. Kakor rečeno, tako storjeno, udirali so v kleti, zidanice in hiše, kar ni šlo s ponarejeni ključi, pripomogel je železen drog. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod roke in največ suhega mesa, krompirja, hlebe kruha in več veder vina in tako so oškodovali 12 posestnikov. Plen, kar ga niso čez noč po-užili, spravljali so fr zapuščeni hram v Vel. Riglu, kjer so se sestajali radi pogovorov. Kurili, pekli, kuhali in pili so vso noč. Komncarjev je tudi preskrbel harmoniko, — katero je ukradel Jak. Kobetu, — jim z njo sviral poskočne, da so mogli tudi zaplesati. Sa-mida, sodar, ta jim je naredil 50 litrov držeč “putrih”, katerega so vsako noč napolnili in zaužili. Ukradene stvari znašajo več sto kron. Konec temu predobremu življenju storila je topli-ška žandarmerija in tatinsko druhal oddala novomeškemu okrožnemu sodišču. Pri aretaciji Franceta Pugelj, imenovanega “Špiona”, je isti zločin priznal in obelodanil njihove nastope, povedal je tudi, da je imel zavetišče ranem jutru pri pekovskem pomočniku Jožetu Sašku v Toplicah, kateri mu je dal navodila, kje bi še prišel do starine, in mu preskrbel vroče peke, kifelcov itd. Tudi tega sedaj vest peče.
— Velik požar. V noči od 20. na 21. januarja je uničil požar na Bregu pri Borovnici stolarno in parno žago tovarnarja in trgovca Franceta Švigelj. Goreti je začelo nekoliko pred polnočjo. Vzrok ognja še ni pojašnjen. Prihitele so gasit požarne brambe iz Borovnice, Podpeči, Vrda in Vrhnike. Z največjim naporom so ubranili hišo, ki je oddaljena samo par korakov od stolarne. Zapazila je požar neka žena soseda ter je šla budit domače, ki so že vsi brezskrbno spali. G. posestnik je bil zavarovan pri “Vzajemni zavarovalnici” za 50,000 K, toda škoda go tovo presega zavarovalnino. Stolarna in žaga sta bili še čisto novi, ker je prejšnje poslopje uničil požar pred šestimi leti. Nesreča je tem večja, ker je zdaj vsled ognja mnogo delavcev brez zaslužka. Na istem mestu je gorelo tudi pred desetimi leti, torej sedaj že tretjič.
Zg. Dupleku pri Mariboru je umrla posestnica Marija Hanuš, stara 80 let.
V Vitanju je umrl bivši trgovec Anton Prevc, star 49 let.
-	Utonil je dne 24. januarja v Dreti pri Gornjem gradu notarski uradnik A. Kronabetvogel.
-	Ustrelil se je pri Sv. Hieronimu pri Vranskem posestnik Anton Piki s puško repetirko.
-	Uboj. Delavci Čeh, Merc in Re-pej v Spodnjih Hočah so skupaj popivali in se končno sprli. Iz prepira je nastal pretep in Merc in Repej sta Čeha tako pretepla, da je ta par dni na to v bolnišnici umrl.
— Roparski morilec Kaiser obsojen na — smrt. Dne 19. jan. je obsodilo porotno sodišče v Gradcu na smrt Jo-efa Kaiserja, ki je kriv roparskega umora, izvršenega na dimnikarskem mojstru g. Happichu in kramarju Petru Zitzu, in ker je oropal živinskega trgovca G. Musgerja. Obsojenec je prosil po razsodbi, da bi ga sodni senat priporočil najvišji milosti.
-	Proti ženi in materi. Poročajo iz Laškega trga tole: Rudar Jurij Jaz-binšek, ki je zaposlen v rudniku v Hrastniku, je prišel te dni k svoji ženi, ki je živela ločena od njega s svojima dvema hčerkama in moževo nja-terjo pri Sv. Krištofu nad Laškim trgom ter jo napadel z dolgim kuhinjskim nožem. Hčerki sta bežali iz hiše in iskali zavetja pri sosedu. Jazbin-šek je tolkel svojo ženo s pestmi, jo davil ter ji zamašil usta, da bi ne mogla klicati na pomoč. Hotel ji je ravno zasaditi z vso močjo nož v prsi, a
tem trenutku je priletela njegova mati ter se vrgla pred sina in tako preprečila nameravani umor. Zdaj pa se je vrgel sin na lastno mater in ji s tako močjo zasadil nož v prsi, da ji je zlomil tudi rebro. Obe ženski sta dobili nevarne poškodbe. Julijana Jaz-binšek je drugi dan zbežala s hčerkama k svoji materi v Laški trg, da bi bila varna pred možem. Tudi tukaj ji je sledil mož; vendar pa so ga orožniki preje aretirali in ga izročili okrajni sodniji v Laškem trgu.
ŠTAJARSKO

—	V Štajerskem deželnem zboru obstruirajo poslanci S. L. S., ker ho čejo, da se sprejmo v delovni program nekatere kulturne, gospodarske in a-grarne točke v prid slovenskemu delu dežele, zlasti da bi se preosnoval de želni šolski svet.
—	V Pernicah so Slovenci preprečili ustanovni shod Suedmarke v dveh gostilnah in pregnali Suedmarkovce na dom župana Krištefla. Kakor zna no, Suedmarka kupuje zlasti ob jezikovnih mejah slovenska posestva in jih potem prodaja protestantovskim nemškim Švabom, hoče torej izpodriniti Slovence iz lastne zemlje. Pa zavedni Slovenci se nikakor ne dajo potujčiti.
-— Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru šteje 40 izvršujočih članov. Na svojem zadnjem občnem zboru je ime novalo svojega večletnega predsednika J. Velnarja st. za častnega člana.
—	V Hočah se je na svečnico ustanovila dekliška zveza.
—V Slivnici pri Mariboru se je dne 28. jan. ustanovil telovadni odsek Orel, ki bo trden ščit proti nemškim nakanam. Fantov je pristopilo k Orlu 35.
—V Razboru pri Zidanem mostu se je dne 18. jan. ustanovilo Katoliško slovensko izobraževalno društvo.
—	Dobrna. Občinski odbor je vrnil celjskemu magistratu neki nemški dopis in zahteval slovenskega. Nemšku-tarija gre pri nas precej nazaj.
—	Smrtna kosa. V Celju je umrl g. Rebeku, ključavničarskemu mojstra najstarejši sin Janko, učenec III. raz reda meščanske šole.—Na Gomiiskem je umrla vrla mladenka Lojzika Čater. stara šele 18 let, članica Bralnega dru štva in odbornica Dekliške zveze. — V Negovi je umrla Marija Vogrin, sta ra 75 let, mati g. Ivana Vogrina, žup nika pri Sv. Barbari v Halozah. V
HRVATSKO.
________J
—	Novi ban. Dne 25. jan. je nastopil novoimenovani ban hrvatski, pl. Čuvaj, in prevzel vodstvo deželne vlade. Velikih činov si od njega nikjer ne obetajo; še celo vladinovci niso ž njim zadovoljni.
—	Hrvatski sabor razpuščen. Niso se še pomirili duhovi izza zadnjih saborskih volitev, hrvatski sabor še ni imel niti prve seje, in že je razpuščen in razpisane so nove volitve. Uradne “Narodne novine” z dne 27. jan. so donesle kraljev reskript, ki pravi, da je sestava sabora taka, da od njega ni pričakovati uspešnega delovanja. Razpust sabora je prišel popolnoma nepričakovano; osupnil je vse politične kroge, kajti razpust sabora pred prvim sestankom pomeni, da se hoče priti iz hrvatske krize z uporabo najskrajnejših sredstev. Razpust je ukrenila vlada bržčas radi tega, ker bi v saboru prišlo sigurno do burnih verifikacijskih debat in bi bili razveljavljeni večinoma vsi vladni mandati. Zapihala je sedaj najostrejša sapa. Štefana Radiča so zaprli, še predno je bil sabor razpuščen. To je značilno, ker je ta poslanec pri kmečkem ljudstvu priljubljen in bi znalo dati to povod, da nastanejo nemiri. Baš to priliko bi pa znala porabiti vlada, da bo uvedla nad zatiranim hrvatskim narodom izvanredne odredbe.
—	Aretirana copernica. V Samoboru so zaprli 451etno Anastazijo Smrekar-Perše, ki se je bavila z vedeževanjem, mazaštvom in zlasti uničevanjem plodu. Živela je izborno, dokler je ni izdala neka Jela Gvozdanič, katere mož pa je že več let v Ameriki in pri kateri umetnost Smrekarjeve ni uspela. Oblast je obe zaprla.
—	Koroški nemškonacionalni pana-ma. Blagajnik deželnega odbora Dor-ner je poneveril pri deželni blagajni s pomočjo ponarejenega poštnega pečata na 100,000 kron in izginil. Brzojavili so na vse strani, a ni nobenega sledu. Poneverjena svota še ni natančno znana. Govorijo, da je oškodovano samo neko društvo za 50,000 kron.
— Promocija. Dne 20. jan. t. 1. je promoviral na graškem vseučilišču za doktorja prava starešina “Zarje”, g. Boštjan Schaubach.
—	V Vrbi ob Vrbskem jezeru je dne 26. jan. umrl župan Ulbing.
—	Na Golšovi pri Žihpolju je umrl Jožef Hedenik p. d. Možar, 53 let star, zaveden Slovenec, ki se je udeleževal vseh političnih in narodnih prireditev
Celovcu.
—	Smrt socijalno-demokratičnega poslanca. Dne 20. jan. je umrl v Celovcu v bolnišnici državni poslanec A. Riese vsled operacije na slepiču. Riese je bil socijalnodemokratični poslanec in je zastopal 8. volilni okraj na Koro škem, to je Beljak in okolica. — Riese je bil rojen Dunajčan in je bil več let tudi mestni svetovalec v Celovcu. Izvoljen je bil za državnega poslanca v ožji volitvi proti nemškemu nacijonal-cu dr. Angererju s 3442 proti 3233 glasovom. Pogreba se je udeležilo od 6 do 8 tisoč ljudi. Nad 70 vencev z rdečimi trakovi, eden s slovenskim napi som in osem zastav je bilo videti. Iz Beljaka je prišlo k pogrebu do 800 socialnih demokratov. Tako velikega pogreba Celovec še ni videl.
—	Stoletnica rojstva škofa Jurija Dobrile, preporoditelja hrvatsko-slo-venskega naroda v Istri, se bo letos slovesno proslavila. Nabirajo se milodari za njegov doprsni kip in za izdanje “Spomen-knjige”.
—	K uboju pred 20 leti. Goriška Soča” vzdržuje tozadevno svojo vest
.n pravi: “Mož, ki je bil ubit, je bil podžupan v Kamnjah, doma iz frakci-:, imenovane Kekani. Pisal se je za Bajca. Njegov sin še živi. Oni, ki je bil po nedolžnem v preiskovalnem zaporu, je bil neki Čermelj, doma iz Dobravelj št. 62. Stvar je piscu teh vrstic njegov sin takole pripovedoval: Bajec je prodal več vina v idrijsko o-kolico, h kateri prodaji je posredoval oni Čermelj. V znani gostilni “pri Lahu” v Dobravljah sta se radi plačila
__posredovanje z besedami sprla. Po
tem dogodku sta šla vsak na svojo stran — na dom. Drugo jutro se je raznesla govorica, da je Bajec pobit in tudi okraden. Sum jc takoj padel na onega Čermelja. Žandarmerija ga je tudi odvedla v zapor. Po preteku šestih tednov je bil spuščen na svobodo. Mogoče je, da je ubijalec takrat pobegnil v Ameriko (ali kamoržekoli) ter si mislil, da bo oni Čermelj gotovo obsojen na smrt ali na večletno ječo
—	Smrtna kosa. V Trstu je umrl kavarnar Anton Žiberna. — Istotam je umrl Josip Dolanec, vratar na kolodvoru državne železnice. — V Ajdovščini je umrla ga. Ana Kalin, teta zdravnika dr. Defranceschega v Gorici, stara 87 let.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti aajboljie me «o po naj nižji ceni? Gotovo I V mesnic
J. & A. Pasderti
se dobijo najboljie sveže in preka ene klobase in najokusnejie meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj is poskusite naie meso.
Nizke cene in donra postrežbs h vie geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 453* N. W. Phone III:
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljr in fimežev. Izvršujejo se vsa bar ▼arska dela ter obešanje stenske» papirja po nizkih cenah.
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
700 N. Broadway JOLIET, ILL.
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor
Tie A. W. Ftaer Dri Ce.
LEKARNARJI.
2or. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
10X2 N. Broadway, JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčati s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,«?
Postrežbo izborna— prav po domače.
...JOLIET
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zahave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Rubv St. J OLIET, ILL
^iiiriiiimniiiiiiiiiiifmimiiiiiHiintiiiiiiHiiuiiiuiainiHiiinmKg
| Kadar se mudite na vogalu = Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
I MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni.
= Fino pivo, najboljša vina in smodke.
| Wm. Metzger
š Ruby and Broadway JOLIET
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiinuiuunimiffliiniinHB
POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno National Buffet
v katerej bodem točil najboljie por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby Si.
N. W. Phone 825	Joliet, 111.
Anton Kirinčič
Oor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLU 3581 E. 95th St So Chicago, IS.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRON j VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 \°J0 brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tndi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Frv«, «ajvečji in edini slovenski-Icatoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 11!.
Izdaja ga vsaki petek
SW?EM0-4M. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.........Anton Nemanich
Tajnik.............William Grahek
Blagajnik...........’...John Grahek
Telefoni: Chncago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Prt spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
IKfce first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
tp Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska umj ska tiskarna.
CERKVENI KOI-EDAR.
18.	feb.	Nedelja	Simeon; Flavijan.
19.	<(	Pondeljek	Konrad; Viktor.
20.	(C	Torek	Eleveterij, Evhar.
21.	“	Sreda	Pepelnica.
22.	((	Četrtek	Stol sv. Pet. v A.
23.	<(	Petek	Severina.
24.	a	Sobota	Prestopni dan.
NAUK ZA TRETJO PREDPEPEL-NIČNO NEDELJO.
Prvi dnevi tega tedna so dnevi naj-večje razbrzdanosti in razuzdanosti. Res je sicer mnogo lahkomišljenih kri-stijanov, katerih življenje je podobno nepretrganemu, trajnemu predpustu. Pustne razuzdanosti so kaj slaba priprava na resni postni čas. Ko bi si ljudje predpustom privoščili kako pošteno razveseljevanje, bi temu ne mogli oporekati, toda v pustu je toliko razuzdanosti, da moremo po pravici trditi, da to ni več razveseljevanje kri-stijanov, marveč razveseljevanje nevernikov. — V današnjem evangeliju nam pripoveduje božji Sin, kaj ga čaka v Jeruzalemu. On je naprej napovedal celo svoje trpljenje. Sv. cerkev nam bere to nedeljo ta odstavek, da bi se spominjali, koliko je storil za nas Bog in da bi vsled tega tudi mi storili kolikor mogoče veliko za svojo dušo. Mnogo pa jih je, ki odklanjajo to skrb za poznejše čase in pravijo “Vživajmo življenje dokler je čas.” Kaj porečemo na ta ogovor?
Sv. cerkev ne obsoja poštenega razvedrila in razveseljevanja. Saj nas sv. apostol Pavel celo opominja: “Veselite se!'’ in kralj David: “Služite Gospodu v veselju!” — Cerkev obsoja le nezmerno razveseljevanje, le ono razveseljevanje, ki škoduje duši in telesu. Pameten človek ti ne bo zameril, ako si privoščiš kaj boljšega, ako spiješ kozarček vina ali ječmenovca. Toda ako se spremeni to uživanje v požrešnost in pijanost, tega ne more nihče več odobravati. Že sama narava obsoja vsaktero nezmernost. Daj n. pr. psu jesti, jedel bo, toda ako ima enkrat dovolj, se ti ne bo več dotaknil tudi najboljšega kosca več. Že sam nagon pravi brezumni živali, da jemo zato, da živimo; nikakor pa ne živimo zato, da bi jedli. “Vino daje” — je rekel neki starček — “moč mojim nogam.” Nezmernosti udani mladenič pa je dostavil: “Mojim pa jemlje moč.” Starček pa je odgovoril: “Ne vino, marveč zloraba vina.”
Bog je dal človeku pet čutov in mej njimi je brez dvoma najnižji, najbolj živinski okus. Kdor zlorabi ta čut z nezmernostjo, ta se poniža pod neumno živino.
Večkrat se sliši opomin lahkoživ-cev: “Uživajmo življenje!” Prav! Ali je pa treba iskati užitka ravno pri najnižjem čutu? Ali se ne moreš razveseljevati, da kaj res lepega občuduješ, da poslušaš milo petje ali pa lepo godbo? Ne pozabi, da imaš dušo. Ko
bi ne imel duše, si na slabšem kakor so živali. Vsi narodi so verovali, da ima človek neumrjočo dušo. Ko bi te ne imel, te v marsičem prekaša žival. Pes teče hitreje od tebe; mačka vidi tudi po noči, opica je bolj gibčna, lev je močnejši. Ako prekašajo živali človeka glede telesnih moči in ako je človeku treba večjega truda da se preživi kakor živali, mora gotovo imeti tudi nekaj v sebi, kar ga dela kralja vsega vidnega stvarstva. To pa kar ga dela kralja.je duša. Ako pa je duša ono, Kar te stavi visoko nad žival, tedaj ne more biti uživanje in počutno razveseljevanje tvoj glavni namen.
Admiral Hamelin je obljubil nekemu prijatelju, da pride na njegovo ženito-vanje. Ko je pa zvedel, da bo treba iti tudi v cerkev, tedaj se je vprl in je rekel: “Kako moreš pričakovati od mene popolnega nevernika, da bi se udeležil cerkvenega obreda? Jaz ne verujem ne v Boga, ne v hudiča, jaz sem neVerec od nog do glave.” — Prijatelj mu je odgovoril: “Tedaj si ti ne-verec Diderotove šole in ti si, kakor ; Diderot pripravljen trditi, da mej njim in njegovim psom ni druge razlike, kakor razlika obleke...” — “Zakaj ne?” odgovori admiral. — “Potem pa oprosti,” je rekel prijatelj, “da prekličem svoje vabilo; pes ne spada v našo družbo.” Poglej, dragi bravec, kako nizko se poniža oni, ki si stavi za, najvažnejšo nalogo svojega življenja uživanje.
Ko je hotel satan Adama zapeljati, mu je obljubil, da bo kakor Bog. Naši prvi stariši so grešili, da bi se povzdignili do kaj višjega. Kaj pa človek, ki si stavi svoj namen v uživanju? Ali se tudi on vspne do kaj višjega? ali namerava kaj višjega? Ne, on se poniža pod žival. Satanu ni treba več reči: “boš kakor Bog, ako prelomiš postavo”; dosti je da reče: “Ako prelomiš postavo, boš kakor žival.”
Kaj pa bo z človeštvom, ako bi vsi stregli le po vživanju? Na to vprašanje nam odgovarja zgodovina vinskega naroda. Kako mogočni so bili nekdaj Rimljani! Ko so pa prišli časi, ko je porabil Lukul za eno samo pojedino na čast Cicerona in Pompeja denarja v vrednosti 10,000 dolarjev, ko je država plačala 16,000 dolarjev na dan za pojedine cesarja Vitelija in ko je prirejal Heliogabal cele pojedine iz slavčkovih jezikov, tedaj se slabotni in omehkuženi Rimljani, nekdaj nepremagljivi, niso mogli več ostavljati premoči divjih, toda zmernih barbarov.
“V uživanju pozabim britkosti življenja.” Britkosti življenja tudi norec ne čuti. Ali bi pa ti hotel zgubiti rabo razuma? Ne. Zakaj pa jo hočeš zgubiti vsaj začasno? Ali ni to poniževalno in sramotno za človeka? Ako pogledamo številke, ki nam naštevajo razne vzroke umobolnosti, bomo prišli do prepričanja, da jih je več kakor polovica zato umobolnih, ker so bili nezmerni v uživanju. Hoteli so uživati življenje in to življenje je postalo nesrečno, ker so zgubili najimenitnejši dar božji, zdravo rabo razuma. Isto velja glede drugih bolezni, katerih najpogostejši vzrok je nezmernost. Spominjajmo se torej zlasti te dni, ko nas svet vabi k uživanju, besed sv. pisma, ki pravi: “Boljše je iti v hišo žalovanja, kakor v hišo gostije; ker v oni se spomni konca vseh ljudi, in živi misli, kaj da bode prišlo:”
REV. JOS. POLLAK.
DOLŽNOST OB NEDELJAH IN
ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI.
Angleško spisal Rev. J. T. Roche. Poslovenil John Plaznik.
(Dalje.)
Pa hudo trpe? “Gorje nam,” pravi sv. Bernard, “če bodo naši dnevi dopolnjeni, pokora pa nedopolnjena; kajti očistiti se bomo morali v ognju, s katerim se ne more nobena bridkost in silriost tega sveta primerjati. “Pa ogenj,” pravi sv. Avguštin, “bo hujši, kakor vse, kar moremo trpeti tukaj.” “Naj nikdo ne reče,” nam klije sv. Ce-zarij, “da je vseeno, koliko časa bo v vicah, da le pride v večno življenje. Naj nikdo tega ne reče, preljubi bratje; kajti ogenj v vicah bo hujši, kakor vse, kar se na svetu lahko vidi ali čuti ali misli. In tv, ki si ne upaš le enega prsta položiti na ogenj, poskusi, če bi le za kratek čas mogel prenesti te bolečine.” Sv. Tomaž Akvinski, sv. An-zelm, sv. Gregor Veliki in veliko drugih svetnikov in katoliških pisateljev trdi ravno isto. Kdo bi ugovarjal spričevalu teh mož? To niso bili ni-kaki pretiralci, ampak navdušeni ljubitelji resnice, ki so se ogibali in preganjali vsako sled krivice in zmote.
Dragi moj krščanski bralec, ali o-stane tvoje srce še neomajeno? Ali nimaš sočutja za tiste, ki z žalostnim glasom kličejo k tebi: “Kdaj bom prišel in se prikazal pred obličjem Božjim? Moje solze so bile moj kruh, noč in dan, med tem, ko so me izpraševali: Kje je tvoj Bog?” “Preostaja nam še,” pravi sv. Bernard, “da pristopimo k njim s sočutjem, ki so naši po človeštvu.” “Spominjaj se,” pravi Apostol, “da so v zvezi, kakor bi bil ti zvezan z njimi.” “Bolnik joka na postelji in prijatelji ga tolažijo; otrok kriči v zibelki in mati ga poskrbi; berač trka na duri in dajo mu miloščino; zločinec zdihuje v ječi in ga uteše; psa, ki praska po vratih, spuste notri; toda te revne duše brez pomoči vpijejo noč in dan iz globočine ognja v vicah: “Usmilite se me, usmilite se me, vsaj vi, moji prijatelji, ker roka Gospodova me je zadela in ni nikogar, da bi me poslušal.” “Ljubil sem ga v življenju,” pravi sv. Ambrož v svo-
jem prijatelju Teodoziju, “zato mu hočem slediti tudi v kraljestvo smrti; niti ga ne bom zapustil, dokler ga s svojimi solzami in molitvami ne pripeljem na sv. goro večnega življenja, kamor ga pokliče njegovo zasluženje.
Oprimimo se tudi mi taiste ljubezni, vsaj do teh, ki so nam bili dragi v življenju. Če smrt ni pretrgala vezi ljubezni, ki jo goje do nas, bi pač ne smela zrahljati naše vezi do njih, niti ovirati nas, da bi ne storili zanje vse, kar moremo.
Mnogi zdihujejo sedaj v vicah zavoljo prestopkov, ki so jih storili nam na ljubo. Očetje in matere, ki so stavili svojo ljubezen med otroke in svojo dolžnost; bratje in sestre, katerim smo mi bili dostikrat vzrok greha; ljubeče žene, ki so bolj skrbele za blagostanje svojih soprogov, kakor za svoje zveličanje. Kako kruti bi pač morali biti, da bi se ne spominjali tistih, ki trpe vsled svoje velike ljubezni do nas. Kakor krivični bratje v starem zakonu, ki so pili vino, igrali in se mazilili z najboljšimi dišavami in se niso zmenili za žalost Jožefovo.”
Že zakoni navadnega prijateljstva zahtevajo, “da ne pozabiš prijatelja v svojem srcu in se ga spominjaš v svojem bogastvu. Bodi zvest prijatelju v njegovi ubožnosti in vstrajaj v zvestobi do njega ob času njegovih težav! Koliko bolj nas veže zakon ljubezni k jednaki zvestobi? Celo pagani so svoje mrtve visoko čislali in se jih vedno spominjali.	*
“Položi to telo kamorsibodi,” pravi sv. Monika svojemu sinu Avguštinu, “ne skrbi zanj; samo to te prosim, da se me spominjaš, kjerkoli bodeš, pri Božjem oltarju.” In sv. Avguštin, kot zvest sin, spominjajoč se njene zadnje prošnje, prosi za prijazen spomin v sledečih ginljivih besedah: “In Ti navdihni, o Gospod, moj Bog, navdihni svoje služabnike, moje brate, Tvoje otroke, moje predstojnike, katerim služim s svojim glasom in celim srcem, in moje spise, da kdorkoli jih bo bral, da se bo spominjal pri Tvojem oltarju Tvoje služabnice Monike s Patricijem, njenega prejšnjega soproga!”
“Dragi sin,” piše sv. Ludovik francoski na smrtni postelji svojemu prijatelju Filipu, “prosim te, da mi boš pomagal z mašami in molitvami in da prosiš skupščino francoskega kraljestva, da se me spominjajo v molitvah in da prosiš, da naš Gospod dodeli, da bom deležen dobrih del, ki jih boš storil zame.” “Le eno te prosim,” je rekla sv. Margareta škotska Teodori-ku na smrtni postelji, “da se spominjaš moje uboge duše z mašami in molitvami, dokler boš živel.”
V oporoki “priprostega, pobožnega in učenega” Viljema Wayneflete, ustanovitelja kolegija sv. Magdalene v Ox-fordu beremo, da morajo njegovi zaupniki odrediti, da se bo bralo na dan njegovega pogreba, na trideseti dan njegovega pogreba in drugih določenih dnevih pet tisoč maš na čast peterim Kristusovim ranam in na čast pet Marijinih radosti — njegova priljubljena pobožnost—za mir njegove duše.
(Konec prih.)
JUŽNOEVROPSKO PRISELJEVANJE.
Priselitvena komisija, s senatorjem Dillinghamom na čelu, priporoča izključitev južnoevropskega priseljevanja vsaj za nekaj let, da se da ameriškemu, domačemu delavcu priložnost, spet doseči prejšnje normalno ali pravilno stanje zaslužka in življenja, potisnjenega navzdol vsled ogromne ponudbe tujskih delovnih moči. Južni Italijan, Jugoslovan, Grk, Sirijec in tako dalje naj se torej postavi s Kitajcem na isto stopnjo in skoro z isto utemeljitvijo, češ, da se ne asimilira ali prilikuje, in da tudi ne namerava postati državljan. V tako določni o-bliki se doslej še ni zahtevalo zaprtje meje za priseljence; vedno se je govorilo samo o nezaželenem priseljevanju, tu pa se celi narodi devajo na indeks ali izključujejo, se daje novo pravilo, ki se silno razlikuje od dosedanje pri-selitvene politike. V koliko prihaja to v navskrižje s pogodbami, ki obetajo podanikom drugih dežel isto obrambo po zakonih kakor ostalim, ne bomo tu razpravljali, a poseben dokaz prijateljstva to ni, izvzemši, da je dotičnim deželam s tem ustreženo, če se njihovim k izselitvi nagnjenim prebivavcem pot v Združene Države zapre. Upravičena bi seveda bila izključitev, ako bi mogla ta dežela zapoved samoohrane staviti za vzrok iste in dokazati, da naval iz omenjenih dežel škodljivo vpliva na Združene Države, pokvarja njihova značilna svojstva, podira njihove naprave. Pa se godi li to? Ali se je bati tega? Če je dokazano, da se velik del teh priseljencev čez nekaj časa vrača v svojo domovino, ali je bila potem njegova navzočnost v tej deželi v korist ali škodo istej? Ali ni denarja, ki ga morda vzame s seboj, pošteno zaslužil s trdim delom, vrednim mnogo več? Pri tem je še posebej vzeti v poštev, da opravljajo ti priseljenci večinoma delo, ki se ga tukaj rojeni delavec ne mara več prijeti. In ali se pa more oni del priseljencev, ki se pusti naturalizati, uspešno zoperstavljati prilikovalni sili te dežele? Ako ne, kje tiči nevarnost, ki bi upravičevala njegovo izključitev?
Komisija stavi, kolikor je razvidno iz njenega poročila, plačilno vprašanje v ospredje, navaja posebno razmere v pennsylvanskih rudnikih, kjer je ceneno delo priseljenih Slovanov baje popolnoma izpodrinilo rudarja domačina. To vprašanje pa izhaja iz druge stroke in ga s priseljevanjem ni spravljati v neposredno zvezo. Pač tlačijo plače gotovi južnoevropski priseljenci,
tam kjer nastopajo v množini, vendar s tem na veliki, širni delokrog po deželi bistveno ne vplivajo, ne v toliki meri, kakor misli Gompers, kot zastopnik organiziranega dela. Ameriški delodajavci so bili vzrok, da je bilo treba izdati zakon o pogodbenih delavcih, ki pa vkljub dobrim nameram zakonodajcev ne izpolnjuje svojega namena, se vsak dan prestopa in po-največ služi samo v to, da se delavolj-riim priseljencem “zaželenih” razredov delajo sitnosti. — (Milw. Germ.)
Charles Morse.
Ex-kralj ledu Charles Morse je “umiral” v ječi. Tako so potrdili zdravniki in oblasti: “če ostane še par dni v ječi — mora umreti,” s takim burnim in vsiljujočim dokazovanjem so prosili predsednika pomiloščenja za “umirajočega”. Okrog božiča je bilo to. Naš predsednik ni mogel tako lahko iz te kočljive dilemme. Če ne pomilosti Morseja, umre ta in narod mu bo očital kruto neusmiljenost. Ako pa “umirajoči” v par mesecih ozdravi, bodo predsedniku zopet očitali, da se je dal speljati na led od — intrigantov.
Predsednik bi najpametnejše storil, ako bi tako odločil: "Umirajočega” Morseja pomilostim in če ta zopet o-zdravi, zopet nazaj z njim — v ječo...
In danes javlja vse časopisje: “umirajoči” Morse je popolnoma okreval, vkratkem prične zopet z delovanjem —na borzi. Komaj štiri tedne po prevaranem pomiloščenju! That’s ali!... —I. A.
Kip Matere božje ubil lopova.
Nedavno se je v Poli, malem mestecu blizu Rima, pripetil čuden dogodek. V cerkvi tega mesta je kip Matere božje, ki ga tamošnje ljudstvo zelo spoštuje in ki je okrašen z mnogim dragim kamenjem. Ta kip je poklonil cerkvi papež Pij IX. leta 1806. ob priliki SOOletnice te cerkve. Papež je tedaj tudi okrasil kip z dijamantno krono, ki je veljala 20,000 lir. Pred dvema tednoma pa je neki delavec, po rodu Nemec, vlomil v cerkev ter hotel ukrasti krono s kipa. Ker je stal kip na visokem podstavku, se je vspel na njegovo vznožje, pri čemur pa je izgubil ravnotežje. Zagrabil je za kip, ki pa se je ž njim vred prevrnil na tla in ga tako pobil na glavi, da je obležal na mestu mrtev. Drugo jutro so našli ljudje pod kipom Matere božje mrtvo truplo. Cerkev so morali na novo posvetiti.
Zgodovina umetnih zob.
Malokomu je znano, da so nosili ljudje umetne zobe že v starem veku. Konstatirali so že pri egiptovskih mumijah umetne zobe iz lesa. V etrurskih grobovih so istotako našli umetne zobe, ki so jih poznali Rimljani že v najstarejši dobi, še več, obstajala je celo odredba, da se mrtvece sme pokopavati z zlatom, ki je držalo umetne zobe, akoravno drugače ni bilo dovoljeno spravljati z mrtveci nobenih dragocenosti. Umetni zobje so bili izdelani iz slonove kosti. Pred 200 leti se je izgotavljalo umetne zobe iz konjskih in volovskih nožnih kosti. V dobi Friderika Velikega so bili že poznani zobje iz emajla, a poizkušalo se jih je tudi izdelovati iz biserov. Zobje iz slonove kosti so v tej dobi popolnoma izginili, a velika je bila zahteva po človeških zobeh, ki so jih grobarji dobavljali za drage denarje. Še pred nekoliko leti so zobarji večinoma sami fabricirali umetne zobe, medtem ko prihaja dandanes ves tozadevni material iz tvornic, med katerimi je največja tvornica umetnih zob v Phila-delphiji.
Solnce baje ustavlja razširjanje influence.
Prva knjiga na Angleškem je bila tiskana leta 1507.
Alaska ima edine kositrne rudnike v Združenih Državah.
Po navadi osive moški lasje pet let preje nego ženski.
Ženska je najiepša stvar v božjem kraljestvu in toliko jih je, da bi moral imeti vsak moški svojo.
Ko bi dekliške noge znale govoriti, bi zakričale vsakikrat, ko obuvajo svoje nedeljske črevljičke.
Prvi žitni elevator v ruski Aziji je bil zgrajen lani v Čalabinsku ob sibirski železnici.
Rusija prideluje največ ječmena; Nemčija je na drugem mestu, in Združene Države so na tretjem.
V zadnjih letih je razmerje žensk, ki si same služijo svoj kruh, naraslo v Združenih Državah za 5 odstotkov.
Prvi mehki premog, izkopan v Zdi Ženih Državah, je bil najden bli Richmonda, Va., zgodaj v osemn; stem stoletju.
Najstarejša učiteljica v tej deželi v dejanski službi živi v Hudsonu, Ohio. Stara je 81 let in poučuje že skoro šestdeset let.
V Genovi na Italijanskem se je podrla 18. jan. cerkev San Stefano, ki pohaja iz 9. stoletja in v kateri je bil baje Krištof Kolumb krščen.
Alfonso XIII. je podelil red zlate runa španskemu pesniku in dramati Jose Echegaray. Red zlatega runa eden najstarejših v Evropi in se r
vadno podeljuje samo članom evropskih kraljevskih rodovin.
Bogat blagoslov. Iz Merana poročajo: Soproga posestnika Goldnerja v Brancollu, ki je svojega moža že štirikrat osrečila z dvojčki, je porodila zdrave in krepke trojčke, dve deklici in enega dečka. Žena je stara 36 let ter ima že 20 otrok, ki vsi žive.
Človeška koža nadomeščena z belo kožico kurjih jajc. Zdravnik dr. Stal-ler v Londonu je uspešno nadomestil pri opeklinah kožo z belo kožo kurjih jajc. Dognal je, da se stanice bele kurje jajčne kožice hitro množe in tako hitro zgoste, da nadomeste popolnoma človeško kožo.
Dvanajstera največja mesta v tej deželi so New York, Chicago, Philadelphia, St. Louis, Boston, Baltimore, Cleveland, Pittsburg, Detroit, Buffalo, Milwaukee in Cincinnati,- Po velikosti se vrste v imenovanem redu. Prebi-vavstvo največjega je 4,766,883 in najmanjšega 364,463.
Za bedne ruske kmete. Car je dovolil “Rdečemu križu”, da uvede splošno denarno zbirko za pomoč bednemu kmečkemu prebivalstvu. Vlada je na kupila za 100 milijonov rubljev žita, ki ga bodo oddali za nizke cene stradajočemu prebivavstvu. Brezposelne kmete in delavce bodo pritegnili k javnim delom.
Nova palača za konklave v Rimu. Sveti oče je ukazal, da se prične spomladi graditi nova palača, ki bo namenjena za konklave. Pred letom 1870. so volili kardinali papeža v Kvirinalu, po laškem ropu Rima so pa volili papeža v Vatikanu, kar je veliko stalo. Sveti oče želi, da se nova palača tako hitro zgradi, da bodo v njej volili že— njegovega naslednika.
Tri srne zadel z enim strelom. Iz Berolina poročajo o redki lovski sreči, ki jo je doživel posestnikov sin Pavel' Mueller iz Wilhelmsmarka pri Gross - Konopatu, okrožje Schwetz.
Ustrelil je namreč na 150 m oddaljenosti tri srne z eno samo kroglo. Krogla je prvi srhi prebila obisti, drugi vrat, tretji pa glavo. Vse tri srne so bile na mestu mrtve.
Volkovi in medved. Vsled hude zime so postali volkovi v nekaterih krajih na Ogrskem prava nadloga za on-dotno prebivalstvo. Pojavilo se jih je v toliki množini, da si še ljudstvo pri belem dnevu ne upa iz svojih stanovanj. Dne 16. jan. je napadla tolpa izstradanih volkov orjaškega medveda, ki je usmrtil več svoj napadalcev, a naposled mu ni nič drugega preostaja-lo, kakor da je splezal na drevo, kamor mu napadalci niso mogli slediti. Končno pa tudi tukaj ni utekel usodi, zadela ga je lovčeva smrtonosna krogi j a.
100,000	lir ukradel iz žepa. Milan, dne 7. januarja. Poslanec grof Mo-rando je šel k Banci popolare, da tam dvigne 100,000 lir. Blagajniški prostori so bili prenapolnjeni. Pri blagajni je dobil grof Morando denar v dveh zavojih po petsto stolirskih bankovcev. Zavil je oba zavoja v papir ter jih vtaknil v žep svoje zimske suknje. Ko je prišel do vrat, se je pred njim pripognil neki mož, da pobere časopis, ki mu je padel na tla. Pri tem je zaloputnil vrata proti grofu. Grof je vzdignil roko, da bi ga vrata ne vdarila. V tem trenutku mu je pa ta zviti neznanec izmaknil hitro iz žepa denar. O storilcu še nimajo sledu.
Ali imate bolne oči?
Evo zdravila, ki se rabi že mnogo let z najizdatnejšim uspehom pri navadnih obolenjih vnanjega očesa in vej: Severovo Zlato Mazilo za Oči (Severa’s Golden Eye Salve). Oni, ki ga rabijo, pravijo, da je njegov pridevek “Zlato” popolnoma upravičen zaradi čudovitih uspehov njegovih. Na prodaj v lekarnah povsod. Cena 25c. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Moderna Tiskarna
Telefoni
izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v domačem in tujem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijedna tiskarna. Naše delo se samo hvali.

Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur, da zve naše cene predno naroči.
100
Amerikanski Slovenec
Prva »lov. unijska tiskarna ::::::::	Prvi slov. list v Ameriki
v lastnem domu ¡&	1006 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
V


S	§
i	Iz	malega	raste	veliko! §
s	^
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za sl^rost, začnite hraniti v mladosti.	Mi plačamo	po	^
\	3%—tri od sto—3%
^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod
nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet	|
National \ Bank	|
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr.J.,
CHAS. G. PEARCE, kaiir

tt» t»
9*9***
K. S. K.
******
Bell Phone 1048.
Organisormna v Jolict-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...............................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
....... NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 18053 Viljem Štanfel, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 18054 Martin Konda, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; spr. 12. febr. 1912.	Dr. št. 112 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 18055 Jakob Mikolič, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 24. jan. 1912.	Dr. št. 193 članov.
K društvu sy. Janeza Krst, 20, Ironwood, Mich., 18056 Mile Jelič, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred, spr. 5. febr. 1912.	Dr. št. 41 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 18057 Mike Mickola, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 5. febr. 1912.	Dr. št. 94 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 18058 Josip F. Gradišar ml. roj 1872, zav. za $1000, 1. razred; 18059 Rudolf Gradišar, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 18060 Franc Hočevar, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 4. febr. 1912.	Dr. št. 181 članov.
K društvu'sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 18061 John Stajer, roj 1882,. zav. za $1000, 3. razred; 18062 Josip Kremesec, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 18063 Rajmund Maraž, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; 18064 Karol Prinčič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 11. febr. 1912. Dr. št. 77 čl.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 18065 Ivan Žlogar, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 28. jan. 1912.	Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 18066 John Vidmar, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 1. febr. 1912.	Dr. št. 129 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111., 18067 Franc Goropešek, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 4. febr. 1912.	Dr. št. 49 članov.
K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 18068 Josip Cvikel, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 18069 John Močnik, roj 1874, zav. za $500, 5. razred, spr. 4. febr. 1912.	Dr. št. 105 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 71, Crab Tree, Pa., 18070 Anton Barkovič, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 4. febr. 1912.	Dr. št. 29 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 18071 John Merkun, roj 1881, zav. za $1000, 2. razred; 18072 Franc Mehle, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 18073 Aleš Plut, roj. 1885, zav. za $1000, 3. razred; spr. 29. jan. 1912.
Dr. št. 78 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 18074 John Potnik, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 18075 John Dobak, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred; spr. 11. febr. 1912.	Dr. št. 60 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 18076 Viljem Čorba, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. febr. 1912.	Dr. št. 139 članov.
K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, III, 18077 Anton Bezpalec, roj 1887, zav. za $500, 3. razred, spr. 11. febr. 1912.	Dr. št. 80 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 18078 John D. Judnieh, roj 1880, zavuza $1000, 4. razred, spr. 11. febr. 1912.	Dr. št. 82 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18079 Stjepan Knihalj, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 18080 Josip Ferkula, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 18081 Peter Zaborski, roj 1884, zav. za $500, 3. razred, spr. 10. febr.
1912.	Dr. št. 81 članov.
K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 18082 Franc Rauča, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 5. febr. 1912.	Dr.	št. 93 članov.
K društvu sv. Barbare 9), Mt. Olive, 111., 18083 'Pavel Krivačič, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 4. febr. 1912.	Dr.	št. 63 članov.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 18084 Frank Korošec, roj 1886, zav. za $500, 3. razred, spr. 11. febr. 1912.	Dr. št. 69 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 18085 Franc Jenko, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18086 Josip Šnajder, roj 1868, zav. za $1000, 6. razred, spr. 21. jan. 1912.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 18087 Ilija Vranič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 3. jan. 1912.	Dr. št. 57 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 143, Joliet, 111., 18088 Josip Šukle, roj 1895, zav. za $1,000, 1. razred, spr. 21. jan. 1912.	Dr. št. 20 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 15984 Anton Jeriček, 5. febr. 1912.
I.	dr. št. 32 članov. II. dr. št. 16 članov.
Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 12819 Peter Droll, 11477 Josip Metelko, 5. febr.
1912.	I. dr. št. 103 člane. II. dr. št. 18 članov.
Od društva sv.	Srca	Jezusovega	70,	St.	Louis,	Mo.,	k	društvu	sv.	Frančiška
Sal. 29, Joliet,	111.,	16305	Ivan	Žlogar,	4.	febr.	1912.	I. dr.	št.	73 članov.
II.	dr. št. 216 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 15190 Ivan Mušič, 29. jan. 1912. I. dr. št. 192 članov. II. dr. št. 95 članov SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 8799 Andrej Verbančič, 28. jan. 1912.
Dr. št. 315 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17091 Franc Jelenčič, 11275 Janko Simonovič, 5. febr. 1912.	Dr. št. 80 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11278 Franc Furjanič, 11. febr. 1912.	Dr.	št.	92 članov.
K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 15630 Mihael Knaus, 11. febr. 1912.	Dr.	št.	95 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15793 Anton Germ, 28. jan. 1912.	Dr. št. 56 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Frančiška Sal., 29. Joliet, 111., 15806 Josip Kovač, 1. febr. 1912.
Dr. št. 215 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 15563 Jurij Hodnik, 13202 Viktor Jakovac, 15238 Josip Kobe, 17356 Josip Cečak, 6553 Josip Žunič, 11690 Jošip Turk, 8507 Ivan Kobe, 17798 Karl Lučki, 3. febr. 1912. Dr. št. 307 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 10577 Ivan Stua, 5. febr. 1912.
Dr. št. 28 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 17850 Štefan Lončar, 4. febr. 1912.
Dr. št. 28 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 16793 Štefan Knežević, 17224 Ivan Porapotič, 8. febr. 1912.	Dr. št. 78 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13571 Nikolaj Bradica, 17673 Matija Škarjak, 11. febr. 1912.	Dr. št. 90 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Min., 13505 Alojzij Košmerl, 12341 Anton Šubert, 12. febr. 1912.	Dr. št. 93 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 17817 Ivan Režek, 9. febr. 1912.	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 10993 Franc Miklaučič, 31. jan. 1912.
Dr. št. 82 članov.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 9261 Mihael Kalič, 28. jan.
1912.	Dr. št. 53 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 17632 Štefan Šilobojec, 29. jan.
1912.	Dr.	št.	25	članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 1219 Ivan Simonič,	28.	jan. 1912.
Dr. št. 43 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 15218 Franc Bečaj, 12. febr. 1912.	Dr.	št.	79	članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 15629 Ivan Čampa, 12. febr.
1912.	Dr.	št.	92	članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 17768 Ivan Droll, 7.
febr. 1912.	Dr. št. 17 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 17077 Andrej Rutar, 28. jan. 1912.	Dr. št. 142 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 16926 Ivan Kobetič, 12. febr. 1912.
Dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunyside, Utah, 1219 Ivan Simonič, 7. febr. 1912.
1	Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15557 Josip Krempuš, 2. jan. 1912.	Dr. št. 35 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 5185 Terezija Žlogar, roj 1891, zav. za $1000,2. razred, spr. 4. febr. 1912.	Dr. št. 94 članic.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 5186 Katarina Stonič, roj 1889, zav. za $500, 2. razred, spr. 11. febr. 1912.	Dr. št. 53 članic.
K društvu Marije Čistega Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5187 Ana Kostelac, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 21. jan. 1912.	Dr. št. 108 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 5188 Anastazija Chunko, roj 1893, zav. za $500, 1. razred, spr. 11. febr. 1911.	Dr.	št. 20 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 5189 Franca Spelič, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 5190 Johana Urbančič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 5. febr. 1912; 5191 Franca Turk, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr.
27.	jan. 1912.	Dr. št. 65 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., fn92 Ana Korenčan, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 28. jan. 1912.	Dr. št. 63 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., k društvu sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 1777 Katarina Verbos, 6. febr. 1911.
I.	dr. št. 19 članic. II. dr. št. 16 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4282 Ana Princ, 4. febr. 1912.
Dr. št. 110 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 3307 Barbara Furjanič, 11. febr. 1912.	Dr. št. 19 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 3790 Marija Miklavčič, 31.'jan. 1912.
Dr. št. 17 članic.
Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 2637 Magdalena Kalič, 28. jan.
1912.	Dr. št. 20 članic.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 2784 Suzana Simonič, 28. jan. 1912.
Dr. št. 1 članico.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 4619 Marija Pogorelc, 12. febr.
1912.	Dr. št. 10 članic.
Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 5046 Jožefa Droll, 7. febr. 1912.	Dr. št. 5 članic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 2784 Suzana Simonič, 7. febr. 1912.	Dr. št. 1 članico.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 1323 Johana Skofca, zvišala zavarovalnino 30. dec. 1911. Razred 5.
Pri društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 3417 Elizabeta Mesec, zvišala zavarovalnino 2. febr. 1912. Razred 4.
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6097 Anton Suhadolnik, znižal zav.
12.	febr. 1912 na $500.
JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote.
<J*0*0*0*0*00*040*040*vK'
§ Društvene vesti.
Joliet, 111., 11. febr. — Naznanjam članom društva sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J., da bo dne 18. febr. redna seja. Ker bo več jako važnih stvari na dnevnem redu, kot za veselico v proslavo 201etnice obstanka društva in še več drugega, zatorej ste vabljeni vsi člani stanujoči v Jolietu in bližnji okolici, da se kar največ mogoče polnoštevilno udeležite!
Sobratski pozdrav!
Math. Bučar, tajnik.
Barberton, Ohio, 12. febr. — Veselica, katero je imelo naše katoliško dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. dne 10. t. m., se je prav lepo vršila. Udeležba od strani prijateljev in znancev je bila prav obilna. Vsem skupaj se tem potom zahvaljujemo. Posebno se pa zahvaljuje brat blagajnik, ki je z dobičkom prav zadovoljen! Obenem cenjenim rojakom v tukajšnji slovenski naselbini naše katoliško društvo prav toplo priporočam, da kateri niste še v nobenem podp. dr., pristopite k našemu dr., ki daje 7 dolarjev bolniške podpore na teden. Pristopite, dokler imate čas, k naši najmočnejši katoliški organizaciji.
Nikar pa naj ne mislijo rojaki v tej naselbini, da jaz s tem vabilom nasprotujem drugim društvom, nikakor ne! Vabim le tiste, ki vas veseli delovati na katoliškem dr. polju.
Z bratskim pozdravom ostajam u-dani sobrat vsem članom in članicam ter vam priporočam delovati za kato-ški tisk! Nabožnemu listu Ave Maria in Amer. Slovencu želin^, da bi zahajala v vsako slovensko hišo.
Mihael Železnikar, tajnik.
SMRTNO NAZNANILO.
Bratom in sestram, ter sorodnikom in prijateljem sporočam prežalostno vest, da so moj iskreno ljubljeni oče, France Zakrajšek
umrli doma, v Preserju na Notranjskem, dne 24. januarja po dolgi m težki bolezni.	;
Priporočam jih vsem v molitev in blag spomin.
O.	Kazimir Zakrajšek O. F. M. urednik Ave Maria.
— Samo do prihodnjega torka, dne 20. februarja, je še čas, vpisati se pri Am. Slovencu v Družbo sv. Mohorja. Zatorej na dan, rojaki in rojakinje, ki želite prejeti iz naših rok jeseni v dar šestero krasnih knjig od slavne Družbe sv. Mohorja. Samo $1, reci: en dolar, prinesite ali pošljite vsak kot udnino, da boste vpisani med družbine ude v njenem koledarju, ki bo letos obsegal spet celi imenik vseh starih in novih udov, in zato bo že sam Koledar vreden desetkrat en dolar. Prihodnjič objavimo imena vseh udov, ki so se letos vpisali pri nas na D. sv. M. Požurite se — samo do prihodnjega torka je še čas!!
— Še imamo več sto Blasnikovih pratik, kojih se moramo iznebiti. Prodajemo jih po 5c kos ali 100 za $1.
Amer. Slovenec, Joliet, 111.
Zanesljivo znamenje.
Tujec (kmetu): “Oče, kje imajo dobro pivo?”
Kmet: “Kjer se. najbolj tepejo, tam imajo najboljše.”
Napis v gostilni.
“Stolov se ne sme razbijati, ha dvorišču so polena.”
Razumljivo.
Krčmar: “Zakaj pa pravzaprav ne greste na dopust?”
Uradnik: “Razumljivo! Če ne naj-mem namestnika, bodo mislili, da nimam nič dela; in če ga najmem, bo ta videl, da nimam nič dela.”
WAWAVVVWAVAWWWV%
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali dragi poškodbi .
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si,oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Ledične obliže
+ RUDECEGA KRIŽA +
JE PRIPOROČATI PRI,
BOLEČINAH V HRBTU	BOLESTIH NA LEDICAtf
REVMATIZMU ^	BOLESTIH NA JETRAH<
BOLESTIH V LEDJIH	BOLESTIH V MEHURJU
HROMOSn	BOLESTIH V KRIŽU /
BOLEČINAH	BOLESTIH V MŠCAH
EPAHNJEfUU iri SPLOŠNIH BOLEČINAH.
Imenitno.
Gospodič (kmetu): “Ljubi moj, vaša ušesa so vsak dan večja.”
Kmetič: “Moja ušesa in vaša pamet —to bi bil imeniten osel!”
znati, da je društvo popolnoma prav ukrenilo.
Nadalje opozarjam vsakega člana, da bolniške podpore deležen je le oni član, kateri ima svoje prispevke plačane, n. pr. član, kateri društvu dolguje za dva meseca ali več, takemu članu društvo za slučaj bolezni ne bode nič plačalo.
Torej cenjeni člani(ice) dr. sv. Štefana, vzemite si to, kar je društvo u-krenilo, k srcu, da nc bode potem nepotrebnih suspendacij, sitnosti in stroškov.
Objednem je bilo na isti seji tudi sklenjeno, da bode društvo priredilo veselico in sicer v nedeljo dne 18. feb. t. 1. v Češki dvorani, to je na vogalu 19.St. in Leavitt St. Ob tej priliki u-pam, da se bodo te veselice naši cenjeni člani (ice) polnoštevilno udeležili. Vsaki član, ki se brez posebnega vzroka (to je bolezni i. t. d.) te veselice ne udeleži, plača globo $1.00 v prid društveni blagajni.
Nadalje vabim vse rojake Slovence, da nas s svojim obiskom na tej veselici počaste. Društveni in veselični odbor bode gledal na to, da bode veselica vsestransko zabavna; glede pijače in prigrižbe bodemo tudi zelo dobro preskrbljeni, in za ples želeče parčke smo si pa godbo najeli, da jih bode gotovo v vsakem oziru zadovoljila. Vstopnina za osebo je 25 centov, dame v spremstvu gospodov so proste.
Z bratskim pozdravom na vse člane (ice) in rojake Slovence
Leo. Jurjovec, I. tajnik, 1827 Blue Island Ave.
Chicago, 111., 9. febr. — Tem potom naznanjam vsem cenjenim članom in članicam društva sv. Štefana št. 1 K.
S.	K. J., da se je na zadnji mesečni seji dne 4. febr. 1912 med drugimi točkami tudi razpravljalo glede plačila rednih mesečnih prispevkov. Jaz sem moral žalibog društvu priznati, da se tudi pri našem društvu nahajajo člani, kateri svoje dolžnosti glede mesečnih prispevkov zanemarjajo. Radi tega je društvo sklenilo, da se moram natančno po pravilih ravnati, to se pravi, vsakega člana, kateri svoje mesečne prispevke redno ne plačuje, oziroma p i prvem opominu ne plača, tacega člana moram suspendati. Vsaki član, kateremu je za napredek društva in vsaki član, kateremu je za to, da se bode naše društvo financielno še močneje ukoreninilo, taki član mora pri-
POZOR ROJAKI!
Varujte se Antona Pogorelec! Bil je tu v Jolietu 8 dni, ter je rekel, da ima v Clevelandu sestro in tukaj brata, n da je pek. Odšel je neznano-kam in odnesel si mojo sivo obleko, ko sem bil na delu; odšel je dne 12. febr. 1912 iz Jolieta. Kdor mi pove njegov naslov in mi ga pomaga dovesti v roke pravice, mu dam $5.00 nagrade. ANTON ZABUKOVEC, 200 Jackson St., Joliet, 111.
ZAHVALA.
Podpisana se najiskrenejše zahvaljuje vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so me počastili s svojo prisotnostjo ob bolezni in smrti mojega dragega soproga. In posebno se zahvaljujem bratu Johnu Dolesu, ki je prišel iz Clevelanda, O. Nadalje se tudi zahvaljujem društvu sv. Jože fa K. S. K. J., ki so mi tako hitro izplačali usmrtnino.
Žalujoči:
Polona Doles, žena,
Marija Doles, hčer,
Janez Doles, brat, Cleveland, O., Andrej Doles, brat, Cleveland, O. in dve otn. sestri v Clevelandu, O
Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom, pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obvezanosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov:
IVAN ADAMIČ,
poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK JE
Doktor Ivee
in najbolj izkušeni, svetovnoznani ter prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Ves svet ga hvali za njegovo učenost. On pozna bolezen ha vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagnoso Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specijalist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prišče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Tel.: stanovanja Chi. 2192 L in N. W. 1239; urada N. W. 1012. Adresirajte pisma tako:
Dr.Martinj. Ivec900 N-
^SESisiianitniiiiminiiiiiinikiiiiiiiiHiiiisigosiiMiiicinnEiiimi
3 A. NEMANICH, preds.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag
S GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian	|
m
Liquor	|
Co«
___ s
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
•fa	L
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
| Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga |
L	Zdravilno Grenko Vino.
nminniiiiiiiiiiiiiiiiiiusiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiimimiimiiB
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y..
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
Ljubezni in sovraštva moč,
Ponatis prepovedan.
Izviren roman.
Za Amerik. Slovenca spisal
Rev Jos. Pollak.
(Dalje.)
X.	poglavje.
Jako neprijetne reči pa so se zgodile par dni po volitvi. Rovan je šel, jezen na ženo, ki ni kazala prav nobenega čuta do njega, v nedeljo zvečer k Skalarju nekoliko se razvedrit. Skalar, ki ga je doslej vedno sprejel s priliznjeno prijaznostjo, se nocoj niti zmenil ni zpnj.
Tudi to je jezilo Rovana in pil je več kakor navadno, pil je toliko časa, da se je upijanil do celega in da je v pijanosti svoji začel lazgrajati, razbijati po mizi in trditi reči, katerih bi trezen nikdar trdil ne bil. Izmed pivcev so se nekateri smejali, drugi pa jezili. Ker je pa bila veljava Rovano-va izpodkopana, tudi drugi niso držali svojega jezika za zobmi.
K nesreči pa je prišel na vse zadnje k Skalarju tudi novi župan, Kušter, ki se je v napihnjenosti svoji delal, kakor bi svojega tekmeca niti ne zapazil. To nameravano preziranje je pa pijanega nasprotnika tako razkačilo, da je v nemi togoti planil proti Kuštru. Ni pa prišlo do tega, da bi bil mogel zgrabiti svojega slabotnejšega nasprotnika, ker ga je poprej zgrabilo več krepkih pesti. Prestrašen se je v prvem hipu odmaknil Kušter, ko je pa zapazil, da drže močnega sovražnika še močnejše pesti, tedaj mu je zrastel pogum in začel je zbadati.
“Kaj pa hoče kikljar meni, županu? Ali ga je hudič napuha do celega obsedel? Poberi se. zibat domov k ljubi svoji ženi, katero si prevzel svojemu sinu! Vrzite ga vun pritepenca!” — “Vun z njim!” je kričala pijana dru-hal. Akoravno se je Rovan z rokami, nogami, da, celo s zobmi branil, vendar proti tolikem številu ni mogel ničesar opraviti. Odprla so se vrata, suvali so se iz hiše v vežo in iz veže so z divjo silo pijanega in besnega moža vrgli na cesto.
Nihče se ni ozrl za njim, zaloputnila so se vrata in namakali so z vinom junaško svoje dejanje. Da je plačeval novi župan, to je samo ob sebi umevno. Kmalu po bojevitem in surovem tem dogodku pa je šel mimo Skalarja slučajno lovec France in čul je blizu stopnic ječanje in stokanje. “Da morejo biti naši ljudje tako sirovi! Že zopet je bil pretep!” — Tako je mislil France in stopil je bližje. 'Bila je tema in treba je bilo drgniti žveplenko ob irhaste hlače. Ko se je od prižgane užigalice zasvetilo, tedaj spozna Rovana vsega krvavega in pobitega. — “O jemnasta, kaj poreče Minica?” To je bila njegova prva misel. Potem pa je s krepko roko zagrabil nezavestnega ali pa spečega in vlekel ga je k vodnjaku, katerega mrzli curek je kaj naglo okrepčal onemoglega. Zlomljenega ni bilo, hvala Bogu, ničesar na njem; le na čelu je hudo krvavel, ker je z njim telebnil ob špičast kamen. "Ta rana” — tako je modroval France —• “se bo že zacelila, saj je trda in trdna vsaka prava kmečka butica!” —
Voda pa Rovana ni le oprala, marveč tudi streznila ga je nekoliko. Mnogo se je trudil France spraviti proti domu Rovana, ki je na vsak način silil k Skalarju nazaj, da bi še enkrat pokazal svojo moč. Le s težavo je spravil mladenič trmastega moža proč od gostilne proti domu.
Pri Rovanu je v spodnji sobi brlela še luč in je medlo razsvitljevala sobo. Za debelo tesano hrastovo mizo je sedela Lenka, ki je še brala iz neke knjige. Čula je prihajati dvoje mož, ki sta se prepirala med seboj. Kakor prepir je bil namreč slišati Rovanov in Francetov razgovor, ker je prvi še izpred domače hiše silil nazaj k Skalarju.
Prisluškovala je Lenka, britek nasmeh ji je legel krog usten in mrmrala je sama pri sebi: “Torej pijan! Kakor živino ga privlečejo domov!”
Odprla so se hišna vrata, skozi katera je potegnil France krvavega, zama zanega in raztrganega gospodarja. “Našel sem ga, Lenka” — je hotel pripovedovati France, pa Lenka je odskočila in zavpila: “Kaj, tak prihaja domov? Fej, sram te bodi! Tvoji vinski bratci te morajo kakor nespametno živino vlačiti domov. Poberi se, odkoder si prišel, kvara ti nemarna!” — V nepopisljivi jezi je pri teh besedah celo pljunila pred svojega moža, zbežala je v izbo, zaloputnila za seboj vrata in jih zaklenila.
Minica je, ko je čula ropot, planila iz postelje in prihitela je le za silo napravljena v spodnjo sobo prav tedaj, ko je Lenka jezno za seboj zaloputnila vrata. Z enim samim pogledom je spoznala takoj celi položaj. Bleda kakor zid je zaprosila Franceta: “France, pomagaj mi spraviti očeta v mojo izbo!”
Rovana je takoj pri vstopu v svojo hišo zapustila vsa togota in leno je pustil storiti seboj, kar sta France in Minica hotela. Slekla sta ga in položila v Miničino posteljo in mož je zaspal med tem, ko sta ga opirala in mu pokladala na čelo mrzle obkladke. Ko je bilo vse to storjeno, je Minica podala Francetu roko in mu rekla: “Zahvalim se ti, France, za to, kar si storil mojemu očetu. Zdaj pa Z Bogom!” Rad bi bil lovec še ostal, toda poštena deklica tega ni hotela. Premišljevala je potem, ko je sedela in čula pri očetovi postelji sama, vse to, kar ji je povedal France. Danilo se je že in de-
klica še ni zatisnila očesa. Srce ji je napolnjevalo veliko sočutje z možem, katerega imenuje očeta. Ako pa se je zmislila na očetovo ženo, tedaj se je odlašalo v njenem srcu sovraštvo.
Kaj naglo je zopet okreval Rovan. Obnašanje njegove žene pa je ostalo nespremenjeno. Takoj zjutraj, po ravno kar omenjenem dogodku, je prenesla vse svoje reči v zgornjo sobo, katero je zapustila le, ako je bilo to neobhodno potrebno. Sicer pa je pustila gospodariti Rovana in gospodinjiti Minico kakor se jima je poljubilo. Po več dni skupaj je ostajala Lenka proč od doma, bodisi da se je mudila pri materi ali pa v bližnjem mestu po raznih opravkih,
Rovan se je, ako žene ni bilo doma, počutil vedno, kakor bi mu nekaj odleglo. Česar je pogrešal pri ženi ljubezni in skrbne pozornosti, to mu je skušala nadomestiti hči. Polagoma se je vsled Lenkinega gospodinjstva mar sikaj predrugačilo pri hiši; zdaj se je vračalo vse zopet v stari tir. Živela sta oče in hči v hišnem pritličju skoraj zadovoljno, v prvem nadstropju pa je prebivala Lenka in grizla je takorekoč samo sebe v nedoločenem hrepenenju in nezadovoljstvu. —
Pri Rovanovih so poprej posli po dolgo let služili; hrana je bila dobra in lepo se je vselej z njimi ravnalo. Ko je pa zagospodarila Lenka se je spremenilo tudi to. S svojo odurnpstjo in vihravostjo je mlada gospodinja poslom službo zastudila in prav pogo-
tratm ljudje. Tu in tam je pomanj-kovalo celo teh. Jako bi bil Rovan rabil zanesljivega planinčana, ki bi na planini pazil na živino, mleko in sir. Da, ko bi bil sin doma, kako lahko , bi bilo! Svojo zadrego je oče potožil hčeri, ki se je zamislila in je slednjič svetovala očetu pisati Marku, naj se vrne domov, da prevzame v oskrb živino na planini. Rovan se je vsedel in je po dolgem pripravljanju začel pisati sinu pismo, med katerega pisanjem so stopile možu potne kaplje na čelo.
Med tem, ko se je oče mučil s pisanjem, je sedela v svoji izbici tudi Minica pri mizi in pisala je tudi ona bratu dolgo pismo. V prvič mu je tedaj popisala vse, kar in kako se je godilo doma in prosila je tudi ona, da se vrne zavoljo očeta in zavoljo gospodarstva koristi, katera je gotovo skupna. Svetovala mu je tudi, naj se, ako bi mu bilo preteško oglasiti se doma, ogne domači hiše in naj krene naravnost na planino.
Črez par dni je prišel odgovor od Marka, ki je poročal, da pride v torek prihodnjega tedna, in naročal, naj bi bilo do tedaj vse pripravljeno na planini. Rovan je sicer godel, kaj se je treba domačemu sinu ogibati njegove rodne hiše, pa kmalu je potolažila očeta Minica, ki mu je naštela mnogo raznih razlogov, ki so opravičevali bratovo ravnanje.
Bilo je lepega poletnega popoldne, ko sta v prostorni planinski koči sedela brat in sestra. Vsemir je bil razprostrt po planini; le tu in tam se je čul kak kravji zvonec ali pa mukanje goveje živine, ki se je pasla blizu koče. Pod planino se je razprostiral gojzd. pod gojzdom pa se je zibalo domače jezero v vsej svoji poletni krasoti. Iz planinske koče. se je videla tudi streha domače hiše, bolj na desno pa Kuštrova, na drugi strani jezera pa Potočnikova hiša.—Kako lep, in čaroben si domači svet mile naše slovenske domovine! Veselje ti igra v srcu, ako zreš raz kake gore po bajno lepih domačih dolinah, po katerih se vijejo kristalno čiste reke, žubore bistri studenci, po katerih biva ubož-no, a žilavo, pridno, pošteno in bogaboječe slovensko ljudstvo! Solza hva-. ležnosti ti zaigra v očeh do Stvarnika, ki je našemu narodu podaril v last kos tako lepe zemlje! —• Tega veselja, te radosti pa nista občutila brat in sestra v planinski koči, marveč žalostna sta bila njuna obraza.
Slednjič je vstala Minica in se je odpravljala domov. Do gojzda jo je spremil brat, katerega zadnje besede so bile: “Prelomil sem tebi in očetu na ljubo svoj sklep ne vrniti se več. Ne zahtevajte pa, da bi prihajal domov! Ako bi pa bilo kdaj res treba, tedaj veš, kje sem. Z Bogom Minica! Pol zdravi očeta!” — Še enkrat je stisnil brat sestri roko, potem pa se je vrnil zamišljen proti koči.
Čez par dni je prišel na planino oče, ki se je navidezno kazal veselega. Sin se je delal, kakor bi na očetu ne zapazil nobene spremembe in govoril je toliko o kravah, teletih, siru in mleku, da je bil za gospodarja zadnji čas odriniti, ako je hotel priti pred večerom domov.
Kar oddahnil se je Marko, ko ga je zapustil oče. Potem pa mu je legla velika britkost na njegovo dušo, ker je le predobro spoznal, kako nezmerno nesrečen je njegov oče.
“Kaj početi, kaj početi?” — se je pač stokrat vprašal mladenič, povolj-nega odgovora pa ni našel, kakor ga ni našla sestra.
Drugo jutro je prišel pismonoša k Rovanu in prinesel je priporočeno, ali kakor pravimo registrovano pismo. Radovedno je ogledoval Rovan to pisanje in slutil je, da vsebina ne bo kaj
vesela. Ko pa začne brati, tedaj zaplešejo črke pred njegovimi očmi in kar ne more verjeti, da bi bilo to res, kar je pisano. Domača občina mu je potom višje gosposke sporočila, da ima plačati do prvega novembra ves dolg, katerega dolguje on občini.
“Izplačam naj kapital? Saj sem vedno pošteno in redno plačeval obresti. Vrnem naj celo vsoto, ki je bila pri meni tako varno naložena, kakor nikjer drugje. Res je potekal petletni rok, občina ima pravico tirjati, da se izplača kapital; toda zakaj?” — Tako je premišljeval mož in zmajevaje z glavo si ni vedel dati odgovora.
Da, nekdaj in danes! — Nekdaj je bil najveljavnejši mož v celi okolici, danes je odstavljeni župan, s katerim postopajo celo v domači krčmi kakor s kakim pritepenim postopačem. Ru-dečica mu je šinila v lice, zdihnil in vsedel se je.
Ko je pred več kot dvajsetimi leti kupil nekaj posekanega sveta, ki je mejil na njegovo posestvo, je hotel povečati svoje posestvo in zasaditi zopet posekani razstežaj. Takrat so mu kar ponujali denar, kljub temu, da bi bili vsled vremenskih nezgod lahko škodo trpeli novi nasadi. — Zdaj so bila drevesa že precej velika in debela. Koli-krat bi bil on mladi gojzd lahko dobro prodal, pa ni maral. Ponosen je bil na to, da je posestvo z lastno pridnostjo in varčnostjo zdatno povečal z lepim kosom sveta, ki je bil malo ne toliko vreden, kakor celo posestvo, na katero se je priženil svoj čas kot revni hlapec. Vzroka za odpoved posojila ni bilo drugega kakor hudovoljno sovraštvo.
Britko se je zakrohotal Rovan rekoč: “Dobro so začeli! To je prvo delo in prvi sad novega župana. Pa kaj je to meni? Peljal se bom v mesto in dobil bom denarja na posodbo kolikor bom hotel. Tega veselja pa ne bo doživel Kušter, da bi me zarubili.”
Vsebine pisma pa ni razodel ne Lenki ne Minici. Čemu napravljati še tem nepotrebnih skrbi? —
Par tednov se ni mnogo zmenil za celo zadevo, ker je menil,, da bo z lahka dobil na posodbo 10,000 goldinarjev. Potem pa se je večkrat vozil v mesto pod pretvezo lesne kupčije. Čim večkrat pa je odhajal v mesto, tem bolj nejevoljen in zamišljen se je vračal domov; tu in tam celo pijan in vsled tega čmern in togoten, kakor nikdar poprej.
Ko se je to godilo vedno bolj pogosto, se Minica ni mogla več zdržati, silila je toliko časa v očeta, da ji je ta slednjič razodel, zakaj da hodi v mesto in kaj ga teži. “Svet” — tako je tožil hčeri — “nima več vrednosti, banke nerade posojujejo, ker prinašajo druga podjetja večje obresti, kakor pa poljedelstvo in lesna trgovina, zlasti v krajih, ki so daleč od železnice.” —
Preostajali so le še oderuhi židovski in krščanski. K tem se pa ni hotel zateči, ker je skušeni mož le predobro vedel, da je vničen oni, ki pade te vrste ljudem v kremplje.
Nekoč se mu je skoro posrečilo dobiti posojila pri nekem zasebniku, ki je obljubil, da je pripravljen posoditi in da se odloči prav v kratkem. Ko je odhajal od tega moža, je videl vstopiti ravno gospoda Borna. Par dni pozneje je pa prišlo pismo, da s posojilom ne bo nič.
“Ali tiči za celo zadevo Born?” —■ Pa kaj bi bilo to njemu mar, kaj njemu v korist? — Kljub temu, da je bilo posestvo štirikrat toliko vredno in brez dolga, se Rovanu vendar ni moglo posrečiti, dobiti posojila. Zadrega je postajala večja in večja. Lotila se ga je misel: “Kaj ko bi se zatekel k Bornu?” o katerem je vedel, da je imel izposojenega precej denarja po ne ravno visocih obrestih. Pa kako naj zaprosi on moža, s katerim je ravnal na cesti tako neprijazno takrat, ko ga je vprašal glede prodaje nerodovitnega travnika ob jezeru.
Sila kola lomi. — Tako vidimo nekega jutra Rovana s težkim srcem korakati proti Bornu. Born je ravno prebiral časopis, ko je boječe vstopil Rovan v bogato opremljeno sobo. Born je pogledal v ogledalo, ki mu je pokazalo Rovanovo zadrego, ki se je zrcalila v njegovem obrazu. Zlovoljno se je za svojim časopisom nasmehnil bogatin in mislil si je: “Torej je vendar prišel.” Takoj pa je spremenil svoj obraz, uravnal ga je v najprijaznejše poteze in je pozdravljal: “Dobro jutro, Rovan! Kaj dobrega vas pa vodi k meni? Redki gostje, dobro došli gostje,” pozvončkal je in velel je prihajajočemu postrežniku naj urno prinese steklenico najboljšega vina in dvoje kozarcev.
Se le na opetovano povabilo se je Rovan vsedel in v zadregi je vrtil v rokah svoj klobuk.—-“No oče Rovan,” je prijazno vprašal Born — “kaj pa bo dobrega? Brez vzroka gotovo niste prišli tako zgodaj?” in začel je natakati ne ravno majhne kozarce. — “Pijte oče, potem bova pa naprej govorila! Na zdravje!” Z nemirnim očesom je pogledal Rovan ponujeni kozarec, katerega pa je takoj v enem dušku do dna spraznil; zakaj vsled razburjenja je bil silno žejen in jezik njegov je bil skoro zasušen.
“Ali ni res dobro vino, oče? No, na eni nogi se ne stoji, torej še en kozarček!” Mož se je sicer branil, toda ker mu je zopet nazdravljal Born, je menil, da zahteva že uljudnost, da izprazni tudi ta kozarček. Ni pa zapazil Rovan, da je Born vino komaj pokusil. Bornova prijaznost je dala Rovanu poguma, da je povedal in razodel svoje zadeve.
“Torej vi prihajate k meni,” — je
I stokrat so se menjavali. Boljši, zanes-I Ijivejši in poštenejši so odhajali, prihajali so pa nezanesljivi, leni in po-
rekel Born — “da bi vam posodil denarja, ki naj bi se vknjižil na vaše posestvo?” — “Da, gospod Born, prav lepo bi prosil, da mi pomagate iz zadrege!” Počasi je pušil Born svojo smodko, in pihal je njen dim v zrak in se na skrivaj veselil kmetove zadrege.
“No” — je rekel po precejšnem pre-vdarku — “to je lep denar in treba je dobro pretehtati celo zadevo.” — “Gospod” — je odgovarjal Rovan — “ako mi hočete pomagati, se mora to zgoditi čim preje. Ako pa nočete, ali pa ne morete, bo pa treba poiskati drugod.”
“Kam se’vam pa mudi, Rovan? Ako posodi kdo toliko denarja, mora vendar poprej prevdariti vse natančno.”
To pa je rekel le za to, ker ga je veselila Rovanova zadrega. Odločil se je bil že zdavno. Rovan je začel obširno popisovati svoje razmere, svoje posestvo in njega vrednost. Mej tem pa je izpil tudi tretji kozarec, torej skoraj celo steklenico.
Born si je prižgal mirno novo smodko in rekel je hladnokrvno, kakor bi imel posoditi le par goldinarjev: “Dobro, Rovan! Vaše razmere zdaj poznam in denar vam posodim.” — Veselo je planil kviško Rovan in je v zahvalo hotel zgrabiti Bornovo roko, katero pa mu je ta odtegnil rekoč: “Tako naglo ni sklenjena kupčija! Imam še nek neznaten pogoj!” — “Kakšen pogoj?” — “Pogoj, ki vas’ prav nič ne oškodi, ki vam prinaša celo korist, meni pa veselje.” —
“Gospod, le govorite! Vse storim, kar hočete, ker ste mi tako lepo pomagali iz zadrege!”
“Dobro! Jaz vam posodim denar; vi mi pa iz prijaznosti za mojo prijaznost prodate nerodovitni travnik ob jezeru.”
“Gospod! tega pa ne!” —- “Dobro tedaj pa tudi jaz ne posodim!”
V zadregi se je praskal Rovan za ušesi. Sila in moč vina sta vplivala. Postal je brezbrižen glede tega, za kar je nekdaj hotel zastaviti celega moža, brezbrižen na svoj nekdanji sklep, da ne odstopi, tudi za drag denar ne, ped zemlje svojega posestva. Kar naenkrat zagrabi Bornovo roko in reče: “Velja! Prodam vam travnik. Jaz sem gospodar! Oporekati ne sme nihče, tudi moj sin ne.” — In vdarila sta v roke. —Teško je prikrival Born svoje zadovoljstvo. Ko je Rovan odšel, tedaj je mrmral Born sam pri sebi: “Neumni kmet! Ujel si se v past, katero sem ti nastavil s pomočjo starega tvojega prijatelja Kuštra. Prvi korak je storjen, lep del sveta krog jezera ■'» mojega! Zidal bom hiše, vile, hotele. Postavil bom žago. — V dveh letih bo okolica drugačna. Živel napredek!”
Istega dne popoldne je zadovoljno korakal Born proti Kuštru, katerega pa je dobil pri jako slabi volji zavoljo sina Jurija. Od onega večera, odkar
je — tako je Jurij sam trdil — padel in si prebil na špičastem kamnu svojo ustnico, se je mladenič čudno spreme-
nil.	Bravec pa ve, da si ustnice ni prebil Jurij, da mu jo je besnemu v siloobrambi pregrizla Lenka. —
Že od nekdaj ni maral za delo, odslej pa sanjari po cele dneve. Po cele ure zre nepremično v eno reč in, ako ga kdo kaj vpraša, se prestraši. Edino, kar mu vgaja je godba, pa tudi za to v cerkvi ni več poraben, ker se tako zamisli, da ne ve kje in kdaj bi moral nehati. Župnik tolaži očeta: “bo že bolje z Jurijem.” Oče sam pa meni, da ne bo nikdar bolje in dolži Rova-novega Marka, da je vsega on kriv, ker je Jurija tako grdo premlatil.
Noč in dan je premišljeval Kušter, kako bi se mogel še bolj maščevati nad Rovanom. Posrečilo se mu je o-sramotiti ga pri pogrebu njegove prve žene, izpodriniti mu županov stolec in pripraviti mu z odpovedjo posojila novo zadrego. Kako bi mu mogel še kaj prizadejati? — Vse to je premišljeval Kušter, ko je prišel Born.
Nič ni bilo po volji Kuštru, ko je čul, da je Born pomagal Rovanu. V svojem sovraštvu je mislil, da mora biti do Rovana vsak tako nesebično brezobziren kakor on sam. Da se smeji v pest obema in da prinaša domače sovraštvo korist pretkanemu ptujcu, tega kratkovidni Kušter ni pomislil.
Prijaznejši je postal Kušter šele tedaj, ko sta prišla v pogovoru z Bornom na drvarstvo, katero oddaja že dolgo vrsto let nadgojzdar vedno Rovanu. “Zakaj pa vi ne marate tega podjetja, ki prinaša precejšen dobiček Kuštru?” je vprašal premeteni Born.— “Kaj hočem, ko odda nadgozdar to delo vedno Rovanu!” — “Kaj hočete? —Ali ne veste, da se to delo odda onemu, kdor najmanj zahteva? Zakaj pa ne greste na licitacijo, ki mora biti postavno razglašena?” —- To je bilo zopet nekaj za nevgasljivo Kuštrovo sovraštvo. — “Ali menite, gospod, da bi jaz to dobil?” je vprašal Kušter. — “Gotovo, ako zahtevate za celo delo manjšo svoto, kakor jo zahteva Rovan. Sicer pa, kaj to meni mar? O-menil sem to le mimogrede. Storite kar hočete! —■ Kar se pa Jurija tiče, upam — da bo s časom vendar še vse dobro. Z Bogom!” — Ko je Born odšel, je bil Kuštrov sklep gotov, udeležiti se licitacije in jo zahtevati. Bodisi da dobi podjetje on ali ne; gotovo je, da bo moral Rovan delati ceneje in vsekako je torej na škodi, na škodi, ne da bi bilo Kuštru zavoljo tega treba storiti kako krivico.
(Dalje prih.)
— Vsakdo naj si zapomni, da se “A. S.” predplačuje; le en dolar na leto.
FR. Kompare.
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVK, SO. CHICAGO, ILL.
The Will County National Bank
Of Joliet Illinois.
Prejema raznovrstne denarne slogi ter poiilja denar na vse dele sveta.
Capital in preostanek 9300,ooe.ea.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
Jako malo je zdravil na svetu, ki se j ih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je
Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša
BOLEČINE Y ŽELODCU, NEUG0DM0ST PO JEDI KOLCANJE,
VETROVE,-KOLIKO, ZAPRTJE,
NERVOZNOST,
IZGUBO OKUSA, SLABOST,
TUINEROVO
Horré víno
in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi.
"¡WedbyJOSEPH TR1NER 739 & Ashland Ave. ^CHICAGO ill —
Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe.
V lekarnah.
I «asa«* JOS. TRINER, *
J*	Importer and Exporter	jT
% 1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. J

—
—-
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERZE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo zaulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah.
First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
JOUCTJUU
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept Cor. Scott and Clay St	Both Telephone* 2fc
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, lit
Telefoni Chl. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 844
Spomini na moje roma- g nje v Sv. Deželo. ||

Rev. Jos. Pollak.
tM04»0«WO*0«OVOVOVOtOVOVOVOM)VO*Ot040VO«>OfOVO
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
♦oecf
L f
I IPiite "Elk: Brand” pivo
è Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
•«•«(»♦0»040f9O*0V04!H9V040»<H0V040Vt0V0(H<H0*<H»0V0l
10. V Kano, h Genezareškem jezeru in v Seforis.
(Dalje.)
Kje je lepota nekdanjega mesta? Nič ni najti druzega, kakor razvaline. Spolnile so se besede Gospodove: “In Kafarnaum, ali se boš do neba po-zdignil? V peket boš pahnjen; zakaj ako bi se bili v Sodomi godili čudeži, kateri so se v tebi godili, bi bila do današnjega dne ostala. Pa povem vam tudi, da bo sodomski zemlji ložej na sodni dan, kakor tebi.” (Mat. 11, 23. 24.) Kjer je nekdaj v razkošju živelo lahkomiselno ljudstvo, razprostira sedaj beduin svoj črni šotor; med razvalinami palač pa raste trava in črede se pasejo. V frančiškanskem hospicu je majhna kapelica, v kateri je eden izmed tovarišev maševal. Po maši smo se odpeljali po jezeru v Tab-go. Tukaj imajo katoliški Nemci svoj misijon, ki ga vzdržuje misijonsko društvo v Kolinu. Obiskali smo prijaznega gospoda, Nemca po rodu, ki že nad 25 let deluje kot misijonar v Palestini in se je silno dobro priučil arabščine. Tukaj blizu Tabge se steka več studencev v jezero, od daleč se vidi tudi neki mlin. Novejši preiskovavci trdijo, da je tukaj nekje izročil Go-pod sv. Petru vrhovno oblast nad cerkvijo. Tukaj nad obrežjem se vzdigu-e precej visok hrib in semkaj stavijo nekateri goro osmerih blagrov, kjer e Jezus čudežno pomnožil kruh.
Na nasprotni strani jezera je stala še v času sv. Jeronima vas Gergeza, v kateri je izgnal Gospod iz obsedenega hudobne duhove ter jim je dovolil iti svinje. V deželi Gerazenov je ozdra-'1 tudi kervotočno ženo. Ko smo se prijaznim gospodom misijonarjem nekoliko pogovorili, smo se vrnili nazaj v Tiberijo, kamor smo prišli po eni popoldne.
Vožnja po jezeru je bila cel čas jako vgodna in prijetna, kar pa ni vedno tako. Večkrat zdivja jezero kar naenkrat, par minut in solnce se zakrije, valovi se jamejo krožiti, kmalu se začnejo vzdigovati silno visoko. Arabci seveda večinoma poznajo čas viharja, vendar se pa ta včasih tako hitro vzdigne, da niti jader sneti ne morejo; ako je temu tako, potem čolnu gorje! Tako se je zgodilo nekdaj tudi Gospodovim učencem. Jezus je stopil v čolnič in vkazal veslati proti deželi Gerazenov. Gospod zaspi; in kar naenkrat se vzdignejo strašni valovi, ki prete vgonobiti čoln in ribiče. Zato zbude učenci Gospoda z besedami: Gospod, otmi nas, pogubljamo se.” In Jezus jim je rekel: “Kaj ste boječi, maloverni!” Tedaj je vstal in zapo-dal vetrovom in morju, in bila je velika tihota.” (Mat. 8, 25. 26.)
Prav zato, ker so viharji na tem jezeru jako pogosti, se svetuje, da naj romar, ako se hoče voziti po jezeru, ostane blizu obrežja.
Po kosilu smo se odpeljali nazaj proti Kani, kamor smo prišli proti večeru. Tovariši so zjutraj maševali Kani, jaz sem pa šel z usmiljenim bratom fr. Viktorjem v Sefurije, nekdanje slavno mesto Seforis, ki je bilo v Gospodovem času glavno mesto Galileje. Pot je na nekaterih krajih ne koliko strma, v obče pa je jako lepa. Hodila sva nekako poldrugo uro in pri šla sva v veliko vas, ki šteje blizu 4000 ljudi in sicer samih mohamedancev. Hišice so silno majhne, kolikor mogoče nesnažne; take so zlasti tudi ceste Hodila sva s tovarišem okoli, precej dolgo, večkrat sva prišla na isto mesto nazaj. Slednjič prideva vendarle pred vrt, ki je obdan z visokim zidom, na katerem sem zapazil križ Sv. Dežele. Treba je bilo precej časa čakati in trkati na vrata; naposled vendarle odpre brat lajik, ki je se svojim hlapcem edini kristjan mej toliko mohamedanci.
Izročilo trdi, da sta imela v tem mestu sv. Joahim in sv. Ana svojo hišo. Res je bila v četrtem stoletju tukaj sezidana prostorna cerkev, katere razvaline so še precej dobro ohranjene. Cerkev je imela tri ladije; v koncu leve ladije je sedaj majhna kapela, v kateri sem opravil sv. mašo. Nad to kapelo ima brat lajik svoje stanovanje. Vsak teden dvakrat pride pater iz Nazareta maševat v Seforis. Kmalu po maši sva se vrnila nazaj v Kano, kjer smo ostali pri gostoljubnih Tiroljcih še enkrat pri kosilu. Ker smo že pred ta dan odslovili voznika, smo jo vda-rili kar peš v Nazaret; toda dež nam je prav na tej poti precej močno nagajal. 11. Zadnji dan v Nazaretu.
V nedeljo 15. februarija sem opravil sv. mašo v nekdanji delavnici sv. Jožefa, katero sem že spred omenil. Iz novega so mi prav živo stopila pred oči Gospodova otročja in mladeniška leta. Z dejanjem je Gospod tedaj pokazal, da obstoji prava čednost v tem, da smo popolni v navadnih rečeh, sveti v posvetnih, nebeški v pozemeljskih, večni v časnih opravilih. — Koliko ljudi si išče sreče povsod drugod, le tam ne, kjer jih čaka. Gospod Jezus Kristus nam je v svojem prikritem življenju v Nazaretu najlepši zgled po_ hlevnosti, ponižnosti in zadovoljnosti se svojim — če tudi še tako pripro stim — stanom. Kako delaven je bil Gospod! Prišel je na svet, da bi vsta-novil božje'kraljestvo na zemlji; zato pa dela in deluje naj poprej v družini. Prišel je na zemljo, da bi osrečil svet; zato pa obrne prvo svojo skrb na družinsko življenje, ki je korenina vsake sreče v državi, v cerkvi, v celem člo-
vestvu. Zastonj se trudijo dandanašnji učenjaki, da bi razvozlali zamotano socijalno vprašanje, ako ne obrnejo svoje pozornosti najpoprej na
družinsko življenje. Zastonj pa bi iskali lepšega zgleda družinskemu življenju, kakor je ta, ki ga imamo v delavnici sv. Jožefa. Po tej delavnici je hodil sv. Jožef z veselo zavestjo, da je njegova najveća, najsvetejša in najsrečnejša dolžnost skrbeti za mater in za otroka. Tukaj mu je lajšala delo prečista Devica Marija, ki je družila v sebi vse lastnosti skrbne Marte in bogoljubne Marije. Tukaj se je med rednikovim delom igralo božje Dete, zaklad, veselje, tolažba družine. Vsaka družina, ki posnema to naj svetejšo dru žino, bo pravo svetišče, pravi raj na zemlji. V taki družini vlada mir, 1 ju-bežen, potrpežljivost, da, celo v trpljenju jih tolažila ne bodo popolnoma zapustila.
Po sv. maši sem porabil čas s tem, da sem napisal nekaj pisem, in spopol-nil svoj popotni dnevnik, nakupil nekaj potrebnih reči in da smo vredili vse potrebno za nadaljno težavno pot.
Popoldne smo ogledali drugo kapelo, ki je prav blizu maronitske cerkve. V tej kapelici je blizu altarja široka, skoraj štirivoglata skala, podobna mizi. Izročilo pripoveduje, da se je Gospod po vstajenju v Nazaretu prikazal svojim učencem in da je ž njimi na tej skali jedel.
Nazarečanom je bilo skrito, zlasti pa priprosto Gospodovo življenje v spotiko. Ko prvič nastopi v judovski shodnici se sicer čudijo “nad neprijetnimi besedami, katere so šle iz njegovih ust ’ (Luk. 4, 22.) — Gospod vidi v njih srca in bere v njih željo. ‘Zdravnik, ozdravi sam sebe! Kolikeršne reči smo slišali, da si delal v Kafarnaumu, delaj tudi tukaj v svojem kraju.” (Luk. 4, 23.) •— Ko jim pa noče vstreči, “so vstali, ga iz mesta izgnali in peljali na rob gore, na kateri je bilo njih mesto zidano, da bi ga dolu sunili.” (Luk. 4, 29.) Gospod pa gre mirno in veličastno mimo njih. Kje je stala judovska zbornica, se ne ve za gotovo. Nekateri trdijo, da tam, kjer je sedaj grška cerkev, zopet drugi drugod. Tudi glede kraja, kjer so hoteli pahniti Gospoda z roba neke gore, se dvoji. V obče se trdi, da je ta gora na južni strani Nazareta. Do stermine je približno tri četrtine, tedaj nekoliko daleč proč od mesta. Še neki drugi sodijo, da so hoteli Gospoda pahniti raz skalo, kt je v bližini maronitske cerkve.
Izročilo tudi pripoveduje, da je Marija zvedela, kaj namerjajo Nazarejci z Jezusom. Zato hiti za sinom, toda vsled srčne bolečine in razburjenosti omedli. Na mestu pa kjer se meni, da se je to zgodilo, stoji sedaj majhna cerkvica, ki je okrog nje pokopališče patrov. Razgled na Nazaret je prav s tega kraja silno lep.
Ko smo se vračali proti severu v samostan, slišimo neko vpitje. Ko vprašamo, kaj pomeni, zvemo, da peljejo od poroke nevesto. Par ulic pozneje vidimo, kako plešejo ženinu na čast fantazijo. — Že zjutraj smo se dome nili se zanesljivim vodnikom, z obče znanim možem po imenu Totari. Ta nam je imel preskrbeti konje in vse drugo potrebno za pot v Jeruzalem. Zvedeli smo pa tudi, da se popoldne poročita dva njegova sinova. Ta dva ženina smo sedaj srečali. Ko so jih peljali iz cerkve domov, pokličem mladega arabskega strežnika in ga naprosim, naj mi razloži navade in šege pri arabski poroki. Kar mi je ta mladenič povedal in kar sem zapazil sam, po pišem tukaj, ker vtegne morda kate rega izmed bravcev zanimati, kako se ženijo jutrovci.
(Dalje prih.)
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) • 515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
U/4 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in Igroeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg, Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-ej postregli z najnižjimi tržnimi ce lami. Mi imamo v zalogi vsakovrst-ega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki iz rdi les, late, cederne stebre, desk i» »inglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi ti bomo zadovoljili in ti prihranili denar
POTREBUJEMO
za delo od 80 do 100 mož v naših to varnah v Quitman, Clarke Co., Mis sissippi. Rabimo take ljudi, ki hočej' tam stanovati, a ne drugih, pod temi pogoji: Kdor kupi od nas 40 oralov farme v Quitman, za $800, dobra zem lja, nič kamna, lahko čistenje, i nam plača $100 na roko, a ostalo na lahke obroke, mu jamčimo delo kakor hitro bo vplačal na pogodbo in dobi kon trakt. Pišite za pojasnila.
Grimmer Land Co.
Quitman, Miss.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču č« treko. Tam dobim dobro pivo, žg» nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt« se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-n,
Joliet„ 111»
400 Ohio Street
$3
iti več stalnega
dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajt«
za cene
Lyons Bros.
Popravljamo
KLOBUKE
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
«<
Hill Grit Vineyard
n
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett. Cal
TROST & KRETZ
izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
IM Jefferson Street Joliet, SSL
Mirovni ; sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon SOS.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
k
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL
Delo jamčimo
kupljene pri nas urejujemo brezplačne
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet Illinoi»
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,
Joliet, 111.
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street,
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Straka
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenske perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
Great Atlantic an Pacific Tea Co.
daje najboljše nagrade in najboljše blago.
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože
in dlakasto, rokovice, krila, suknjiče, moške vseh vrst.
ženska
obleke
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steam Dye House
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO.
Office and Works, 642-644 Cass
Street
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Geo. Bluth
zastopnik za Joliet.
712 N. Broadway. JOLIET.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, Ml
(nadaljevanje z 2. strani.)
Da bo pa kolikor mogoče velik dobiček iz tega vira, treba je vedeti za vsako kravo, koliko funtov mleka da na dan, in koliko denarja je to mleko doneslo tekom leta. Krave, ki ne nesejo vsaj $60 na leto, naj se iz črede iztrebijo, in nadomestijo naj se polagoma z najboljšim domačim naraščajem, in tako dosegle se bodo s časom krave, ki bodo dale mleka za $70, $80, $90 in $100 in še več na leto, vzlic temu, da bo stala njih krma in njih o-skrba isto kot stane za manj produktivne krave.
A tudi reja živine na debelo se mora vpoštevati, da se dobi čim več denarja za isto živino, ki je namenjena mesarju. Za to treba bo mogoče trgovskih krmil; treba navodil, kako in kaj krmiti; treba bo odposlati cel vagon živine skup (ne ponujati dve kravi kot rojak Jakše); treba vzrejati le zdravo, preiskano živino; treba je sploh novodobnih ved o umni živinoreji.
Te in še mnoge druge stvari pa spadajo v področje živinorejske zadruge, in če se ta ali ona slovenska naselbina zanima za take organizacije, sem pripravljen vsikdar stvar pojasniti in raztolmačiti.
Opomnim naj pa, da se pri volitvi odbora ni ozirati na prijateljstvo, ampak le na zanesljivost in na zmožnost, in posebno kar se tiče upravitelja ali menežerja, izbrati se mora mož, četudi izven zadruge, ki je podkovan vsaj z glavnimi vedami umne živinoreje in živinske kupčije.
K sklepu poživljam zopet vse one, ki so namenjeni na farme, da se naselijo v skupinah, v naselbinah; oprimejo naj se z vso vnemo in eneržijo zadružnega gospodarstva, in s tem bo rešeno vprašanje za vspeh in napredek.
Kar se pa mene tiče, pripravljen sem vsikdar na farmo v naselbino Slovencev; zato treba je le pisma na Vašega	Wm. Brunschmid,
4649—2 Ave. So., Minneapolis, Minn.
Rib Lake, Wis., 12. febr. — Gospod urednik! Prosim, priobčite ta mali dopis v listu Am. Slov., ker mislim, da je precejšnje važnostj . Meni je namreč več rojakov pisalo radi tukajšnje zemlje in farm. Ker pa nimam časa vsakemu posebej odgovarjati, naj bo to za odgovor vsem, ki mislijo sem priti.
Tukaj je dobra zemlja za farme in se sicer prodaja od 10—IS dolarjev aker. Z dve- do tristo dolarjev se lahko začne. Seve je treba zemljo čistiti. Za delo se ni bati, se lahko dobi, posebno pozimi. Dalje, že nekoliko obdelane farme se dobijo od en tisoč do pet tisoč dolarjev. Te zadnje je veliko boljše kupiti kot pa prve, dasi več stanejo. Na teh je že nekaj čiste zemlje, potrebna poslopja, mogoče tudi živina in orodje. Nekateri tukajšnji farmarji zato prodajajo svoje farme, ker mislijo se izseliti v Ca-nado, ker tam hočejo farmariti v velikem obsegu, kar je tukaj sedaj še nemogoče, ker hosta se ne da tako hitro iztrebiti. Vendar je pa dobro tudi tukaj in bo vedno boljše. Prihodnjo spomlad dobimo takozvano “Creamery” v mestu, na deželi pa sirarno, to je že drugo, ena je namreč že dolgo tukaj. Dalje dobimo v mestu tudi skladišče za krompir to poletje. Slovenec sem do sedaj sam tukaj, pač pa pridejo trije sem prihodnjo pomlad. Lansko pomlad je kupil g. John Cu-ljan ml. 40 akrov lepe zemlje za $400, njegov oče pa pride si izbrat tudi 40 akrov prihodnjo spomlad. Dalje g. M. Baškovec je kupil eno najlepših farm za $3,500 z živino in orodjem, tako da bo koj začel delati na farmi, ki je le eno miljo oddaljena od mesta. Prva dva sta iz Utica. 111., tretji je iz La Salle, 111. Lansko leto je prišlo veliko Poljakov in Čehov iz Chicage, Milwaukee in Minneapolisa sem; nekateri so kupili divjo zemljo, drugi pa nekoliko obdelanih farm. Vendar jaz ne vabim nikogar ravno sem, ker jaz se ne pečam s prodajo zemljišč; tudi ne bom odgovarjal mnogo na pisma. Kateri res misli sem priti, naj pride, da vidi na svoje oči; jaz ga lahko peljem k dotičnemu farmarju in on, ako hoče kupiti, pa naj “gliha”, kakor hoče.
Nekaj naj Slovenci dobro premislijo prej ko se odločijo, namreč, zemljo kupovati od družbe, katera ponuja delo v tovarnah. Na prvi pogled je to seveda dobro, vendar je pa skušnja melt^ naučila, da ni vse zlato, kar se sveti. Pred več leti sem bil namreč kupil loto od neke premogove družbe v Illinoisu, postavil si hišo in družbin predstojnik mi je obljubil delo in dober zaslužek. Pa prišlo je drugače. On se ni nič oziral na obljubo; dal mi je sicer delo, pa zaslužil sem bil tako slabo, da sem moral iti k drugi družbi delat, da sem omenjeno loto splačal.
Prihodnjo nedeljo pride sem Rt. Rev. Spinner, škof iz Superior, Wis. Pri tej priliki mislijo prositi ga, da kadar bo tega duhovnika prestavil, da bi nam poslal kakega Slovana, ker se je veliko Slovanov že sem naselilo. Pa naj bo konec enkrat temu pisanju ter pozdrav vsem rojakom širom Amerike. Peter Perušek, R. F. D. 81.
Willard, Wis., 12. febr. — Dragi A. S.! Prosim prostora za par vrstic, ker bi še skoraj lahko kdo mislil, da smo vsi zamrznili ali da spimo, ko ni nobenega glasa od tukaj. Pa hvala Bogu, kolikor je meni znano, docela ni nobeden zmrznil, ampak nosove in ušesa si pa dobro mašijo, nekaterim je bila pa le prehuda.
V nedeljo 11. febr. smo imeli sv. mašo. Lahko si mislite, s kakim veseljem hitijo ljudje skupaj k sv. maši,
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom,
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka.
Naš zaupnik v Zjed.
državah je
4 in
Frank Sakser,
1
3
%
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
ker je le enkrat vsaki mesec. Father Boeckman se veliko trudi, da pride tako daleč v takem vremenu. Le žal, da ne zna slovensko. Ker je vse slovensko ljudstvo, upajmo, da dobimo kar najprej mogoče slovenskega duhovna in; kako cerkvico, ker žalostno je življenje brez cerkve; in toliko mladine je, ki bode vsa prehitro vzrastla in nima pravega verskega poduka.
Farmarji se že pridno pripravljajo za pomladanska dela, ker vsaki ga bode imel zadosti, ko ni štrajka, kakor po fabrikah.
Zopet se je priselila sem ena družina, g. Čelesnik, in še nekaj jih pride na spomlad. Kličemo jim: Dobro došli!
Ker se je že precej nabralo in novega itak ni nič posebnega, končam za danes, morda drugič še kaj, ako ni odveč. Pozdrav vsem zavednim Slovenkam in Slovencem! Tebi, dragi list, pa obilo uspeha, ker res si edini, kateri bi moral v vsako slovensko hišo prihajati.	B. B.
Iz pisma upravništvu A. S.
“...Čeprav tukaj v mojih indijanskih misijonih ni nič Slovencev, se vendar zanimam za novice, ki jih prinaša ‘Am. Slov.’ zlasti iz bele Ljubljane, iz Kranjskega in sploh iz Združ. Držav. Ta list bi moral biti pri vseh Slovencih tukaj v Ameriki. Voščim Vam blagoslova božjega pri trdem težavnem delu. Bog Vas podpiraj!...” Rev. Simon Lampe, O. A. B., indijanski misijonar, Cloquet, Minn.
Amerika in Amerikanci.
Cenjenim rojakom v blagohotno znanje želim pojasniti, da tiskovine, ki sem jim pred kratkim poslal, še niso prvi zvezek, ampak le prospekt, nekak “mušter”, kako bode izgledalo delo.
Dalje prosim cenjenih rojakov za slike iz domačega življenja, iz mest, kjer biva več Slovencev, za slike, predstavljajoče razne pokrajinske prizore iz zapada, sploh vsega, kar bo o naših Amerikancih zanimalo staro domovino. Tudi razglednice so dobrodošle, samo barvastih ne, pošljite prosim temnotiskane.
Naslov: Rev. J. M. Trunk, Villach, Austria —- ali pa: Rev. A. L. Blaznik, Haverstraw, N. Y.
Rev. A. L. Blaznik.
*
K temu pojasnilu, pomotoma nekoliko zakasnelemu za objavo, dostavljamo, da smo v tiskarno Am. Sl. že prejeli nekaj iztisov prvega zvezka knjige “Amerika in Amerikanci”. Kakor znano, izide knjiga v 12 zvezkih. Posamezni zvezek stane 30 centov. Kdor se naroči naprej na vse zvezke, plača 3 dolarje. Kdor se naroči na prvi zvezek, mora vzeti vseh 12. Naročnina naj se pošilja na naslov: Rev. J. M. Trunk, Beljak—Villach, Austria, Europe.
V prvem zvezku se po splošnem pregledu Zedinjenih držav zemljepisno o-pisujejo novoangleške države Maine, New Hampshire, Vermont, Massachusetts, Connecticut, Rhode Island; potem srednjeatlantska država New York. Vmes je mnogo lepih slik in tudi že slovenskih skupin. Nikomur ne bo žal, če si naroči ta spis, ki obeta biti v celoti res lepa knjiga in tudi velepoučna za ogromno večino ame-rikanskih Slovencev. Zatorej vsem rojakom toplo priporočamo, da se naro-če na to knjigo, ki bo za marsikoga vredna več nego desetkrat tri dolarje.
Amer. Slovenec.
eft č a s . §

V	zapadni Floridi je mestece, ki je zelo “suho”. V njem živi neki mož, ki je znan po svojih nastopih na prohibi-cioniških shodih. Nečega dne je skrbno vpraševal v ekspresnem uradu po nekem zaboju knjig, in je bil videti jako'razočaran, ko se mu je povedalo, da zaboj še ni dospel.
V	svoje veliko presenečenje je teden pozneje prejel sledečo vest: “Pridite po svoje knjige. Iztekajo.”
*
“Kaj pa prihajaš domov s prazno golido?” je vprašal farmar. “Ali ni stara krava dala ničesar?”
“Yep,” je odgovoril njegov kravar, “devet kvartov in eno brco.”
* ~~_——
“Johnny, počesati moraš svoje lase, preden greš v šolo.”
“Nimam glavnika.”
“Izposodi si očetovega.”
“Tudi oče nima glavnika.”
“Ali ne češe svojih las?”
“Jih nima.”
*
Tonček, star tri leta, ni hotel ubogati, in njegova mati ga je kaznovala. Čutil se je zelo žaljenega in pritožil
pri svoji tetki, da ga je mamka našeškala.
Tetka je rekla: “Mamka ni našeškala Tebe, ampak hudička v Tebi, ki Te zapeljuje k zlim činom.”
Sedel je prav mirno pet minut in potem rekel: “To je preveč, kako mene boli, kadar je ta hudiček tepen.”
*
“Pravijo, doktor, da ste zdravili svojega gospodarja na jetrni bolezni in umrl je za želodčno nepriliko.”
“Nesramno obrekovanje! Če zdravim bolnika na jetrni bolezni, umre za isto! Razumete?”
*
“Koliko je ura, fantič,” je vprašal potnik malega dečka.
“Skoro dvanajst, gospod,” je odgovoril deček.
“Mislil sem, da je več.”
“Nikdar ni več tu,” je odvrnil deček začudeno. “Potem se spet začenja z eno.”
*
“Kaj pa je z vlakom?” je vprašal predavatelj, ogorčen vsled vlakove hitrosti. “Če Vam ta vlak ni povšeči,” ga je zavrnil sprevodnik, “pa izstopite in hodite peš.” “Storil bi to,” je rekel predavatelj, “toda sprejemni odbor me počaka na mojem cilju, in ne hotel bi priti prezgodaj.”
Strašno.
Zdravnik: “Vašo nogo bomo morali najbrže odrezati.”
Jud: “Kaj? In ravno včeraj sem kupil nove črevlje.”
ŠE PAR SMEŠNIC.
(Nabral I. A.)
Otročja.
Stric: “Zakaj mi ne daš ročice, Pa-velček?”
Pavelček: “Bojim se te! Papa mi je rekel sinoči, da znaš dobro kožo čez ušesa vleči!”
Protislovje.
Gost: “Čudno se mi zdi, da vedno o slabi kupčiji tožite. Opoldne je vendar mnogo ljudi pri Vas.”
Krčmar: “Res je sicer, a ne zasluži se ničesar; če bi jaz moral od jedi živeti, bi že davno lakote umrl.”
Glavna stvar.
On (sanjaje): “Glej, milo dete moje, luna sije na nebu, milijoni zvezdic naju gledajo.. .!”
Ona: “Oh,—in moja frizura ni v redu!”
Na pozornici.
Igralka (v ulogi): “Tiho, slišati naju ne sme nihče!”
Igralec (pogledavši po gledišču): “Govoriti smeva tudi glasno — v gledišču ni žive duše...”
3040440404040404040
Raznoterosti.

040440404040404C
Potreba po zadružništvu
se danes zelo občuti na Angleškem, kjer je le na Irskem po zaslugi katoliškega duhovništva nastalo nekaj več denarnih zadrug. Da se kreditne zadruge na Angleškem niso razvile, je vzrok v tem, da so angleške banke prav dobro organizirane in imajo svoje podružnice tudi po manjših krajih. Ali vkljub temu se je pokazalo, da banke same še ne obsegajo in ne morejo obseči vse kreditne organizacije. To je zanimiv prinos za oceno zadružništva in njega nalog pri občnem ljudskem denarstvu. Zadružništvo se zna potrpežljivo, a stanovitno prilagoditi majhnim krajevnim potrebam in v tem ravno obstoji njega pomen za gospodarstvo “malih” ljudi in korist za vse narodno gospodarstvo.
Ivan Orth zopet “najden”.
Ljubljanski “Slovenec” piše: “Ameriški listi poročajo: Ivan Orth, bivši avstrijski nadvojvoda Iv. Nep. Salvator, baje še živi, in sicer v Mehiki. Tako vsaj zatrjuje William H. Ellis, ‘vojvoda Abesinski’, ki se je vrnil pred dnevi iz južnoameriških republik v New Jork. Tekom svojega potovanja v Mehiki je videl Ellis v Suhuaya, majhnem gnezdu, ki se nahaja 50 milj daleč od železniške postije Moreno, okraj Michoachan, okoli šestdeset let starega moža v spremstvu 221etne deklice. Oba sta prišla pred 17 leti tja. Ellis je prepričan, da je videl izginulega Ivana Ortha. Kakor znano,, je odplul bivši nadvojvoda spomladi 1. 1891 iz Buenos Ayres proti Valparaiso. Od onega časa pa za njim in njegovo ladjo ni nobenega sledu. — Težko, da bi ta mična vest vzbudila v Avstriji kako izredno zanimanje, kajti bajk o Ivanu Orthu smo čuli že preveč.
Kdo hoče doseči visoko starost?
Profesor Mečnikov, slavni vodja Pasteurjevega zavoda v Parizu, trdi, da je uživanje kislega mleka, špecijel-no jogurt-mleka, v katerem se nahaja največ bacilov kislega mleka, najbolj zdravo in razuntega vsebuje še mnogo
maya-bacilov, ki so po izjavi tega in drugih zdravniških veščakov neobhod-no potrebni za dosego dolgega življenja, dalje za ozdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, posebno proti zaprtju.
Igralko raztrgal lev.
V cirkusu v mestu Rouen na Francoskem je šla gledališka igralka iz same razposajenosti v levjo kletko dom-pterja Louisa. Nenadno pa je ena izmed zveri napadla igralko ter jo grozno razmesarila. Strežaji so prihiteli ter ubili enega leva, na kar se jim je šele posrečilo potegniti iz kletke grozno razmesarjeno igralko. Nesrečnica je umrla med transportom v bolnišnico.
Grozodejstva blaznega grofa.
V Madridu je grof Benjamin Mari v napadu hipne blaznosti na ulici ustre lil stražnika in nato poveljnika konjeniškega polka Alfonza XIII., ki se je prevrtan od treh krogel takoj zgrudil mrtev. Potem je streljal na neko damo in jo usmrtil s strelom v pljuča. Šele, ko je bil blaznik porabil vse strelivo, so ga prijeli.
Pogoj uspeha.
Med indijansko vojno je pisal major Hudson prijatelju: “Če uspejem v vojni z Indijanci, se to zgodi vsled zdrave prebave.” Vedel je, da je popolno zdravje najdragocenejša pomoč do uspeha. Skoro vsaki dan lahko vidimo ljudi, ki so zabredli v nesrečo vsled slabega zdravja, vsled slabe prebave. Dovolite, da vas tu spomnimo na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je eno najizdatnejših zdravil za neprebavnost in vsa obolenja vsled iste. Uživajte ga, bržko zapazite kako izpremembo v svoji navadni slasti ali moči ali teži. Nove moči podeli onemoglim organom, bistveno pospeši prebavo, olajša zapeko, glavobol, napenjanje vsled plinov ter napade revmatizma in nevralgije. Dobro je za malokrvnost, razdražljivost, gorečico, težave po jedi, izgubo teže, omotičnost, ščipanje. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Morgan Shuster.
London, 11. febr. —• W. Morgan Shuster, bivši generalni zakladnik perzijski, je na krovu parnika “George Washington”, ki je danes zapustil Southampton in dopluje v petek v New York. F. E. Krauss in drugi Američani, ki so bili uslužbeni v perzijskem finančnem ministrstvu, so včeraj zapustili Teheran na povratku v Združene Države.
Iz nemške državne zbornice.
Berlin, 9. febr. — Dr. Peter Spahn, vodja centruma, je bil danes izvoljen za predsednika državnega zbora. Socialni demokrat Filip Scheidemann je bil izvoljen za prvega podpredsednika.
Berlin, 13. febr. — V današnji seji državnega zbora je predsedoval socialni demokrat Scheidemann. To je bilo prvikrat, da je socialist predsedoval nemškemu državnemu zboru.
Edini Slovenski zlatarski trgovec ur, verižic in prstanov in vsa. kovrstno zlatnino.
Se vara priporočam rojakom in rojakinjam da se pri meni oglasijo če potrebujete kaj zlatnine p redno zanesete svoj denar tujcem. Moja zlatnina je po-
iiolnoma jamčena, rao-i stroški so mali; za-vol tega dam ceneje kakor drugi. Imam vsakovrstnih ur, Elgin, Waltham, Hampton in Illinois. Imam na izbero budilnih in stenskih ur. Rojaki ne pozabite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače ljudi ne pa tujce. Pri meni hote vedno najboljše postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietu in po zjedinjenih državah.
FRANK BAMBIČ
306 Granite St.	JOLIET, ILL.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro.
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dv* vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I.
“maiden voyage” iz New Yorka April 20, 1912
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene i* vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St.,	New York.
45 slik življenja Kristusovega
s peresom in črnilom narejenih
Krasno delo že samo ob sebi. Pred-tavljajo življenja Gospoda od Rojstva v Betlehemu do Vnebohoda, tudi Krščenje Kristusa Čudeži Kristusovi Kristus hodi po vodi Kristus gre v Jeruzalem Zadnja večerja Judežev poljub Jezus pred Pilatom Čudež sv. Veronike Križanje in Vstajenje Tron božji 17x22 velike za v okvir, pošljemo po prejetju 50c v znamkah.
CROWN PUBLISHING CO.
140—7th Street	New York City.
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111.
Dobro ga je izplačal.
Študent (ošabno staremu gospođu): “Kako je neki to, da lezejo opojne pijače starim ljudem v noge, mladim pa v glavo?”
Gospod: “Zelo preprosto; pijače poiščejo pri vsakem človeku slabšo stran.’
50c za vse te podobe
M A.3L2 /GLASI.
sbesee&sskü

Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najn-ovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav.
“A. S.”	ufm.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov. teL Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
ORGANIST IŠČE PRIMERNE primerne službe pri slov. ali hrvatski cerkveni občini. Več pove Am, Slov.	5x6
NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jo liet, 111.
FRANK MALIJ, IZ DOLENJE GR-čuje, Št. Peterske fare pri Novem mestu išče: Jakoba Malij, Martina Mali j, Janeza Vrtačič, Janeza Kovačič. Ima jim nekaj posebnega povedati. Naj pišejo na ndslov: Frank Malij, Allegheny County Jail, Box 11, Pittsburgh, Pa.
KJE SO: MIKO, ANTON IN KA-tarina Pezdirc iz Krasinca št. 28. podzemelske fare. Brata sta stanovala pred 18. meseci v Clevelandu, Ohio in sestra v Chicago, 111. Za njih naslov bi rad zvedel njihov brat Mihael Pezdirc, Union Hospital, Dallas, Texas.
KJE STA MIKO MUC (ORLIČEV)
iz Primosteka pri Metliki, in Mat. Pezdirc (Skrajni) iz Boršta pri Gra-dacu? Za njun naslov bi rad zvedel podpisani sorodnik, ker jima imam silno važne stvari poročati, silno važne stvari poročati. John Malešič, 601 Landau Ave., Joliet, 111.
KJE JE MOJ BRAT VINCENC Hotujec? Nahaja se nekje v Moy-dell, Pa. Prosim, da mi piše radi
odhoda v staro domovino, ali mi. naj javi kdor ve za njega. Katarina Hotujec, 1129 Main St, Allegheny, Pa.	4t
KJE SE NAHAJA MOJ PRIJA-telj Matija Hustin? Več let je delal in živel v Butte, Mont. Čez dve leti je kar je zapustil Butte. Ako kateri rojak ve za njegov naslov je prošen, da mi naznani za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali se naj pa sam zglasi in stori njegovo dolžnost. Nick Požek, 427 E. Gal. Alley, Butte, Mont.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
220J/i Grove St. Milwaukee, Wie.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
najboljša pijačo
E Porter Brewing Company
Oba telefona 405.¡	S. Bluff St., Joliet,