Ob klež se je zadel : na sejme čim v vsaki vasi i odbore »Slo-kdo naj žene Te dni so naši časniki prinesli zelo zanimivo vest. Poročali so o gibanju hrvatskih kmetov, kako bi si sami pomagali v današnjem težavnem gospodarskem položaju. Res da se je to gibanje pojavilo za zdaj le na manjšem področju, toda neizpodbitno je, da bi moglo in moralo imeti velepomembne posledice na gospodarskem polju: organizirano držanje cen poljskim pridelkom v vsej državi. Naš kmet je v težavnem, po nekod celo v obupnem položaju. Žito, živina in drujfi njegovi pridelki so danes na prodaj za slepo ceno, kmetovi dohodki so Padli na minimum, njegovi izdatki pa od dne do dne naraščajo in so po nekod celo še večji kakor pred 5 ali 10 leti, ko je kmetu še dobro šlo. Kam to vodi? V polom! Le kako naj si kmet pomaga? Samo sam! S samopomočjo! Na prvi pogled se zdi kar nemogoče, da bi si kmetje mogli sami pomagati, da bi se mogli tako združiti, da bi to imelo • kakšen učinek na regulacijo cen. tn vendar, glejte, združili so se, Prav tako kakor so se bili že zdavnaj poprej združili med seboj tudi mesarji in prekupci, ki so kmetu rušili ceno. To gibanje je organizirala »Gospodarska sloga«, s celim imenom »Sloga, kulturno-gospo-darska in podporna zadruga«. Zadruga je organizirana v duhu Radičeve ideologije: v pol leta 3e zbrala okoli sebe 40.000 članov. Pa ne samo v savski banovini, nego tudi v vrbaski, du-navski, zetski in nekoliko tudi v dravski banovini. Ker je cena živine, največ seveda zaradi velike ponudbe, od jeseni neprestano padala, je bilo treba pred vsem gledati na da bo dogon živine na manjši. Zato so v ustanovili posebne ge«, ki odrejajo, živino na sejem (pred vsem kajpada siromašni kmetje), razen tega pa določajo tudi ceno živini, ki naj. se proda. Tako prihaja na sejem manj živine, a še ta živina je natanko ocenjena >n prodajalec njene cene ne sme spustiti, če pa za živino ni kupcev, kmet pa ne premore krme sanjo, mu zadruga krmi živino do prihodnjega sejma. Na tedenskem sejmu v Zagrebu so se že pokazale prve posledice tega kmetskega gibanja. Cena živini je poskočila, trgovci, ki niso hoteli plačati, kolikor je prodajalec terjal, so pa morali doživeti, kako so do skrajnosti disciplinirani kmetje odvezali svojo živino in jo spet odgnali domov — celo tedaj, kadar bi jo bili radi prodali, ker jim je cena ustrezala, a so njihovi strokovnjaki presodili, da je živina več vredna. Sloga, ki so jo pokazali hrvat-ski kmetje, ko 'so se lotili tega zanje življenjskega vprašanja, mora tudi nam imponirati. Problem, kako si bo kmet sam pomagal, so hrvatski kmetje zgrabili z edino prave strani: s strani samopomoči. Mi drugi, nekmetje, smemo pa samo želeti, da bi se kmetski stan tudi drugod, ne samo na Hrvatskem, tako odločno organiziral v samopomoč. Zakaj samopomoč mora biti danes geslo vsega našega dela in gospodarskega ustvarjanja. Samopomoč, ne t u -j a pomoč! Haka. flazgled pc »vef« David proti Viljem Tell II. — Popolna levičarska zmaga na Španskem. nič novega. — Poljaki se hudo dobro razumejo z — V AbesiniJI ni Nemci Ljubljana, 24. febr. Ta dni doživljamo prizor, kakršnih smo se v sedanji dobi vrenja in kipenja strasti že odvadili. Neka majhna državica, obdana s samimi velesilami, tremi mogočnimi državami in vrhu tega tudi gospodarsko odvisna od njih, se je postavila eni izmed teh velesil po robu in se možato zavzela za svoje pravice — čeprav ve, da jo to utegne drago stati. Vsi, ki smo majhni, smo vajeni odnehavati željam velikih: kaj hočemo! Zakon narave je tak, da veliki zapovedujejo malim in slabim in da jih le-ti posluša io. hove organizacije prepovedala. Mi hočemo mir v svoji deželi »o rekli švicarski zvezni svetovalci, ne maramo bojnih organizacij, ki hujskajo brata na brata, ki diktirajo politično prepričanje in ovajajo ljudi, ki jim niso pogodu: mi smo dežela svobode! Švica ima dve tretjini nemškega prebivalstva, Švica živi od nemškega tujskega prometa: Švica tvega velenevarno nemško sovraštvo z usodnimi gospodarskimi sankcijami, zato da si ohrani svobodo in čast, obe največji blaginji človeštva. Ne zato, ker se je postavila baš Nemčiji po robu; zato, ker Nemiri na Španskem Volitve so prinesle španskim levičarjem popolno zmago. Ekstremni elementi so dali duška svojemu zmagoslavju z uličnimi demonstracijami. Naša slika kaže napad madridskih demonstrantov na policijsko konjenico likanske levice, 83 socialistov, 21 Kataloncev in 11 komunistov. V Abesiniji se ni ta teden nič pomembnega zgodilo. Za spremembo javljajo zdaj iz Adis-Abebe o neki abesinski zmagi na severu in o zaplenitvi 30 tankov; Italijani te vesti zavračajo. Hodža v Beogradu Za nedeljo je prišel v našo prestolnico predsednik češkoslovaške vlade in zunanji minister, Slovak dr. Hodža. Nj«gov obisk je tem pomembnejši, ker Hausien ° £ Iti Menuer f Calcciamo Agula 7— * IjAbbilMdi t^MA, A\ <Winchester Castle« na vožnji iz Južna Afrika na Angleško. Slika kaže parnik pri popravljanju v portlandskem pristanišču. LLE f(°°oioi 2 Aamba A AR A DA M ^ /n®/ Bet Mariam0 \ Buia/ <v, kar jih je do danes izšlo v kateremkoli jeziku na svetu. Od številke do številke vas bodo vse bolj in bolj priklepale pustulovščine tega skrivnostnega vlomilca in nerazumljivega hudodelca — nič manj pa ne boste občudovali tudi iznajdljivega kriminalnega komisarja Juva, njegovega neizprosnega zasledovalca. Opozarjamo na začetek našega novega romana vse ljubitelje kriminalnih romanov in jih prosimo, da si že vnaprej rezervirajo prihodnjo številko »Družinskega tednika« pri svojem stalnem prodajalcu, če pa »Družinskega tednika« doslej še niso kupovali in tudi še niso nanj naročeni, naj ga začno kupovati takoj, da jim ne bo zmanjkale katere številke. Naš novi veliki kriminalni roman začne izhajati že v priUtdftfi iUvUUi, Poštni«- platana v gotovim ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 Din DRUŽINSKI TEDNIK Lelo VIII. Ljubljana, 27. februarja 1936 Slev. 8. Izhaja vsak četrtek. — Urodničtvo In uprava v Ljubljani, TyrSeva cesta Stev. 29/1. PoStni predal Stev. 345. Račun Poitne hranilnio« v Ljubljani št. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2*/* dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.— Za odgovore Je priložiti znamko. Kronistovo razmlftl|an|« »Moderni« časi ali Ljubljana, SS. febr. Ondan je v časnikih izšla kratka notica: »Nemška cenzura je prepovedala novi Chaplinov film .Moderni časi*, ker so v propagandnem ministrstvu dognali, da ima komunistične tendence.« Saj se ne bi ustavljali ob tej na videz nepomembni notici. Moj Bog, ali nimamo mar dovolj drugih r e s -n i h skrbi, da o njih razmišljamo in pišemo? Kaj nam potem mar, ali Nemci igrajo ta ali oni film tega ali onega filmskega zvezdnika ali ne! •»Težko, brate, je življenje..a pravi Župančič nekje. Še nikoli nismo te resnice tako bridko občutili kakor zadnja leta, ko nas gospodarska kriza stiska za vrat in nas malodušje tišči k tlom. Skrbi so nam zarezale brazde v obraz in smeh se nas ogiba — oni pravi, čustveno-umski smeh, ne prazni nasmešek, ki smo ga vsak čas pripravljeni pokazati tudi ne-všečnemu znancu, če nas sreča na cesti. Ali si, brate, nikoli ne želiš takega smeha? Tudi takrat ne, ko ti je hudo pri srcu ali prazno v duši in bi rad vsaj za pol urice utopil svoje gorje v morfiju sproščujočega in tolažečega, če že ne osrečujočega smeha? Jaz, vidiš, si ga želim ko riba vode — a redko ga najdem. Plehkim obrabljenim šalam se je težko smejati in ob filmskih operetah bi se rajši razjokal, tako bedni in puhli so po navadi »smešni*, domisleki v njih. O, da imam kaj besede! Kdorkoli je prinesel na svet ta neprecenljivi dar božji, da zna sejati smeh v ljudi, oni pravi, sproščujoči smeh — vsakogar bi proglasil za dobrotnika človeštva, črtal bi mu vse davke in hišico bi mu sezidal, lepo pritlično hišico z vrtičkom okoli nje, in ničesar drugega mu ne bi naložil, kakor da mora vsako soboto ali nedeljo vsaj eno uro širiti okoli sebe smeh in pozabljenje. A nimam, vidiš, te besede. Le pero imam, in to pero mi ne dd, da se ne bi ustavil ob oni kratki in na videz nepomembni notici v začetku teh vrstic. Sveta nebesa, mar je človeški rod v sedanjem mehaniziranem diktatorskem veku res že tako globoko padel, da se se smejati ne bo več smel, če ne bo dobil povelja od zgoraj? Da mu bodo še urico nedolžnega razvedrila prepovedali in ne bo smel svojih■ vsakdanjih skrbi niti v pozabi smeha utopiti? Zakaj, to je Chaplin, to je Chaplinov film, katerikoli: urica pozabe v smehu in razvedrilu — brez zahrbtnih misli in tendenc. Nemci sami se najbrže tega ne zavedajo, zato pa mi vsi drugi okoli njih tem bolj čutimo: koliko gorja bi bilo svetu prihranjenega, če bi bil pri njih smeh bolj v časteh! Smeli je ogledalo značaja; kdor se rad od srca nasmeje, ni zloben, ne snuje nič hudega — vsaj takrat ne, ko sc mu širi obraz. Ali ste kdaj videli Viljema s smehom na obrazu — s tistim širokim, sproščujočim llopdgtor gevskim ali doumergovskim smehom, ki prihaja od srca? Ne; kako neki! Kdor misli samo na orožje in vojno, smeha ne pozna... Od leta 19H do 1918 je smeh tonil v krvi — kdo ve, kako bi se bil svet zasukal, da je- nemški cesar imel na dvoru ljudi, ki bi ga bili kdaj razvedrili! ... Viljemov danes ni več. Prišli so voditelji iz ljudstva, ne samo na Nemškem, a smeh so pustili doma. Vsi poznate te voditelje in podvodi-telje in veste, kako krčevito si prizadevajo, da ohranijo svoj obraz napet in nabran, uniformsko resen in vojaško zapet. In narodi se ravnajo po njih in nehote imajo tudi sami najbolj v mislih tisto, kar je nasprotje od smeha in nedolžnega veselja. Morda vam do danes še ni prišlo na um, a verjemite mi, da je res: na svetu bi bilo nekoliko bolje in nekoliko lepše, če bi voditelji narodov kdaj pokazali ljudstvu, da tudi oni cenijo humor in da se znajo od srca nasmejati. A če že tega ne: ako bi ljudstvu vsaj dovolili, da se sdmo nasmeje zdravemu humorju tistih dobrotnikov človeštva, ki bi jim modri državniki davke odpustili in hi-sico zgradili, z vrtičkom okoli nje... če je še nimajo. * To, samo to sem hotel pripomniti k oni kratki in nepomembni notici o nemški cenzuri in Chaplinovem filmu. Quidam. * Film »Modem Times« (Moderni časi) ironizira sedanjo dobo mehanlzlranja vsega človeškega dejanja in nehšnja. Charlie Chaplin je delal film skoraj štiri leta. Pred kakimi tremi tedni se je vršila v Newyorku krstna predstava in nekaj dni nato evropska premiera v Londonu. Kritika pravi, da film nima Dr. Josef Goebbels, nemški minister za prosveto in propagando, ki je prepovedal novi Chaplinov film zaokrožene dramatske celote, vzlic drami, ki se dopolnjuje v njem: zato so pa tragikomični domisleki »Modernih časov« najboljše, kar je Hollywood rodil zadnja leta. Kajpada nista ne ameriška ne angleška kritika odkrili v filmu niti sledu komunistične propagande; Chaplin ne bi bil več Chaplin, če bi se izpozabil v tendenco. Sicer je pa nemško trditev o komunistični tendenci »Modernih časov« najbolje ovrgla Zveza narodov: njen filmski odsek je Chaplinovo najnovejše delo odlikoval z zlato kolajno. Vse prav in lepo: a zakaj potem Nemci — ? Zato ker je Chaplin Zid... Josephine Baker se loči (čl*) Pariz, febr. Gospod Pepito Abbatino se je pred nekaj dnevi prezgodaj vrnil s parnikom »Ile-de-France« iz Newyorka. Saj res: gospoda Pepi-ta še ne poznate... Ta gospod je namreč »še« soprog neke slavne žene. Gospod Pepito Abbatino je tako rekoč monsieur Josephine Baker. Pred desetimi leti, ko se je črna zvezda pojavila na pariškem nebu, je postal gospod Pepito manager eksotične Jožefine in se je pozneje tudi poročil z njo. Zdaj se bosta pa ločila. Zgodilo se je pa takole. Jožef ina žanje pravkar velike uspehe v Ameriki. Ze dobrih 10 let je minilo, odkar je obrnila kot neznatna napol sestradana baletka Newyorku hrbet. V Parizu je postala velika in slavna. Pariz je klečal pred njo. Pariz jo je oboževal In še nekaj, in to je naj- važnejše: v Parizu ni črna Zefka nikoli čutila, da je črnka in zato manj vredna od belih ljudi. V teh poslednjih 10 letih, ko je bila brez meja srečna in zadovoljna, je kakopak pozabila na trdote svoje domovine. Ko se je pa pred nekaj tedni vrnila v Ameriko, je bila grenko razočarana. Nič na-ravnejšega ni bilo zanjo, ko da se je odpeljala s taksijem v naj-gosposkeiši hotel. Toda že kar vratar ji je nedvoumno namignil: »žal nam je, vse je zasedeno.« V drugem hotelu ni nič bolje opravila. Tako torej! Za črnko ni prostora, tudi če je slavna plesalka, tudi če je po vsem svetu znana zvezda in zasluži tisoče dolarjev na mesec. Gostje v velikih hotelskih predsobjih so se zmrdovali, ko je vstonila, toliko da ji niso hrbta obrnili. Josephine Baker je morala v Haarlem, v newyorško črnsko predmestie. Toda tudi tam so jo pozdravili s sovražnimi obrazi. Celo njeni stari prijatelji so bili molčečni in zaneti. .Tožefina jih ni mogla razumeti, dokler ji ni nekoč na cesti neka ženščina zabrusila v obraz: »Izdajalka!« Torej so ji nieni ro.iaki zamerili, da je bila odšla v Pariz in živela med Parižani kakor domačinka, kakor enakopravna... Nu, zdaj se boste pa vnrašali, kaj se to prav za prav tiče prezgodnje vrnitve monsieur j a Pepita Abbatina. Veste, stvar je ta: zakonca sta se zaradi negostoljubnega sprejema v Newyorku vsak dan na žive in mrtve sprla. Sprva samo enkrat na dan, proti koncu pa že desetkrat in še večkrat. Ker teh prepirov ni hotelo in ni hotelo biti konec, je pobral monsieur Pepito šila in kopita in odšel domov. Tam v Ameriki se pa njegova žefka puli, da bi sodniki njen zakon razvezali. Plastično »Koliko te je stal tvoj plašč?« vpraša neka znanka gospo N. »Tri živčne napade!« Prečudna pot otroške slike Prestala je bobneči ogenj pri Douaumontu in prišla čez 18 let na pravi naslov (HK*) Praga, febr. 24. oktobra 1916 so zavzele angleške čete utrdbo Douaumont pred Verdunom; tistega dne je bila natanko osem mesecev že v nemški oblasti. Krogle so žvižgale, topovi so tulili, betonski zidovi so padali v prah, železne traverze so se strgane krivile na tleh in težke železne konstrukcije so bile zvite ko šibe, kamen ni ostal na kamnu. Sredi tega opustošenja, med betonom in železom, med razmesarjenimi človeškimi trupli in dimom ročnih granat je našel sergeant Street, sel polkovnika Parkerja iz polka irskih suličarjev, otroško sliko, iz katere se mu je smehljal prikupen otroški obrazek. Nasprotje med douaumontskim peklom in tem smejočim se otroškim obrazom je bilo tako groteskno, da je stisnil sergeant ročno granato pod pazduho in pobral sličico in šele potem stekel za svojimi tovariši v napad. Od tistih dob je nosil Street sličico ko čudodelno svetinjo zmerom s seboj. In glej, po končani vojni se je zdrav vrnil v svojo domovino. Tam ga je že čakala ljubeča žena z otroki, tapetniško obrtjo in skromno trgovinico. Naslov: Brad-ford, 115 Garnett-Street. Mali trgovec je veselo slekel junaka in se oprijel svoje obrti. Otroško sliko — preprosti ljudje so radi romantični — je dal v lep okvir in jo je obesil na najvidnejše mesto v sobici poleg delavnice. Otroček je dobil svoje ime: »Baby« so ga krstili. Vsako leto za sveti večer so Streetovi okrasili to sličico z zeleno smrekovo vejico. Gospa Dorothy Streetova pa ni imela miru. Po vsaki ceni je hotela vedeti, kdo je ta otroček, ki je obvaroval njenega moža sovražnih krogel, in ki je prinesel toliko sreče in sonca v njeno družino. 16 let po končani vojni, 14. maja 1934 je sedla za mizo in z okorno roko napisala pismo na tale naslov: N), c. in kr. Visokosti nadvojv. Franca Ferdinanda Avstrijskega cfEste Dvorni fotograf, akademski slikar Litomerice, podružnica Lobositz. Hans Hausler Vse to je bilo napisano na hrbtu slike. Angležinja seveda ni vedela, kaj je ime in priimek in kaj je mesto in ulica. Napisala je pač vse v dobri veri, da bo pismo že prišlo z božjo pomočjo v prave roke. Tako je gospod Hausler, fotograf v Litomericah, po kdosigavedi kakšnih ovinkih, to prečudno nesodobno pismo res dobil v roke in si seveda ni znal pomagati. Angleščine kakopak ni znal in fotografija iz njegove »nadvojvodske« preteklosti mu tudi ni povedala, kako in kaj. Stopil je zatorej k nekemu svojemu prijatelju, ki ume angleščino. Možak mu je prebral čudno zgodbico o sliki in mu povedal, kako srčno si gospa Dorothy Streetova želi, da bi vedela, kdo neki je ta otrok in ali še živi. Sličico naj ji za božjo voljo vrnejo, zakaj zanjo in za njeno družino je »baby« šesti otrok. Bonton pri telefonu CeSkl napisal Karel Čapek Stara knjiga o lepem vedenju, ki je svoje dni vzgajala naše babice in matere, bržčas še ni imela dovolj tesnih stikov s telefonom; zato je ostal telefon kakopak nevljudna in neolikana stvar, ki si do današnjega dne še zmerom ni ustvarila pravil za svoje lepo vedenje. Zlasti avtomatski telefon je nemara prav zato, ker je tako udoben, včasih kar prostaški. Nerad bi nauke delil, zakaj zvečine so neuspešni; vendar bi rad telefonu samemu priporočil nekaj pametnih pravil, zlasti: Prosimo potrpljenja... 1. Naj nas ne kliče brez potrebe. Današnji dan poje telefonski zvonec najpogosteje takrat, kadar smo v kopalni kadi, kadar se brijemo ali sedimo za mizo pri juhi ali smo pa — kakor pač pravimo — »trenutno« drugače zaposleni. Zlato pravilo telefona naj torej bo: Zapoj samo takrat, kadar nam prinašaš veselo novico. Druge obdrži kar zase. 2. če nas že kliče, naj vendar malo potrpi. Človek utegne biti takrat na lestvici in zabija žebelj Fotografov prijatelj še ni utegnil prevesti angleškega pisma do konca, ko je stopil v sobo neki hišni prijatelj in pri priči spoznal v sliki svojo hčer Ano Marijo Rie-mer. »Baby« je zdaj kakopak že odrasla gospodična in študira filozofijo. Leta 1916 je bil oče poslal to sličico nekemu svojemu sorodniku, ta jo je pa vzel s seboj na bojišče in jo je izgubil pri Douaumontu, ko je hudo ranjen obležal. Tako je sličica našla čez Douaumont in Bradford spet pot v svojo domovino. če bi kaj takega videli v filmu, bi zehaje odšli ven... (Leo E. Neuburg v »Prager Tagblattu«) 3000 milj s taksijem (Dl*) Newyork, febr. Neki newyorški čudak jo je pa res pihnil. Z najetim avtomobilom se je odpeljal 3000 milj daleč. Ta možak se piše za Johna El-liota, po poklicu je pa trgovec. Malo čudaka je bil že zmerom, saj ga Američani dobro poznajo. Toda njegovo poslednje čudaštvo je res kar od sile. Nedavno mu je poslal neki trgovski prijatelj iz Kalifornije pismo, šlo je za veliko kupčijo in naš John je bil seveda tako navdušen, da se je kar osebno odpravil v Kalifornijo. Zdaj pa poslušajte, ljudje božji: ta John je odšel na newyorško postajo in zahteval pri blagajni listek. Ker se mu je pa zdela cena pretirana, se je sporekel z blagajniškim uradnikom. Ves zaripel v obraz je stekel nato ogorčeno na cesto in jo mahnil k najbližnjemu šoferju. Prav na kratko mu je dopovedal, da gre za dolgo potovanje in šofer je kakopak z veseljem pristal. Nekaj minut kasneje je že zdrčal avtomobil po gladko asfaltirani cesti. Potovanje je trajalo 7 dni, stalo pa ni »več« ko dva tisoč dolarjev (100.000 din). Elliot se še namrdnil ni, segel je v žep in plačal. Bil je nad vse zadovoljen in je izjavil, da bo v bodoče železnico sploh bojkotiral. Tudi vrniti se namerava spet s taksijem. Takšnega petičnega popotnika bi si pač vsakteri izmed mariborskih, pa tudi ljubljanskih taksijev želel... Dober spomin Dva znanca se po dolgem času srečata na cesti. »Ali je mogoče, Lojze? Brado si si obril? Kakor je Bog v nebesih, ne bi te bil spoznal, da nisem zagledal svojega dežnika v tvojih rokah.« Banka Baruch 11. Rue A liber, PARIŠ (9e) Odpretnija lenar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uiadi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64. Bruxelles; Holandija št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem-burg: št. 5967. Luxemburg \'a zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice v ;Jd; tedaj ročno spustiš kladivo na tla, splezaš po lestvici dol in stečeš k aparatu; toda še preden dvigneš slušalko, se je telefon naveličal čakanja, in tvojemu zasop-Ijenemu »Halo, kdo tam?« se odzove še posmehljiv molk. Torej, tako se telefon ne bi smel obnašati. V življenju je vse polno takšnih okoliščin, ko človeku ni moči priti v pičlih petih sekundah do aparata; in če pri tem ugotovi, da se kljub njegovi hitrici nihče več ne odzove, uide celo najmiroljubnejšemu človeku »Hara fiks« ali »da bi te...«, skratka karkoli pač, česar bi olikan človek ne smel reči. Potem pa kuha še nekaj minut jezo na ves svet. 3. Telefon ni za krajšanje časa, temveč za varčevanje z njim; jedrnat naj bo ko brzojavka. Včasih moramo pri telefonu poslušati tako gostobeseden govor, da se nam kar uho »vname«. Nič ne greni življenja bolj, kakor če kličeš dvajsetkrat zapored isto številko in je ves čas zasedena s takimle gobezdačem. Takrat začne človek tako grdo preklinjati, da ni več spodobno. Največja vrlina telefona naj bo: jedrnatost! »Halo, kdo tam?« 4. Telefon, ki kliče, naj se tudi prvi javi. Jaz sem svoje srce tako Zanimivosti z vsega sveta Stenografski nagrobni napis so napravili na londonskem pokopališču nekemu pokojniku, navdušenemu stenografu in ljubitelju kratkosti. To je prvi spomenik te vrste na svetu. Prva ladja z dvema kapitanoma bo angleški velepamik »Queen Mary«. Ladja bo tolikšna, da je en sam kapitan ne bi obvladal. »200 let boš živel,« trdi neki tokijski medicinski profesor, »če se boš ravnal po tehle predpisih: Bodi čim več na svežem zraku, meso jej samo enkrat na dan, kopaj se vsak dan v topli kopeli, nosi lahko bombaževinasto ali volneno obleko, spi na svežem zraku 7 in pol ure vsak dan. Duševno pa delaj čim manj in še manj govori!« Kanadski inženjer g. Charles Pough je nedavno iznašel razplinjevalec ne na bencin nego na bencinsko paro. Izumitelj misli tako prihraniti mnogo goriva, ker bo za 70 km dolgo pot porabil samo 1 liter bencina. Uspešno zvijačo si je izmislil neki kaznjenec v francoskem mestu Douai-ju. Zbežal je iz ječe in da ga ne bi policija zasledovala, je telefoniral njeni upravi, da so ga že prijeli v Parizu. Policija je premetencu nasedla in opustila nadaljnje zasledovanje. Popularna filmska igralka Greta Garbo dobi od svojih častilcev na dan najmanj 1000 pisem. Na vsa ta pisma odgovarja Gretina tajnica, in sicer vedno po istem obrazcu, faksimilu rokopisa Grete Garbo; tajnica napiše samo naslov. Bičanje je najhnjša kazen v Abe-siniji. človek, obsojen na 50 udarcev z bičem, mora biti že močne narave, da to kazen preboli. 100 udarcev pa pomeni že neizogibno smrt. Živa plamenica je najnovejša privlačnost nekega japonskega cirkusa. Artist, ki izvaja to nevarno točko, skače v goreči obleki iz višine 20 metrov v bazen. Iz nesrečne ljubezni do filmskih Igralk je šlo lani v USA v smrt 1200 moških vseh starosti. Takšno statistiko so sestavili v Washingtonu. Rokopise apostola Pavla so pred kratkim našli v Egiptu. To so deli poslanice, ki jih omenja sveto pismo. Vseh najdenih 24 pergamenov je odkupil neki ameriški milijonar. — Pred nekaj leti so našli 30 pergamenov, prav tako rokopisov apostola Pavla. Tudi te so kupili Američani. Zdaj so spravljeni v knjižnici michiganske univerze. Hranilnik, ki svira in deklamira, če vržeš vanj denar, so izumili v Ameriki. Na ta način upajo Američani navaditi svoje otroke varčevanja. Mačka zadušila dojenčka. V Parizu je neka gospa Regnaud pustila do-jančka samega doma in odšla na trg. Ko se je čez poldrugo uro vrnila, je našla otroka mrtvega v zibelki. Poizvedovanja so dognala, da se je med materino odsotnostjo mačka skobacala otroku na usta in tam zadremala ter ubožca zadušila. Večje restavracije na španskem so dobile od vlade ukaz, da morajo svojim gostom pri kosilu in večerji dajati še četrt litra vina povrh. Vlada je določila ta »nameček« bržčas zato, ker je grozdje preteklo leto obilno rodilo. Heinejevo »Lorelei«, eno izmed najbolj priljubljenih nemških pesmi, so v Nemčiji pred kratkim natisnili s pripombo: »Avtor neznan.« — Heine je bil namreč Zid... utrdil, da mu, če me kdo sprejme z besedami: »Halo, kdo tam?« prisebno odvrnem: »Kaj vam to mar!« Prej se mi je včasih zgodilo, da me je telefon klical in takole dejal: »Halo, kdo tam?« »Tu čapek!« »Kdooo?« »čapek!« »Kakšen čapek?« »Ne vem, katerega želite. Tu-kajle je čisto navadni čapek.« »Kdo?« »Čapek vendar, č kakor Čajkovski, A kakor aspidistra, P kakor poligamija...« »Halo, ali je tam porodnišnica?« »Ne. Tukaj je samo doktor čapek!« »V porodnišnici?« »Ne, v svojem stanovanju.« »Tristo rogatih, saj kličem vendar porodnišnico,« se ogorči telefon. »To bo bržčas pomota,« ga potolažim in že slišim, kako trešči divje slušalko na vilice. Telefon naj ne bo torej samo za jezo; najprej naj pove klical-čevo me; in če se že primeri pomota, naj vsaj »oprostite« reče — prav toliko truda stane, zraven pa po nepotrebnem klicanega vsaj malo potolaži. Uti*) KRATKE ZGODBE Z VSEH VETROV Kralj, ki prosi pomilostitve (TI) London, febr. Newyorški časniki pišejo o nenavadnem kraljevskem posredovanju, kakršnega menda zgodovina ne pomni: angleški kralj Edvard je prosil ameriška oblastva Za Pomilostitev nekega v USA na smrt obsojenega angleškega državljana. Škot Aleksander Makay je baš oasedeval v kaznilnici v Saint-vueutinu v Kaliforniji nekaj let, “° je skupaj z drugimi kaznjenci vprizoril pobuno in napadel paz-{: . • Prišlo je do streljanja in v °°ju so uporniki ubili dva paznica Makaya so kot kolovodjo obso-n ona smrt in določili usmrtitev na 28. februar. Tedaj se je pa ob-1 ojenee obrnil s prošnjo do svojega K1alja, zatrjujoč, da ni on streljal. ■Te dni je dobil angleški gene-aini konzul v San Franciscu na-og od angleškega zunanjega mini-■ irstva, da naj sporoči guvernerju W'aljevo prošnjo za pomilostitev. ”-er Pa guverner sam o tem ne Vttt6 ot*ločati, je prošnjo Edvarda sP°ro^^ s priporočilnim pintom vrhovnemu sodišču v Wa- sningtonu. španske volitve (RR) Pariz, febr. V neki vasi so morali volilci, če 80 hoteli na volišče, čez dvo-risče vaškega »caciqua«. Caci-je v španščini ljudski izraz za najuglednejšo pa hkratu navadno *Ut\i najbolj osovraženo osebo na vasi (župan, župnik ali veleposestnik), ki »dela« volitve. volilci so morali torej — recimo naše — čez načelnikovo dvo-J^sče. Dvorišče je bilo pa ograjeno “Visokim z!dom. In glej: vsi vlad-jn volilci so neovirano prišli na volišče, pred opozicionalci se je pa *«ajei prikazal togoten bik, da so s strahom popihali. Načelnik je bil dal namreč zvrsti v zid luknjico in skoznjo opazoval prihajajoče. Njegovi ljudje s? Pa privezali bika za rep. če je bil Ženska pravica na prestopni dan je že stara in je prišla s škotskega. Na Angleškem živi neka plemiška rodbina, ki se ima za svoje plemstvo zahvaliti samo 29. februarju. Ta dan je neka 22 letna deklica iz Shropshira, zasnubila nekega baroneta. Dobila je košaro. Toda ugnati se ni dala: šla je na sodišče in baroneta tožila. Sodišče ji je dalo prav in dekle je vzelo za moža... baronetovega sina, ki si ga je bila izbrala za ženina. Londonski hoteli in nočni lokali vestno spoštujejo šege in navade 29. februarja. Na večer 29. februarja je damam pridržano, da na- Kakor v gozd, tako iz gozda (ŠW) London, febr. Te dni je šel z 72 leti v pokoj lord Hunter, eden izmed najduhovitejših sodnikov, kar so jih Angleži imeli zadnja desetletja, širokemu občinstvu je znan po neštetih dovtipih, rojenih v sodni dvorani. Ena izmed njegovih naj-novejših zgodb je tale: Na Škotskem se je vršil neki proces. Medtem ko je glavni zagovornik govoril in dokazoval na vse pretege, je v bližnjem hlevu začel rigati osel. Lord Hunter je ročajo cocktaile, večerje in vina, .. .. . , ... odvetniku v he da plačujejo račune in dajejo na- 1 usu man SK0CU oavelmKU v De pitnino natakarjem. Tudi na ples delico Planinka čaja, ki vsled svoje vsebine na grenkih snoveh, na natriju in eteričnih oljih pospešuje pravilno sestavo črevesnih sokov. Gospa, 28 let stara, je trpela na trdovratni zapeki, črevesnih plinih in telesni napetosti. Mnogo let je uporabljala odvajalna sredstva, ki so vedno slabše učinkovala. Planinka čaj je že v nekoliko dneh iz-dejstvoval lahko prebavo in redno čiščenje. Reg. S. 529/36 vabijo ta večer dame; gospodje morajo tako dolgo sedeti, dokler ne pridejo plesalke ponje. žig namesto prstnega odtisa * London,jan. Po ameriškem vzorcu zahtevajo v poslednjih letih tudi nekatere londonske banke, da mora vsak lastnik čekovnega računa blagajniške čeke ne samo podpisati, temveč odtisniti poleg podpisa še svoj palec. Moderni rokomalhi si pa znajo tudi tu pomagati. Tako so se pojavili v londonskih bankah najrazličnejši čeki, ki nimajo samo podpisa ponarejenega, temveč tudi odtis. Ponarejevalci imajo v ta namen posebne štampiljke z natančnimi posnetki pravih prstnih odtisov angleških bogatašev. Policiji se do današnjega dne ni posrečilo, da bi prebrisane nepridiprave prijela. Mrtvečev tobak (XFE) Pariz, febr. V neki vasi na francosko-belgij-ski meji se je dogodil pripetljaj, ki je povzročil mnogo smeha. Francoski carinarji so našli v obmejni francoski vasi v neki grobnici velik zaboj tobaka in cigaret. Bili so prepričani, da so si tiho- volilcev obraz načelniku po go- , tapCi skrili tobak v mrtvečevo “P, so njegovi hlapci potegnili J grobnico. - a nazaj; kadar je načelnik za- začeli so jih iskati. Preiskava je obrodila nepričakovane rezultate. Pokojnikovi sorodniki so se namreč pritožili, češ, da so carinarji onečastili pokojnikov grob. Dokazali so, da so takoj po pogrebu te zaboje sami položili v grobnico. Pokojnik je bil namreč strasten kadilec in njegova poslednja želja je bila, da bi imel poleg svoje krste v grobnici nekaj zabojev tobaka in cigaret. sedo: »Gospod doktor, prosim, nekoliko tiše — obeh hkratu namreč ne morem razumeti.« Odvetnik je res pridušil glas, toda vdal se ni. Nekaj minut nato je prišel sodnik do besede, in tedaj je vnovič osel zarigal. Odvetnik je pa menil: »Vljudno bi prosil vaše gospod-j stvo, da bi nekoliko tiše govorilo: v tej dvorani imamo strašen odmev.« čeden običaj anni«. Se non e vero e ben tro-y.ato... vsekako pa priporočljivo za tiste, ki »delajo« volitve... 23. februar Letošnje leto nam prinese kot Prestopno leto še docela nepotrebni 29. februar. Vredno si je ogledati ta dan v zgodovini: . 29. februarja 1174. so po zatr-3®vanju letopisov prenesli kosti svetih treh kraljev iz Milana v Koln. 29. februarja 1792. se je rodil Rossini, skladatelj »Seviljskega orivca«. In naposled je ta datum pomemben tudi za Italijane: 29. februarja 1896. torej natanko pred 40 i®ti, se je namreč začela bitka pri Adui. v kateri je abesinski cesar "lenelik katastrofalno potolkel italijansko vojsko. (DK) čudno svarilo za avtomobiliste * Pariz, febr. Blizu Pariza so pred kratkim postavili na eni izmed najprometnejših cest svarilo za avtomobile. Napis je prav kratek in jedrnat: ^Bodite previdni!«, pod napisom Pa stoji na kamenitem podstavku Popolnoma razbit avtomobil. Marsikaterega vozača obide gro-ea spričo toli zgovornega svarila. . ženske bodo snubile pojutrišnjem na Angleškem (HK) London, febr. Letos je prestopilo leto in po prastarem običaju imajo na Angleškem na prestopni dan (29. februarja) '"se dame in dekleta, ki se jim hoče moža, pravico, da si ga zasnubijo. In tako jih bo pojutrišnjem med 2,600.000 angleškimi s Mukami najbrže kar lepo število, ki so nepotrpežljivo čakale tega ?ne. Samo da bo sirotam težko ženina najti — saj kažejo statistike, da je križ s to robo. 20 milijonov 993.000 žensk je na Angleškem, moških pa samo 19,357.000, Maurice Chevalier — dobrotnik (HI*) Pariz, febr. Cirkuškim klovnom in glumačem ni življenje posuto z rožicami. Celo veliki cirkuški umetniki, ki so svojim gledalcem tisočkrat in tisočkrat izvabili smeh in grohot, zaidejo po navadi v revščino in bedo. Tako žalosten je bil tudi konec slavnega francoskega cirkuškega klovna Antoneta, ki je leta in leta navduševal in zabaval gledalce. Da je bil res vreden priznanja, je dokazal sam sodobni kralj smeha, Grock, ki si ga je bil izbral za partnerja. Zdaj, ko je Antonet umrl, tare njegovo vdovo huda revščina. Da bi ženi svojega slavnega tovariša olajšali gorje, so pariški umetniki sklenili, da bodo njej v prid priredili nekaj dobrodelnih predstav. In glej, oglasil se je iz Londona celo Maurice Chevalier in obljubil, da bo še on prišel v Pariz in pomagal predstavam do večjega gmotnega uspeha. K dvema predstavama bo kar priletel z letalom v Pariz. Slavni umetnik, neprestano se smehljajoči ljubljenec ženskega spola, je pokazal, da ima dobro srce, in da čuti z osirotelo vdovo svojega umetniškega tovariša. ženske bolezni Pod ženskimi boleznimi se razumejo vse motnje v funkciji ženskih spolnih organov. Semkaj spadajo vnetja vsled nalezljivih spolnih bolezni kakor tudi vsled prehlajenja, anatomskih sprememb, nadalje nepravilna namestitev gotovih organov, zraščenje organov in stvarjanje novih delov. Razen tega prištevamo semkaj še različne nervozne težave, motnje v obnavljanju tkiva in v obtoku krvi, kakor tudi težave vsled slabokrvnosti in splošne telesne slabosti. Vsled bližnje lege spolnih in prebavnih organov se zelo neugodno občutijo motnje v prebavi, zlasti zaprtje, vsled povečanega pritiska na ženske spolne organe. Vsaka žena mora vsled tega paziti na lahko in redno čiščenje brez pritiska. Varovati se je težko prebavljivih jedil kakor tudi takih, ki dražijo čreva. Nadalje se je treba mnogo gibati, zvečer pa redno piti 1 sko- Nepričakovane posledice sankcij v Italiji (DK) Pariz, febr. Rimski dopisnik lista »Pariš Soir« je zbral tele nenavadne posledice sankcij: šolarji v vsej Italiji so prosili učitelje, naj učilnic nič več ne kurijo, samo zato da ne bo treba rabiti angleški premog. Pouk se zato vrši od 10.—12. predpoldne, ko so solnčni žarki najizdatnejši. Vse francoske guvernante in gosposke angleške dojilje so ob službo. Država poziva kmete, da se posvete reji kuncev. V nižjih razredih osnovnih šol prepevajo šolarke: »Nič več ne maramo tujih lutk...« Italijanski časniki pišejo o neki šestletni paglavki, ki ni marala več poljubiti svoje mame, rojene Francozinje — dokler bodo trajale sankcije. Daljnovidno sklepanje (RN) Pariz, februarja. V »Journalu« beremo tole zgodbico: V predmestnem vlaku je vprašal mlad gospod starejšega sopotnika, koliko je ura. Ogovorjenec je sedel sam z njim v oddelku in je čital časopis. Na neznančevo vprašanje je srdito zganil časopis in odgovoril: »Koliko je ura, ste me vprašali iz golega dolgočasja. Če vam odgovorim se bo vnel razgovor med nama, postala bova na mah stara znanca, in ko bova izstopila, me boste povabili na pol litra, jaz se vam bom pa oddolžil z drugim pol-litrom. Iz tega se bo rodilo vabilo k meni na kosilo. Ko boste pri meni, boste videli mojo hčer. Moja hči je zelo čedna. Zato se boste še večkrat oglasili in lepega dne me boste prosili za njeno roko. Kako vraga naj pridem do tega, da dam svojo hčer za ženo pohajkovalcu, ki ne premore niti toliko, da bi si kupil žepno uro!« To rekši je stari gospod spet razgrnil časnik in se zatopil v branje. Vse mine... (BN) Pariz, febr. Pred slabimi štirimi meseci je »navalilo« na Adis Abebo sto petdeset posebnih poročevalcev vseh svetovnih dnevnikov. Abesinci so bili kar v zadregi; niso vedeli, kam bi spravili to velikansko čas- nikarsko vojsko. Danes šteje Adis Abeba cele štiri ........... ^________ ........... posebne poročevalce, bafc toliko, i« ti ne kažejo nič preveč volje ne t da jih je za partijo bridža — vsi Veselja stopiti v sveti zakonski j drugi so se pa vrnili domov... In stan — vsaj dotlej ne, dokler ne i javnost začenja obračati pozornost bo kriza nekoliko ponehala. [ drugim stvarem. (»Journal«) ......... — * rw. ■ . L sfi *gj Zimski letalski manevri na AngleSkem Prejšnji teden je imelo britansko letalsko brodovje zimske manevre. Naša slika kaže bombna letala po povratku z manevrskega napada na London: letalci se pogovarjajo o uspehu poleta. — Manevri so terjali več človeških žrtev: dve letali sta namreč zaradi motarske pokvare strmoglavili v morje. Bogastvo pod slamnato streho Ko sem bila še otrok, smo 9e doma dostikrat pogovarjali o tej ali oni družini. Slišala sem besedo »bogat« in »reven«. V moji domišljiji so bili bogati oni, ki so imeli hišo s slamnato streho. Če je kdo govoril o ljudeh, ki se jim dobro godi, sem vselej vprašala: »Ali pa imajo slamnato streho?« (Mojemu vprašanju so se vsi smejali, pa nisem vedela zakaj.) Za revne ljudi nisem imela pravega pojma. Revni smo bili recimo mi, kar naša hiša ni bila krita s slamo, ampak z opeko. * Ko sem doraščala, sem kaj rada pisala pisma. V skopih besedah sem izlila na papir vse jsvoje navdušenje. »Jaz imam pa kolo. Mira.« »Vrnila sem se s planin. Mira.t Nekega dne sem pa poslala prijatelju kratko pismo: »Pri nas imamo pa kravo. Mira.« Prijatelj si smisla teh besed kar ni mogel pojasniti. Nekoč je v njego- vi družbi nanesel pogovor na goveda. Seveda se je Cene takoj spomnil mojega kratkega pisma in me vprašal, kaj naj bi pomenilo. Pojasnila sem zadevo, danes boni pa še vam povedala, kaj je nekoč i,ame pomenila krava. * Včasih sem prav rada zahajala v kravje in konjske hleve. Rada sem aa mudila pri kravah, ko so pa tako toplo dihate in so imele tako mehka vimena. Ne vem kaj bi dala, če bi smela vsaj enkrat pomolsti sosedovo kravo. Nekoč seui izmaknila v očetovi knjižnici Jurčičevega »Desetega brata« in ga nesla sosedovi dekli Neži. Večkrat mi je namreč pravila, da rada knjige čila. Prežala sem na pragu in gledala proti sosedovemu hlevu. Ko so vrata zaškripala, sem smuknila v hlev kar skozi okno. Naslonila sem se na podboje vrat in gledala, kako je Neža vzela iz temnega kola stolček, sedla h kravi in ji začela umivati vime. -Neža, na, tu imaš .Desetega brata't — Ali smem tudi jaz malo poskusiti molsti?« »O, to je tisti Krjavelj in njegova koza.« Šele potem se je spomnila moje prošnje in dodala: »Le, le. Kar poskusi!« Vstala je s stolčka, obrisala roke v žakljevinast predpasnik in potem — in potem... Zdelo se mi je, da se je /.averovala v knjigo, za gotovo pa ne vem, ker nisem ničesar več videla. Bila sem na konju, ah, kaj na konju — v desetih nebesih sem bila! Sedela sem na nizkem stolčku, molzla sem in gosto, belo mleko je teklo v »žeh-tar«. Tako sva z Nežo. postali najboljši prijateljici. Kadar sem vedela, da ni pri sosedovih nikogar doma, sem smuknila v hlev in puščala »liioiri« mleko kar po tleh. Dostikrat sem se priklatila domov šele po večerji. Starejši brat je imel dobro razvit vonj in je vselej uganil, od kod prihajam. »Glej jo, žabo! Že spet tako smrdi po kravah!« Bil je pa dober dečko ta moj brat. Nasmehnil se je in dejal proti materi: »Mi moramo pa res kupiti kravo!« * Po nekaj letih sem se vrnila in šole. Bila sem že velika. In glejte, ljudje božji, takrat smo imeli svojo kravo. Ko sem jo prvikrat pomolzla, sem sedla za mizo in napisala ono pismo: »Pri nas imamo pa kravo!« Tudi drugim ljudem sem rada pripovedovala o tem. Takrat se mi je zdelo, da smo postali bogati. Res. Svojo kravo imamo. Pred nekaj meseci je postala mati. Jaz sama sem ji prinesla tople vode in otrobov. Prislonila sem se k njeni glavi: »Ti dobra, dobra krava!« * Thje! Danes vem, da ne pomeni bogastva ne slamnata streha ne krav?. Rada pa še danes pripovedujem o tem »bogastvu«, le da se to pot tudi sama smejem. Ondan sem sedela v družbi z nekim gospodom. Kadil je »Morave«. Ko sem obračala zeleno škatlico, sem mu rekla: »Človek — ti si pa bogat!« • Bogastvo je v resnici zelo relativen pojem. Ne moremo ga meriti ne z denarjem, ne s slamnato streho, ne s kravo in tudi ne s cigaretami. Veliko je ljudi, ki imajo bogastva na prebitek, pa so kljub temu revni, veliko jih je pa, ki so tudi z eno samo kravo bogati. Mnogo sem že razmišljala o tem in danes nič več ne pišem pisem: »Pri nas imamo pa kravo!« Vera. Praktično »Kaj, vsem tvojim oboževalcem je Janez ime? Čudno!« »Ne, jaz jim samo zato tako pravim, da milostljiva ne bt izvedela, kako hitro menjam svoje simpatije « Dr. Josef L&b^J Za ilov&ško šiviienie -00- Konec Katera korist bo večja, ta, ki ]0 država da državljanom s carino in s cenzuro knjig, ali .ona, ki jim jo utegne dati, če ne bo v bodoče nikdar več dopustila, da bi se kakšnega Wilsona ali kakšnega Len ji na lotila možganska sifilida? Dvoma o tem ne more biti. Dvomiti bi smeli levečemu o tem, ali bo zdravil, ki jih ustvarja medicina za ta bojni pohod zoper pallido, za zmago tudi res dovolj. Toda saj medicina tudi za osepnice ni našla sploh nobenega sredstva, nobenega zdravila, in vendar ne doživljamo več epidemije koz, odkar je cepljenje zapoved za vsakogar. In tudi zoper druge okužbe še ni zraslo zelišče in vendar jih večina danes ne razsaja več! Zgolj zato, ker država vsakogar, kdor je videti nalezljivo bolan, vtakne v karanteno. Koliko uspešneje bo lahko zatrla eildlido, če bo osumljencem z Wa9sermannovim preskusom dokazala bolezen in jih bo potlej prisilila, da se zdravijo. Kristijan se je zasanjal Ne, o tem, ali ima država pravico, dolžnost in možnost za u&pešen boj zoper pallido, si Kristijanu pač ni treba beliti glave. In res so ga, medtem ko je sedel tu v »zdravniškem društvu«, trle — kakor da bi bil čisto sam v svoji študijski eobi — popolnoma druge skrbi. Trle so ga — denarne skrbi! Cele kupe denarja bi stalo, če bi hoteli vse sifiliiiike na javne stroške zdraviti, si je vzdiho-vaje dejal Kristijan. Toda naposled ee je potolažil: ali mora ves denar iti za pospeševanje izvoza, za varnost meja, za razvoj gozdarstva? Ali ne bi kazalo denar, ki ga izda kakšna država za to, da si nekje na daljni celini varuje svoj ugled z reprezentanco, za poskušnjo porabiti za iztrebljenje aifilide? Morda je Kristijan, ki eta mu bila narodno gospodarstvo, zlasti pa še politika španska vas, razmišljal, da bi nemara stotinka denarja, ki ga je nekoč Francija posodila Rusiji, samo zato, da si jo je pridobila za zaveznico — da bi nemara celo tisočinka tega denarja zadoščala, da bi se Francija za zmerom znebila sifilide? Morda bi potlej v tej lepi deželi v kratkem času ne bilo nobenega moža več, ki bi se moral ustreliti, ker se je okužil; nobeno dtikle ne bi več klavrno usahnilo, ker se ji je ženin skesal iz bojazni, da je ne bi okužil; nobena žena ne bi bila več do konca svojih dni ob-s;:'ena na sifilitično jalovost; noben otrok se ne bi več rodil z gnojnim 1'T-iššem, s keratitido na slepih očeji ati s prirojenim idiotstvom. In kakor na Francoskem, bi se lahko zgodilo tudi v Nemčiji. Kakšnemu Heineju, fe bi se še kdaj kakšen rodil, bi ne bilo treba prebiti leta svoje zrelosti v posteljni grobnici in bodoči Nietzsche bi bil obvarovan tega, da bi si moral v dobi, ko bi lahko pisal svoja glavna dela, ure in ure tiščati nos, se prekopicavati in se imeti za italijanskega kralja. Glasno ploskanje, ki je zdajci zagrmelo po vsej dvorani, je zbudilo Kristijana iz sanj. Wagner-Jauregg je končal svoj govor, ki mu Kristijan že zdavnaj ni več sledil. Vsi so ee prerivali k predavatelju, hoteč mu čestitati, in tedaj ni bilo vtihotapljenemu gostu baš neprijetno, da je v nastali gruči zgrešil svojega vodnika, nekdanjima Wa g n er-Ja u re ggovega asistenta. Narobe, kar všeč mu je bilo. Zakaj Pikanten »prehod v stari vek On, doktor Kristijan Neitschke, ki je slučajno po filoloških ovinkih naletel na študij sifilide, ki je potlej doživel bratovo zdravljenje, ki je videl zdravnike pri delu in je pravkar slišal Wagner-Jauregga, kako je osebno govoril, on je iz vseh teh okoliščin izprevidel, kaj se mora zgoditi. Toda milijonom drugih ljudi se še ni posvetilo. Njim je bilo treba šele oči odpreti. Od današnjega dne dalje bo to skušal storiti, kolikor bo mogel in znal. Odsihmal ne bo poznal več drugega življenjskega smotra mimo poučevanja, mimo zbiranja zaveznikov, ki bodo z njim vred tako dolgo zahtevali, dokler ne bodo zdramili mogočnikov sveta, dokler jih ne bodo prisilili, da bodo šili z njim v uničevalno vojno zoper pallido. Kakopak, prvi ni bil, ki je skuhal ta domislek. Edini tudi ne. Tem bolje, vsaj ne bo osamljen! Obstajala je že »Nemška družba za zatiranje spolnih bolezni«, celo »Union intemationale contre le peril v6nerien«. Toda obe sta bili očitno preslabi in zato obsojeni na nemoč. Sam jima bo odslej na službo, še druge bo navduševal, čedalje več drugih, s predavanji, na zborovanjih, snubil bo z možem moža, dokler ne bo naposled zbrana velika stranka, ki bo lahko užugala državo, države, ki bo... Do današnjega dne je napadala pal-lida bolno človeštvo v trumah, odsih-dob, jutri že ee jii bo postavila tisočkrat mogočnejša vojska zdravih v bran. Pojutrišnjem ne bo niti ene same spirohete več na svetu! Kristijanova nova življenjska naloga Brez sape od navdušenja je prišel Kristijan v gostilno, kjer je imel se- Ljubezen Homerjevih junakov Lepi H6lenl je bilo 45 let, ko Je zmešala glavo 60 letnemu Pžrisu, da jo Je ugrabil In tako sorožll trojansko vojno. — Pžuisova sestra Kasandra Je bila pa še hujša: Agamemnon se Je zatreskal vanjo, ko Ji je bilo 90 let, Pomanjkljivi leksikoni Vzemite v roke katerikoli leksikon v kateremkoli jeziku: povsod boste zaman iskali podrobnosti o glavnih osebnostni, damah in gospodih, ki so se proslavili v trojanski vojni. Povsod boste srečali samo skope splošne podatke in pravljice, ki utegnejo biti resnične ali pa tudi ne. Nu, kolikor vas poznam kot novodobnega človeka, se pač ne zadovoljite več s takimi nejasnostmi: danes hoče človek dejstev in številk. Posebno bi pa radi vedeli, koliko je bilo let temu in onemu prvoboritelju v času, ko jo uganjal svoja toli proslavljena junaštva. Priznam: tudi mene je že od nekdaj na moč dajala radovednost, koliko neki je bila stara lepa Hčlena v dobi, ko jo je P&ris izneveril njenemu možu Mene-laju. Saj veste, da je ta izdaja kričala po maščevanju, reparacijah in sankcijah — tako dolgo, dokler ni izbruhnila trojanska vojna. O, če bi bili v tistem času že imeli znameniti Gothov almanah in bi se nam bil ohranil vsaj en izvod, bi pri priči lahko pribili starost in rojstna leta vseh teh kraljev in kraljic in princev in princes in druge visoke gospode. Ker ga pa še niso imeli, nam ne kaže drugega, kakor da si skrbno ogledamo Homerjevo »Iliado«, da bistroumno zberemo vsa dognanja, jih med seboj primerjamo in doženemo izsledke, iz : : : ■- v "; : v: ? mm* Klitemnestro, nego hkratu tudi dva dvojčka, brata Dloskura. Pustimo ta dva ob strani, saj za naše raziskovanje ne prideta v poštev. Nu, zdaj, ko premoremo prve rodo-slovne podatke, bi pa nemara izračunali, kdaj sta se Zevs in Leda spečala. Ledini četverčki Natančni datum bi bilo spričo bednega stanja današnje znanosti težko dognati. Nu, mnogo znamenj govori za to, da se je zadeva zgodila okoli leta 1101 pred Kristusom. Tore j bi bila Leda rodila svoje četverčke okoli leta 1102. To nam bo prvo, veledragoceno izhodišče za našo trojansko kronologijo. O mladosti obeh sestra, Klitemnestre in Helene, nam ni zgodovina pustila nikakih zapiskov. V trenutku ko ju prvič srečamo, sta obe že kraljici, zelo dobro poročeni, prva z Agamemnonom, drugi z Menelajem. Klasična književnost kar ne more prehvaliti Helenine lepote, zato pa ne črhne niti besedice o tem, kdaj se je poročila, ne o trajanju njenega zakona — vse dotlej dokler ni zapeljivi P&ris izpodkopal njene čednosti. Kako naj potem doženemo, koliko je bila Helena stara, ko je zagrešila iznevero, in kdaj je zapustila Menelaja in zakonsko ognjišče? Da se bomo tu vsaj približno orientirali, se vživimo v tole veletehtno razmišljanje: Klitemnestra, Helenina sestra, je bila poročena z Agamemnonom, in njen zakon ni ostal neploden, še daleč ne, saj so najmanj trije njeni otroci postali žrtve strašnih žaloiger: Ifigenija, Orest in Elektra. čeprav je Homer zastran njihove starosti diskreten, da bolj biti ne more, vemo vendarle, da je bila Ifigenija v času, ko so se Grki odpravljali na vojno proti Troji, že odraslo dekle najmanj dvajsetih let. Drugače je njen oče, kralj Agamemnon, ne bi bil mogel žrtvovati boginji Artemidi v spravno daritev, da si pridobi njeno naklonjenost. ničesar. Ko je stopil v zgodovino, je bil že zrel mož, oženjen in družinski oče. Prvič ga srečamo pred trojanskimi zidovi, kamor je šel z drugimi grškimi princi kolektivno maščevat Menelajevo zakonsko čast. čeprav ves kipeč, je Ahil tu že na vrhuncu moške dobe, saj ima že sina, zrelega za vojno. Torej ne bo pretirano, če mu prisodimo dobrih štirideset let. Nu, in zdaj sklep: Po eni strani je imel Pariš kakih 21 let, ko je bil na ženitovanju Peleja in Thetide, bodočih Ahilovih roditeljev — po drugi strani je pa na dlani, da mu je moralo biti spričo Ahilove starosti (40 let) najmanj šestdeset let v času, ko je kakor mladosten zaljubljenec ugrabil Heleno, zrelo lepotico s 40 do 45 pomladmi... Razkrinkana Helenina leta Gasilski avto v ledenem oklepu Ko je te dni pritiskal v Ameriki silovit mraz, je gasilski avto pri nekem požaru pokril pravcat leden oklep, tako da so naposled še črpalke odpovedale in so morali gašenje opustiti. stanek z bratom. Ubogemu Fricu, ki se je za mizo mastil z dunajskim zrezkom in je začel e polnimi usti pripovedovati o teatru, je takoj vpadel v besedo. Kar brez uvoda mu je razodel, da je našel novo življenjsko nalogo: odsihdob se bo posvetil samo boju zoper sifilido. Dobri Fric, ki mu je brat tako nenadoma skalil slast, je postal skoraj osoren. »Kaj ma mar tvoja sifilida,« ikomaj"je ’odfel iz »Zdravniškega dru- j se je hotel zadreti. Toda še v po-štva«, so se že začeli v njegovi raz-' slednjem trenutku se je spomnil, da greti glavi netkam negotovo obliko- L! vata načrti. Ne morda, da bi bil že našel točne odgovore na vsa vprašanja, ki so ga trapila; toda čutil je jasno, da mora najti nekakšno pot. Še jasnejše je čutil, da mora iti po njej. Zakaj če se mu . je sploh kaj zdelo gotovo, je bilo to, da se je od tega večera dalje odprl njegovemu življenju nov cilj. Doslej je praznino objemal; zdaj je pa našel vsebino, ki ga bo vsega prežela: boj zoper palliido. Kakor se mu je pred nekaj tedni, po bratovem ozdravljenju, od včeraj aia danes smešno zdelo, da bi svoje življenje zapravljal z literarno zgodovinarskimi prizadevnostnimi nalogami, spričo vsega, kar so sto rili resnični raziskovalci, tako se mu je zdelo zdaj manj važno in vse prelagot-no, da bi se zadovoljil z opisovanjem uspehov teh raziskovalcev. Da bi ne oral, da bi ne sejal, ne žel — in bi potlej ženjiške pesmi pel — ne! Najmanj, kar je smel od sebe zahtevali, če že ni bil poklican za velika dejanja, mora biti to. da bo z vsemi silami pomagal spraviti te uspehe do učinkovitosti. Zastaviti rok6. da pride žetev pod streho, pomoči, da pridejo njeni sadovi med ljudi — to naj bo v bodoče njegov skromni delež. Veliki možje so našli pallido, VVasser-mannov preskus, salvarzan, zdravljenje z malarijo; mali možje nai bi vsaj za to skrbeli, da ne bo svet za te darove na izgubi. Da jih bodo vsi deležni. Prav vsi. bi »tvoja eiifilida« iz njegovih ust ne zvenela baš dobro. »Kaj ti mar moja sifilida«, pa spet ni hotel reči. Zato je odgovor rajši požrl in je molčal. Molčal je z mračnim obrazom. Kakšna prenapetost je le spet .Kristlu šinila v glavo! Resda, zdravniki, ki se sicer dovolj malo spoznajo, nu, njemu so res slučajno pomogli. Kar priznajmo. Toda da bi človek zaradi tega izgubil glavo in bi hotel kar na le- pem vzeti v oskrbo kar vse sifilitike sveta, to je pa le malo preveč! Au-surdno, tako rekoč! Njegov zrezek se mu je zdel zdajci žilav. Medtem je Kristijan kar venomer žlobudral. Dejstva namerava zbirati, miru ne bo dal, drž^o bo prisilil, z vsemi sredstvi prisilil... Fnc je odrinil krožnik. Nu. še tega se manjka, je mislil, da se bo zoper državo postavljal, ko pa hoče doseči docenturo! Njemu že tista knjiga o zgodovini sifilide ni bila po godu, nu, 7xlaj pa še takšna reč, ki smrdi po politiki... »Moj dragi Kristijan ..« je čemerno začel. Toda tedaj je opazil bratove sijoče oči, slišal je kako govori o tem, da bo naposled vendar ves svet deležen zdravja in z zdravjem sreče. Toliko da ga ni ganilo. Moj Bog-, kako mlad je še Kristl. In zato se je Fric odločil, da ne bo pokvaril malemu bratu nedo’?ne;ra vesHja zn st n n teh pretiranosti. Ko je pa začel Kristijan naposled govoriti še o zvezi narodov, da se bo njih pa ustvarimo logične sklepe. In ko bomo tako sestavih trojansko kronologijo, vam bomo lahko postregli z nekaterim presenečenjem. Da bo naše poizvedovanje tehtno in temeljito, si oglejmo najprej že znane podatke, potem pa preštudirajmo razne stopnje sorodstva in svaštva med osebami, ki nas zanimajo. Galantni Zevs Začnimo kar z lepo Hčleno simo! Znano vam bo, da je bila naša junakinja dvojčka s kraljico Klitemnestro, ženo Agamemnona, kralja mikenskega.. Agamemnon je bil pa brat kralja Menelaja, moža lepe Hčlene: to se pravi, da sta si brata s poroko postala svaka, njuni ženi (dvojčki) pa svakinji, čeprav sta bili obe kraljici nezakonskega rodu — njun oče je bil zakonolomni bog Zevs, njuna mama pa nič manj zakonolomna Leda, spartanska kraljica in žena kralja Tindarija — sta bili vendarle, kakor vidite, zelo znamenite krvi. Zevs se je bil za svoje ljubezenske sestanke izpremenil v laboda; seveda nt smel ostati samo pri poljub ljanju, da ne bi razočaral svoje kraljevske ljubimke, in tako se je zgodilo, da je Leda srečno zanosila in srečno rodila ne samo dve dvojčki, Hčleno in tudi k njej zatekel, da jo bo inobili-ziiral, tedaj je bil veliki brat že spet popolnoma pomirjen. Čemu bi le besede tratil? Stvar bo itak kmalu sama po sebi zaspala. In Fric je poklical natakarja in si naročil za posladek dunajsko Sacherjevo torto. »In mnogo smetane na njej!« je še zaklical za njim. Po nemškem izvirniku poslovenil Zmago Porekar Vta pravic« slovenskega prevoda pridržane, Ponatis tudi * livleCku prepovedan. A če je bilo Ifigeniji v tem času, to je tik pred trojansko vojno, že dvajset let, smemo domnevati, da jih je imela njena mama Klitemnestra dvakrat toliko, to je štirideset let. To se pravi, da jih tudi teta, lepa Helena, dvojčka Klitemnestre, ni mogla imeti manj; Znana reč je, da so bili olimpijski bogovi oblagodarjeni z večno mladostjo. Tega deleža pa niso dali svojim potomcem, rojenim iz njihovih pogostih zemeljskih koruznih zakonov. Iz vsega tega se vidi, da je lepa Hč-lena v dobi, ko jo je zapeljal mladi in poskočni Pariš, štela (ali tajila) najmanj svojih štirideset pomladi. Poskočni P&ris? To že. A mladi? E, to bomo pa šele videli! Nu, pa si zdaj nekoliko pobliže oglejmo starost in leta tega zapeljivega princa v zori njegove ljubavne dogodivščine z lepo Hčleno. Tudi tu nam hvala Bogu ne manjka oporišč, tako tehtnih, da jih noben pomislek ne more izpodmakniti. Tako zlasti vemo, da pri ženitovanju tesalskega kralja Peleja in nimfe Thetide po nerodnem pozabljenju niso povabili Eride, boginje prepira. Da se maščuje, je užaljenka vrgla v sredo dvorane zlato jabolko z zlobnim napisom: .Najlepši!‘ To poročno darilo je kajpada rodilo zavist in prepir med prisotnimi damami, zakaj vse so trdile, da je njim namenjena ta brezimna in dvomljiva čast. Komu gre jabolko? Tisti, ki je najlepša. A katera gostja naj dobi ta naslov, ki so se zanj zlasti poganjale boginje Hera, Atena in Afrodita? Parisova razsodba na ženitovanju Da razsodi ta prepir, so tedaj poklicali na pomoč nekega mladega pastirja, Pšrisa po imenu: ta dozdevni pastir je bil pa v resnici princ kraljevske krvi, saj je bil sin trojanskega kralja Priama. Pdris se je izrekel za Afrodito in zmagoslavna boginja mu ni ostala dolžna svoje hvaležnosti. Po drugi strani pa vemo, da je isti PAris, ko je zapeljal in ugrabil lepo Hčleno, postal neposredni vzrok trojanske vojne. V času znamenite razsodbe med tremi boginjami je bil Pariš star 20 do 21 let. Treba je torej le izračunati, koliko let je preteklo od poroke med Pelejem in Thetido pa do dobe, ko se je P&ris lepega dne prikazal v Sparti, kjer je prvič imel priložnost videti lepo Heleno in ii razodeti svojo ljubezen. Na videz nedolžno vprašanje, v resnici pa zelo pomembno; in kar je glavno, odgovor nanj ni težak. Račun kaže: Helena 45, Pariš 60 Iz zakona med Pelejem in Thetido se je namreč rodil sin Ahil. O njegovih otroških in fantovskih letih ne vemo A to še ni vse. Pariš je Imel starejšo sestro, Kasandra ji je bilo ime. Slovela je kot izredna lepotica — tako vsaj pesniki trde — zraven je imela pa usodno in nesrečno navado, da je rada napovedovala kar najbolj črne dogodke. Po padcu Troje je Agamemnon terjal zase to lepo in deviško Kasandro; postala je njegova sužnja in ljubimka. Kasandra je vnaprej napovedala vse samo tega ne; strast, ki jo je zbudila v srcu »mladostnega« Agamemnona, je tem bolj občudovanja vredna, ker ji je bilo že več ko 20 let, ko se ji je rodil bratec P&ris. Uboga Kasandra! Ker je pa pred začetkom trojanske vojne imel P6ris dobrih 60 let, je na dlani, da je po končani vojni — kakor je splošno znano, je trajala 10 let — Kasandri moralo biti svojih devetdeset let, ko je užgala vnetljivo Aga • memnovo srce. človek bi mislil, da si je Kasandra pod bremenom teh devetih križev, ko je bila vrhu tega priča tolikim nesrečam in je učakala strašni konec vseh, ki so ji bili dragi, ko je morala gledat* strmoglavljenje prestola svojih predni kov in ponižanje svoje domovine -človek bi mislil, da si je spričo vsega tega želela le še odrešilne smrti. Ka.i še! Okusila je bila Agamemnovo ljubezen in ob njej se je vnela še njena stara kri, tako da je z lahkim srcem sledila svojemu ljubimcu v njegovo dosti I prestolnico Mikene. Medtem je pa v Mikenah kraljica Klitemnestra izrabila dolgoletno odsotnost svojega kraljevskega moža in se je spečala s prekanjenim Egistom; možak očividno ni imel prevelikih zahtev, saj je bilo Klitemnestri takrat že dobrih šestdeset let. Agamemnova vrnitev je šla njegovi zakonolomni ženi kajpada hudo navzkriž; odtod tudi njene zahrbtne nakane, ki so takrat začele zoreti. Te nakane so uganili prav vsi v njeni okolici, le vedeževalska Kasandra v svoji zaslepljeni ljubezni ni vzlic svojim devetdesetim izkušenim letom ničesar slutila. Klitemnestra ni prej dala miru, dokler ni s pomočjo svojega ljubčka Egista ubila najprej Agamemnona, potem pa še neprevidno Kasandro, ki ji takrat ni kaj prida več manjkalo do sto let. Idila v srpana Po drugi strani je pa po težko priborjeni zmagi grških čet nad Trojanci tudi kralj Menelaj vendar že prišel do svoje pravice, to se pravi, do lepe in lahkomiselne Hčlene. Le-tej je bilo 20 let, ko se je poročila, 40—45, ko se je srečala s Pšrisom, zdaj, po desetletni trojansko vojni, je morala imeti pa vsaj svojih 50—55 let, ko so se okoli njenega vratu sklenile v objem roke vrlega in zvestega Menelaja. Da proslavita ta veseli dogodek, sta se Hčlena in njen mož odnel.lala na dolgo spravno potovanje in sta na novo uživala medene tedne. Njuno poročno potovanje je trajalo več ko pet let. Ves ta čas sta mnogo govorila o svoji ljubezni in malo. hudo malo o nesrečnem PArisu. In ko sta po preteku teh petih let naposled stopila na spartanska tla, je bila še zmerom zelo lepa Helena že šestdesetletnica. Mene-la.i je pa kajpada imel še nekaj let več... V Sparti takrat niso govorili o drugem in se ponašali z drugim kakor z mladostnima golobčkoma na kraljevskem prestolu. Njuna sreča in neskaljena ljubezen je bila slavnemu mestu le v ponos. Dokaz, kako neodvisna je starost od ljubezni in kako zviška gleda ljubezen na leta... ...Omnia vincit amor. (FO) (Iz stockholmskega »Dagens Nyheter«) Vesten najditelj »Zakaj niste najdenega prstana izročili policiji?« »Ni bilo treba!« »Zakaj ne?« »Saj je bilo na njem vrezljano: ,Do smrti tvoj!’« prepozno, delka sta prvič raz- /Vr*nn - 1 namera hrvatskotf < ftpleRtalioarenatafe* rprrii.pc b0n (';c; A'»•MiJica u. jjic, A"«« -Ricilji,: \0”\ OH P|P •tlSS- g-lgj.ipferr« y®c*frr{fin' bubld) m„ Vy 2J.'o(d)initbtf,bf, mfliudjtig^ ucrfifri ( "Drrfebt. fiit narf), ^uflfffcn 1C—jj g z*** li « fc ^.1, ' r^fCkc dobro poooao« .e-0Oa «j'° io\sVo r UOt*wt\ .Sieno- 'yiiA ■erv • Harf. »jP, tr Hiai •nanutentini 'ttc ttiribf. Slavni ruski general vojskovodja Nikolaj Dii beljev (1841 do 1882) turško vojno taboril s ob Donavi! Na drugem pa utrdil sovražnik in neprestano »pozdrave« spravljanje olimpijske zastave Začetek te življenske povesti je izšel v št. 7. »Družinskega tednika« z dne 20. februarja. Od tistih dob me prokurist ni mo-Rel več žive videti in postalo mi je jasno, da se pri tej tvrdki ne bom Postarala. A že zaradi izpričevala sem hotela vzdržati vsaj leto dni. To mi pa ni bilo lahko, tem manj, ker sem morala vrhu vsega prenašati še odkrito sovražnost voditeljice oddelka. Tako sem nekoč prepisala nekakšno kupčijsko poročilo. Gospodična Klem-ttiova je prebrala za menoj, nabrala ®e!o, me poklicala k sebi in rekla: »Najmanj, kar človek lahko zahtevo od stenotipistke, je to, da obvlada Pravopis!« S temi besedami je očitajoče pokapala s prstom tja, kjer so bile natipkane tele besede: »... ni mogel posamezni ničesar opraviti. organizacija pa...« »To bi bili že lahko vedeli, da pi-s.Mno v nemščini samostalnike z veliko začetnico,« je zameketala gospodična Klemmova. »Izvolite torej to zadevo še enkrat pretipkati in napišite jPosainezni* z veliko!« »Niti v sanjah ne,« sem mirno odgovorila. Voditeljici oddelka je vsa kri šinila v glavo. Moje tovarišice so prenehale tipkati in so radovedno čakale, kaj bo. »Kaj naj to pomeni? Pri priči imi mate prepisati!« je zavreščala gospoda Klemmova. »Ne bom prepisala, ker je tako P^av,<< sem izjavila, zakaj v predalu ”et11 imela pravopis in baš malo prej eni bila pogledala vanj. Segla sem P°”j' ga odprla in ga pomolila voditeljici pod nos. Gospodična Klemmova se je morala Prepričati, da imam prav. Ugriznili a ?? je v ustnice, planila pokonci in odštela ven, zraven je pa zaloputnila z vrati, da se je vse streslo. Od takrat me je sovražila ko kugo. * »S svojim jezikom si boš še lepe r°ci nakopala,« je menita teta Mina, "0 seni ji pripovedovala o tej dogodivščini. »Predstojnika človek nikoli ne 8l'i osramotiti, tudi če ima desetkrat •Prav.« Hotela sem si vzeti njene besede k; ®fu, toda ? i je bilo že prokurist in voditeljica *ar prežala, kdaj se bom prvič fiahla, (ja me potem brez usmiljenja °dzagata. Sicer bi bila lahko našla kakšno ruf?o, prijetnejšo službo, toda zdajci Se mi je bila sedanja priljubila in se 1,11 kar ni dalo drugam. Me ženske 81110 včasih res komična bitja ... Gledala sem zato, da se nikjer ne razgalim, po drugi strani sem imela Pa oči in ušesa odprta in kazala veli-t50 zanimanje za naše podjetje. Tako se Je zgodilo, da sem opazila celo pripetljaje, ki mi prav za prav niso bili ®*c mar. Toda lepega dne sem jo vendarle emeljito polomila in vse je kazalo, da bo sod s smodnikom zletel v zrak. A na srečo nisem jaz sedela na njem. Bilo je ravno v najhujši sezoni, ko 5°bena druga strojepiska ni mogla od dela, zato je voditeljica oddelka podala mene h gospodu Sedolmeierju. mi je narekoval, je gledal skčzme, «akor da bi bila zrak. Šlo je za večje •jaročilo kave. Ko je bilo njegovega diktata konec, sem šla k pisalnemu stroju, da spravim stenogram v stroje-Pia. . »Gospodična Kerber. podvizajte se,« le še zavpila voditeljica oddelka iz drugega konca dvorane. »Potem boste ltl°rali pomagati še gospodični Jaegro-V||< Zatorej sem 6e res podvizala. . »...naročimo 2000...« Ali bo to držalo? ^enda že, zatorej: »...reci dva tisoč *reč kave, kakovosti Brazilija I B, po P°f?ojih, dogovorjenih že poprej. Prosi-za takojšnjo dobavo in ostanemo * odličnim spoštovanjem...« . Tako! Brž sem napisala še ovitek oddala pismo voditeljici oddelka, e-ta ga je pa, ne da bi ga bila le preštela, spravila v mapo, kjer so dopisi akalj podpisov. Potem 6ein se lotila arugega dela. * In lepega dne se je izlila nevihta. Začelo se je s tem, da je prokurist, *akor iz topa izstreljen, pridrvel po dvorani in izginil v registraturi. za ?l*m pa voditeljica oddelka. Ker je ^azalo, da bo hudo treskalo, smo vse .trojepiske, vsaka na svoj način, začele *zPraševati svojo vest in vtikale clavo Pisalni stroj, kakor vtika noj glavo v Pesek. Ni trajalo preveč dolgo, ko sta proku-^st in gospodična Klemmova planila dvorano. »Kdo pa drugi!« sem slišala, da je rekla voditeljica oddelka. »Kerberje-va, kajpada!« In že je rezek glas poklical moje ime. Otresla sem se svoje odrevenelosti, vstala in šla za obema predstojnikoma v sobo gospoda Sedelmeierja. »Tole poglejte!« je zavpil prokurist in udaril s pestjo po nekem prepisu na pisalni mizi. »Nate, zdaj pa poglejte katastrofo. Dva tisoč vreč kave ste naročili namesto dva tisoč k i 1. Velikopotezno, kaj? In teh dva tisoč vreč je že na potu, človek bi iz kože skočil. Plačljivo v tridesetih dneh. Veste, kaj to pomeni? Da smo propadli! Kon-kurz! Zato smo vas torej plačevali, da boste uničili staro in uglsdno tvrdko? Cemu ste pa neki na svetu, če ne znate niti prepisovati? Kaj rečete na to, častivredna gospodična Kerberjeva, he?« Prvi mah nisem nič rekla, najrajši lepo kupčijo. Kava je namreč zaradi nameravanega zvišanja carin danes na borzi poskočila za 25 odstotkov. Srečno roko imate, gospodična Kerber!« Zgodil se je bil čudež. Tako ganjena sem bila od veselja, da so mi kar solze polzele po licih. Zato je pa voditeljica oddelka vihrala okoli kakor razburjena kura in prokuristu je pohajala sapa — tako dolgo, dokler ni šef vprašal: »Kako je bilo prav za prav tisto s poprom, gospod Sedelmeier?« Zmaga na vsej črti! Prokurist je obležal na bojišču in gospodična Klemmova je izvajala posledice. Nekaj dni nato mi je namreč rekla: »Proti vam se menda res ne kaže boriti: ali ne bi sklenili miru?« Seveda sem ga in še kako ponosna sem bila, ponosna kakor vsi nečimrni ljudje, kadar si izvojujejo poceni zmago. Toda usoda stopa dalje s hitrimi koraki --------- »Da, da, otrok moj,« je rekel šef. »Neko mlado, cvetoče dekle sem rad imel, a to ni zame, starega osla. Mala je bila zaročena, in zato mi ni kazalo drugega kakor stisniti zobe in pozabiti. A zato bova ostala dobra tovariša, kaj ne da?c. bi bila umrla. Strašno, nepojmljivo, razen tega bom še iz službe — — — »Kajpada boste zleteli iz službe,« je prokurist uganil moje misli. »Toda poprej boste kavo plačali, lahko si jni-slite, koliko to znese, dva tisoč vreč...< V tein tonu je šlo dalje. Zdajci sem pa zagledala izza mlečnega stekla v vratih obrise nekega človeka. In ti obrisi bo obstali pri miru, kakor da bi bili na steklo naslikani. Končano. Vse je končano... Pogoltnila sem solze, ki so mi bile obtičale v grlu, se nekaj sekund borila s porajajočim se ogorčenjem, a ko je prokuristu pošla sapa, se nisem mogla več premagati in sem začela še jaz: »Tako, zdaj mi je pa dovolj! Zmotila sem se, prav, takšna reč se vsakomur lahko pripeti. A zakaj ni voditeljica oddelka našla napake? In zakaj je niste vi našli, gospod Sedelmeier, preden ste podpisali? Ker pisma niste brali. Zakaj pa v i prav za prav dobivate plačo? Če sem iaz podjetju kaj škodila, prav gotovo ni bil tak moj namen. Izgubila bom službo, prav. A zakaj je vi ne boste izgubili, vi, ki ste podjetju z vednostjo škodovali? Iz ljubezni do podjetja, ali pa do svojega svaka, ki je posredoval to kupčijo? He?« Tisti trenutek se je odtrgala senca z mlečnega stekla in ko so se vrata odprla, se je izpremenila v plastičen original. Velik in dostojanstven je stopil v sobo — šef. Nekaj trenutkov je stal nepremično in me zamišljeno opazoval z nabranimi obrvmi. Potlej si je pa počasi pre-rižal roke, se drobno nasmehnil in dejal: »Vse vem, zakaj dovolil sem si poslušati vaš razgovor. Gospodična Kerber, več sreče imate kakor... kakor je kdorkoli more imeti. Tako komične stvari svoj živ dan nisem doživel. Vaši napaki se imamo zahvaliti za prav »Ali ste zaročeni, gospodična?« Dotedanja šefova tajnica je bila pred kratkim iz družinskih vzrokov odšla, nove pa še ni bilo na njeno mesto. Kadar je bilo treba kaj delati pri šefu, je šla katera izmed nas strojepisk k njemu. Dekleta so se seveda skrivaj vsa navduševala za lepega moža. Meni je šef dvakrat narekoval. Potem me je dal pa lepega dne kar nepričakovano poklicati k sebi. »Že nekaj časa vas opazujem,« je rekel mirno in stvarno kakor zmerom. »Odprte oči imate in ušesa, in sodeč po svojih sposobnostih, bi bdli kakor za nalašč za tajnico. Moje zahteve do tajnice so precejšnje in se moram nanjo v vseh ozirih zanesti. Zato mi ne zamerite par vprašanj zastran vašega zasebnega življenja, zakaj razumeti morate, da želim natanko vedeti, s kom bom imel dan za dnem opravka.« »O, prosim,« sem rekla. Vprašal me je zastran mojih rodbinskih razmer, in povedala sem mu vse po pravici. Potem me je pa presenetil z vprašanjem: »In zdaj še eno: ali ste zaročeni, ali imate pa sicer kakšno resno znanje?« Bilo mi je, kakor da bi me šef nekam napeto opazoval, zato sem hitro prekrižala roke, da ni opazil, kako so mi začele drgetati. Od tega vprašanja bo marsikaj odvisno, tega sem se zavedala. V sekundi, ki mi je ostala za odgovor, so se mi misli podile po glavi ko divje. Le zakaj mi je zadal to vprašanje? Gotovo se je hotel ogniti nevarnosti, ki bi utegnila nastati zanj iz stalnih stikov s simpatičnim mladim dekletom. »Da,« sem se zato zlagala in sem pobesila glavo. Šef je stopil počasi k oknu in se je zagledal na cesto. »Potem bi bilo v redu,« je menil naposled. »Jutri ob devetih lahko nastopite svoje novo mesto, gospodična Kerber.« Vsa sijoča in srečna sem šla k svoji predstojnici, da ji sporočim, kakšno povišanje sem učakala. Življenje mi je postalo kakor svetal sen — kako naj bi tudi vedela, kako strašno utegne biti prebujenje... Tako sem postala šefova desna roka. Živela sem le za svoje delo. Kadar sem pozno zvečer prišla iz pisarne domov, sem komaj učakala prihodnjega jutra. Vedela sem vse, nikoli nisem ničesar izpraševala in sem tako tiho in nezaznavno stregla svojemu gospodu, da ni nihče ničesar opazil. Nadležne opazovalce sem odpravljala namesto njega, telefonske klice sem prerešetala po njihovi važnosti, pazila sem, da niso prišle do njega nebistvene nevšečnosti, stvari, ki naj jih uredi, sem mu pripravila na mizi, urejene po pomenu in važnosti. Popoldne ga je čakala dehteča črna kava, ki sem mu jo sama pripravila. Govorila sva med seboj samo o poslovnih stvareh. Ko mi je nekoč narekoval pismo, sem se slučajno ozrla k njemu: najina pogleda sta se srečala in opazila sem. da se je njegov upiral vame s svojevrstnim izrazom. Čeprav sem takoj spet pobesila glavo, je šef vendarle mislil, da se mora opravičiti. »Z vami sem zadel terno, gospodična Kerber,« je rekel toplo. Vsa srečna sem se nasmehnila. Kako lepo je bilo tisti dan! »Dekle,« je nekoč rekla teta Mina in zamišljeno zmajala z glavo, »zdi se mi, da s teboj Bekaj ni v redu.« »Pač, tetka,« sem ji hitela zagotavljati. »Vse je v najlepšem redu.« To je teto Mino pomirilo; saj pa tudi res ni bilo vzroka za vznemirjanje. Moj šef mi ni zadnje čase nič kaj ugajal. Bil je raztresen in vase zatopljen, zraven se me je pa — in to me je najbolj bolelo — izogibal. Tega nisem mogla več prenašati; sklenila sem, da pri prvi priložnosti doženem, kaj je prav za prav. »Kakšne skrbi imate in zakaj se srdite name?« sem ga vprašala brez ovinkov. Šef me je resno in prijazno pogledal. »Otrok moj, eaj vendar ne morete nič za to, če...« Prav takrat je zabrnel telefon. Šef je dvignil slušalko in z nekom govoril. »Kaj ste hoteli reči?« sem ga vprašala, ko je odložil slušalko. »Ah... nič... kaj bi... Moral bom za nekaj dni izpreči.« S temi besedami se je vrnil na Pri katerih boleznih se je pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec zdravilnim? Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju in lenivo-sti črevesja, hemoroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihtu in išijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih. Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20' -. Reg. S. 520/36 dnevni red. Najrajši bi bila telefon treščila skozi okno Moj šef je res izpregel in odšel na krajše potovanje. Čez teden dni se je vrnil. Bil je vedrejši in bolje razpoložen. toda zamišljenost se ni marala umakniti z njegovega obraza. * Tako sta minila dva meseca. Nekega popoldne se je šef dolgo pogovarjal z novim prokuristom. Le-temu je obraz kar žarel, ko sem hotela s stenogramskim zvežčičem k šefu in sem pred vrati trčila obenj. »Nu,« sem rekla. >kaj se je pa zgodilo?« »Nekaj zelo velikega!« je menil prokurist in pokazal s palcem proti šefo- vi sobi. Vstopila sem in sedla na svoj prostor nasproti pisalni mizi Somrak je bil že legel in šef je ravno hotel seči po namizni svetilki, da bi jo prižgal, pa se je premislil. »Ah, res,« je dejal in glas mu je zvenel čudno hripavo. »Pravkar sem govoril s prokuristom o tem, povabil boni vse nameščence na to slavnost. Čez teden dni bo namreč...« šefu je zastala beseda, »bo namreč moja poroka.« Molk. Sence so postale še globlje. »Da, da, otrok moj.« je povzel šef. »Neko mlado, cvetoče dekle sem rad imel, a to ni zame, starega osla. Mala je bila zaročena, in zato mi ni kazalo Irugega kakor stisniti zobe in pozabiti. A zato bova ostata dobra tovariša, 'taj ne da?« Dalje prihodnji« Po končani zimski BRAHMS IN ZENSKE Nemški skladatelj Brahms je bil nasproti nežnemu spolu dokaj nepravičen. Z lepoticami je bil preljubezniv in jih je ščitil na vseh koncih in krajih, z nelepimi i-enskami je bil pa kar surov. Tako na primer neke pevke, ki le bila grda na oko, a je imela izredno lep glas, kar videti ni mogel. Ko ga je nekega dne ta pevka prijazno vprašala, katere njegove pesmi naj pole na prihodnjem koncertu, ji je Brahms neprijazno odvrnil: »Tiste, ki bodo ostale po moji smrti.« KO JE CESAR NAPOLEON BEZAL... Ko je francoski cesar Napoleon I. po porazu na Ruskem bežal s svojo maloštevilno vojsko čez Poljsko, Je prenočil v krčmi neke Poljakinje. Cesar ni maral izdati, kdo je, ip je vprašal krčmarico: »Ali veste, lepa žena, kje je francosko vrhovno poveljstvo?« »To noč bo v moji krčmi, Veličanstvo,« je odgovorila gostilničarka; spoznala je bila cesarja tisti mah. PREBRISANI VOJAK in znameniti Dimitrijev«! Sko-1882) je med rusko-svojimi vojaki bregu se je bil pošiljal Rusom v obliki bomb Nekega dne je treščila bomba tik šo-ora generala Skobeljeva. Neki vojak, i je bil v bližini šotora, je prihitel, grabil bombo in jo vrgel v Donavo. Ko je to videl general Skobeljev, je iristopil k vojaku, mu ponudil roko in ekel: »Junak moj! Rešil si mi življenje, 'ovej, kaj naj tl dam ▼ zahvalo? Ali ločeš križ svetega Jurija, ali pa 100 ubljev v gotovini?« Vojak je premišljeval in premišlje-al, potem je pa vprašal: »Koliko je vreden križ svetega Ju-ija, ekscelenca?« »Koliko je vreden? Križ sv. Jurija e? le ceni po denarni vrednosti! Mordi e vreden 5 rubljev — a zato je za istega, kdor ga dobi, veliko odliko-anje in izredna čast!« Vojak se je spet malo zamislil, nato je pa junaško dejal: »Veste kaj, ekscelenca: dajte mi 95 rubljev in križ svetega Jurija I« trt-.. Tgena jietilm ljubezen PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P. 20. nadaljevanje Bolj ko kdajkoli prej sva si bila tisti trenutek nasprotnika, ki bi drug drugega najrajši raztrgala. »O moževih pravicah!« sem Herogftjivo vzkliknila. »Moj mož bi hoteli biti? Ha, ha! Nesramna laž! Prisvojili ste si naslov, ki vam ga je poklonila neka pustolovka, a mojega pristanka zanj nimate!« »Tako? Zakaj pa potem pri meni stanujete?« »če je to vaš edini odgovor, uam povem, da mi tudi z njim ae boste več dolgo prihajali: še danes zapustim to hišo in se •ttidar več ne vrnem.« »Ni danes prvič, da mi grozite.« »Zato pa poslednjič.« Njegove oči so se trdo zožile. »Odšli boste takrat, ko vas bom jaz pustil,« je rekel hladno a dostojanstveno. »Ce mi vi dovolite ali ne, moj oklep je storjen in nobena stvar »a svetu ga ne more več omajati,« sem prav tako hladno odgovorila. »Pozabljate, da imam svojo voljo in da sem vam jo snoči dokazal.« Ob toli cinični omembi njegovega zločina se nisem mogla več premagati; srdito sem zavpila : »Tak me mislite s silo prikleniti k tej hiši?« »če ne pojde drugače —« je menil malomarno. Od togote sem zvila roke. »Potem vam povem, da me boste morali zapreti in zakleniti, zakaj izrabila bom vašo najmanjšo nepažnjo in bom zbežala.« Toda Winterton je ohranil hladno kri. Skomignil je z rameni. »Ne, sile ne bom rabil... tudi nadziral vas ne bom. Ostali boste pri meni zgolj zato, ker bo takšna vaša volja.« »Bogme, mnogo si domišljate!« »Se to vam povem,« je dodal s prav tako pokojnim glasom, »da boste ostali pri meni samo zaradi mene.« Nisem se mogla premagati, da se ne bi na ves glas zasmejala. »Oprostite, gospod, blede se vam! Ko že o tem govorite, recite vendar še to, da bom tu estala iz same ljubezni do vas!« Njegov obraz se je mahoma zresnil in čelo mu je zastri oblak. »Ne,« je grenko odkimal. »Iz ljubezni ne! Tako daleč moja domišljavost ne sega. Dobro vem, da nimam pri vas priča-Isovati ne ljubezni ne usmiljenja.« »In jaz naj ugotovim, da zastran mojih čustev niste v zmoti. A povejte mi vendar, kako mislite doseči, da bom ostala pri vas?« Pogledal me je in čuden ogenj je zagorel v njegovih očeh. Potem je začel brskati v stranskem predalu svoje pisalne mize. »Kaj mislim storiti?« je gluho dejal. »O, stvar je hudo enostavna... kadarkoli bi hoteli zbežati, bom vzel tole v roko...« Z grozo sem zagledala v njegovi roki droben revolver. »Ah!« sem vzkliknila in prebledela. »Takšni so torej vaši argumenti! Najprej strup in nasilje, potem pa še umor. Gospod Winterton, ničesar več vam ne manjka do popolnosti.« »Iskal sem drugih potov; na žalost mi vaš sklep ne dopušča izbire.« »Tak mislite, da me bodo vaše grožnje s smrtjo nagnale v strah? V zmoti ste, gospod Win-terton! Ubijte me, če vas je volja, toda rekla sem in pri tem ostanem, da danes odidem; koj zdajle grem, da uredim svoje stvari. Sicer se pa ne bojte, da bi vam skrivaj ušla! O ne! Preden vas bom zapustila, bom še prišla k vam, da vam rečem zbogom. Takrat me boste lahko ubili, če vas bo volja, ko že mislite, da moram s smrtjo poplačati željo, da bi živela svoje življenje svobodno in daleč od vas.« Visoko vzravnana sem zavila k vratom. »Vaše življenje! Tak mislite, da mislim proti vam rabiti to orožje!« Njegov prezirljivi glas mi je zadržal korak. Ozrla sem se po njem. »Proti komu pa?« sem vprašala osuplo. Počasi je dvignil revolver, dokler se ni cev dotaknila nje-lovega senci. Roka, ki je objemala leskečoči se držaj, ni trepetala. »Proti sebi samemu menda!« Kriknila sem in planila proti njemu. Njegova kretnja je bila tako naravna in nehlinjena, da se mi je zdelo, kakor da že pritiska na petelina. »Ne, ne, tega ne dovolim! Stojte!« Moral me je podpreti, drugače bi bila padla. Prizor mi je šel tako do živega, da so mi noge odpovedale pokorščino. »Ne zamerite, da sem vas spravil v strah,« je rekel tiho. »Nisem tega nameraval, le pokazati sem vajn hotel, kaj bi storil, če bi res izvršili svojo grožnjo in odšli.« »Saj to je blaznost! Zblazneli ste! Maščujte se nad menoj ne pa nad samim seboj... Vaše početje je gol nesmisel!« »Da, morda je blaznost!« je rekel, še zmerom podpiraj e me. »človek z osem in dvajsetimi leti gleda življenje skozi ten-čico iluzij: ljubezni, ponosa, priseg, ki si jih sam sebi govori. Vse to zavzema tolikšen prostor v njegovem življenju, da bi vse drugo žrtvoval za ta slepila.« »O recite, da ni res, da niste zares mislili! Ne, ne, kaj ne da me niste hoteli prikleniti nase s takšno grožnjo?« Uprl je vame dolg in čudno otožen pogled. »Zaklel sem se, da boste moji in da boste zmerom ostali pri meni.« Njegov obraz se je približal mojemu, tako blizu mi je bil, da sem čutila na trepalnicah njegov vroči dih. »Dobro me poslušajte, Renata, in razumite, da ni jalova grožnja, ki vam jo zdaj povem... Nikoli ne bi prenesel sramote na svojem imenu, in vaš odhod bi bil taka sramota. Nočem ne ločitve ne razstanka. Nočem životarjenja v zavesti, da živite vi, moja žena, daleč od mene... Niti misliti nočem, da bi utegnili prebivati drugod kakor pri meni. Ne, tega ne! »Tedne in tedne živim v tem večnem strahu, da me boste lepega dne zapustili. Vsakič kadar odidete zdoma, se bojim, da vas ne bo več nazaj... Včeraj sem se vtihotapil za vami, oprezal sem na sleherni vaš korak, hodil sem za vami, izprašujoč se, kam ste namenjeni, z grozo misleč na to, da vas morda kdo čaka na dogovorjenem sestanku, boječ se samega sebe ob misli, česa strašnega bi bil zmožen, če bi bilo to res- »Nič več ne maram takega življenja! Saj nisem več kar sem bil! Nazaj hočem, k svojemu prejšnjemu delu... Ne maram, da bi mi vselej tako strašno kovalo v senceh, kadar boste odhajali zdoma, živeti želim kakor žive drugi možje, v sreči in zadovoljstvu z družico, ki so si jo izbrali.« »Vi si me niste izbrali,« sem mu skočila v besedo. »Kaj mi mar, če sem pa zadovoljen z izbiro, ki jo je namesto mene opravila usoda! Moji ste in hočem, da tudi ostanete.« »Zoper mojo voljo! Nihče ne priklepa nase ljudi zoper njihovo voljo!« »Zato vas tudi ne mislim več zadrževati... Od današnjega dne ste prosti, če nočete živeti pri meni, pojdite! Ne ozirajte se nazaj, ne menite se za to, kaj se godi za vami. In recite si, da vam bom tisti trenutek, ko bom vedel, da ste se za zmerom poslovili — da vam bom takrat s svojo smrtjo dal še poslednjo svobodo. Ne škandala ne bo ne ločitve: samo samomor, nič drugega. želili ste si svobode: dal vam jo .bom vso in moje dejanje bo popravilo vse, kar sem vam v življenju slabega storil. Rešilo vas bo zakonitega moža, ki ga toli mrzite; napravilo vas bo mlado in častivredno vdovo, ki bo morda v ljubezni našla uteho za mračnost samotarske in nesrečne prošlosti.« »Oh, blaznost je to! Blaznost!« sem zajecljala. Nisem našla druge besede v tisti tragični minuti njegovega dokazovanja, da je njegova smrt potrebno odrešenje. »Ne, ni blaznost!« je povzel. »Ni blaznost, zakaj prosti boste in te prostosti ste si še pravkar želeli celo za ceno lastnega življenja... Spomnite se: na ves glas ste proglasili svojo pravico, da hočete živeti daleč od mene! Nu, to pravico vam zdaj priznam! še več: rešiti vas mislim svoje navzočnosti za vse večne čase!... Pojdite!... Pojdite kar koj če je taka vaša volja; ali pa jutri, če vam je ljubše, ali pozneje. Nič več vas ne zadržujem: od tegale trenutka ste sami gospodar svoje usode in vsega svojega ravnanja. Jaz v vašem življenju ne štejem več, Kini prinašalo KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 2730 predvaja od petka 28. t. m. premiero filma »ZELENI DOMINO* V slavni vlogi: Karl Ludvik Dielil SOKOLSKI DOM ŠIŠKA toiefon 33-S7 28 t. m. ob 20. uri in 1. marcu ob 11. uri dopoldne »SVET SE MENJA« V glavni vlogi Paul Mini Vstopnina Din 3*— Od 29. februarja do 2. marca »LAHKA KONJENICA« Marika Ktikk in Fritz Kampers Od 3. do 5. marca »ARTISTI« V glavni vlogi Hurry Pici KINO MOSTE V soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri in v ponedeljek ob 20, uri Jan Kicpura v svojem največjem filmu »LJUBLJENEC VSEH ŽENA« Dodatki in cene običajne KINO TALIJA KKANJ pnidvaja v soboto olt ‘J-30 in v ne-deljo ob 4.15, 0 in 8.30 uri veselo opori to MLAD OŽENJA V N6PR1LIKI V glavni vlogi Renata MUller, Adolf VVolilbrilck in Fritr Oldemar ZVOČNI RADIO JESENICE telefon Int. 10 V petek 28. t. m. ob 20. uri, v soboto 29. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 1. marca ob 15., 17. in 20. uri sovjetski velefilin »PASTIR KOSTJA« Muzikalna jazzkomedija, ki je dosegla svetovni uspeh. Dodatki: športni film »Umetnost ravnotežja* in Paramountov zvočni tednik KINO ŠOŠTANJ V soboto 29. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 1. marca ob 18 in 20. uri velefilm »LJUBEZNI JE KONEC« V glavnih vlogah: Paula Wessely, Willy Forst in Guatav Grtindgens. Glasba: Franz Grotlie. Dodatek: Nov tednik KINO NADIŠAR TRŽIČ predvaja 29. t. m. ob 20.15 url iu v nedeljo 1. marca ob 16., 18.80 in 20.30 uri krasni velefilm »SVATBENA NOČ« (Poročna noč) V slavol vlogi slavna Ana Sten in Gary Cooper mene več ni, zgolj nepotrebno | kolesje sem še, ki bo samo od sebe izginilo, ko pride čas za to, ne da bi se vam bilo treba ukvarjati s to rečjo.« »Strašno je, kar mi tu pripovedujete,« sem zajecljala vsa zmedena. »Kako morete trditi, da sem gospodar svojega ravnanja, če naj vas pa s tem svojim ravnanjem poženem v smrt? Prosim vas, Artur, rotim vas, recite, da ni res, da ste me hoteli samo prestrašiti in pregovoriti; recite mi, da ste preveč hladen in pameten človek, da bi mogli kaj takega storiti.« »če si baš želite po svoje razlagati moj sklep, ne vem, zakaj naj bi vam branil... Hotel bi vam samo povedati... če vas nemara skrbi vaša bodočnost... da sem davi govoril z mistrom Ben-nettom.« »Z mistrom Bennettom?«. sem zajecljala. Neznana tesnobnost me je obšla, zakaj spomnila sem se notarjevega prigovarjanja. »Da, bil sem pri njem in sem spravil svoje stvari v red... Zastran vaše bodočnosti je preskrbljeno: vse moje imetje bo vaše in zaradi moje smrti se vam tudi ne bo treba bati, da bi kaj hodila navzkriž z vašimi bodočimi načrti. Poskrbel sem, da vam ne bo hudo, ko mene več ne bo...« Ječanje se mi je utrgalo iz grla in krčevit ihtljaj mi je stresel telo. Zakaj me ta človek tako trpinči? Ali mar misli, da bom mogla kaj sprejeti iz njegovih rok? Saj nisem drugega prosila, kakor da bi smela živeti sama, siromašna in neznana, skrita kje v podstrešnem stanovanju v neznatnem mestecu na Francoskem: zakaj, le zakaj me hoče prikovati nase še onstran groba, ki mi z njim grozi? Vse to sem mu očitala v presekanih besedah, med solzami, ki jih nisem mogla premagati. »Zakaj bi zavrnili zapuščino, ko bi vas pa napravila bogato in ugledno?« je bolestno oporekel. »Ničesar ne marate iz mojih rok, čeprav sem pripravljen žrtvovati življenje, samo zato, da vam zagotovim svobodo, ki tolikanj koprnite po njej.« Nisem mogla več poslušati toli blaznega govorjenja. Vstala sem. In tedaj se mi je prizor mahoma zazdel čudno smešen in misel me je izpreletela, da sem žrtev gnusne izsiljevalne nakane. živčno sem si otrla_ oči. »Zdaj pa vi mene poslušajte, Artur Winterton,« sem vzkliknila skoraj z zanosom, »že nekaj minut se prizadevate, da z ogabne grožnjo omajete moj sklep. Ce bi vas poslušala, bi bilo vse moje življenje večen strah, da ne bi res nekoč izvršili strahotne namere, ki trdite, da ste zanjo odločeni. Ne verjamem vam, nočem vam verjeti!« »Storite, kakor vas je volja, povedal sem vam: nikoli več vam ne bom o tem govoril.« »Ce me pa hočete prepričati, da boste vendarle svojo grožnjo izvršili!« »Doslej nisem še nikdar prelomil svojega sklepa. Sicer pa, kaj vam to mar!« »Prav imate! Kaj mi mar početje blaznih ljudi! če bi se jutri kdo spomnil, da bi mi kaj podobnega zagrozil — ali naj mar potem izpremenim svoje življenje na ljubo nekemu neznancu, ki bi mi prišel z zmešanimi grožnjami? Ne! Vsakdo je odgovoren samo za svoja dejanja. Tudi vi boste storili, kar vas bo volja — in prepričana sem, da ste preveč pametni, da bi izvršili toli blazno dejanje — jaz bom pa šla svojo pot, tisto pot, ki se mi zdi edino pravilna. In ne bom se več ustavljala ob vašem nizkotnem izsiljevanju.« »Drugega vam nimam več reči, Renata, kakor da ponovim: poslej ste prosti.« »To je vaša poslednja beseda?« »Drugega vam ne vem povedati.« »Plemenitejše bi bilo, če bi me odrešili more, ki ste jo zavalili name.« »Svojim besedam nimam ničesar dodati ne vzeti.« Obstala sem nepremično pri vratih. Zoper mojo voljo me je obšla neka neodločnost, da se nisem mogla ganiti. Artur je pristopil k meni in mi nežno položil obe roke na ramena. Skozi svilnato bluzo sem čutila ogenj njegovih vročičnih prstov. »Pojdite, Renata, pojdite svoji usodi nasproti in ne ozirajte se za menoj, ki vas nisem mogel obdržati... Dovolj bolestnih ur je že bilo med nama, ni jih treba še več!« »Rotim vas, Artur, bodite dobri!« sem zajecljala. Toda on me je trdo odrinil, kakor da bi bila moja prošnja dregnila v staro, bolečo rano. Instinktivno sem iztegnila roko proti njemu. Ali mi je usmiljenje narekovalo to gesto? Ne vem. Artur je mojo prijateljsko roko odbil. »Pojdite! Tak pojdite vendar! Nočem več trpeti!« Odprla sem vrata. Kako sem prišla v svojo sobo, sama ne vem, tako mi je razbijalo v možganih — in tudi tega ne vem, ali me je toli bolestno stisnilo za srce zaradi njegove nesmiselne grožnje ali zaradi obupa, ki sem ga brala v njegovih očeh. Hu mor NEUTEMELJEN STRAH Sodnik: »Koliko otrok imate?« Priča iz Zapuž: »Hvala Bogu — samo tri.« Sodnik: »Zakaj hvala Bogu?« Priča iz Zapuž: »Ker sem bral, da je vsak četrti otrok na svetu Kitajec.« NAZORNA RAZLAGA »Tu berem neki članek o kapitalu in delu, pa nič prav ne razumem. Ali mi ti lahko pojasniš, kakšno naj bo razmerje med obojim?« »Nič lažjega. Le poslušaj. Ti mi posodiš sto dinarjev — to je kapital. Tvoj trud in prizadevanje, da dobiš denar od mene nazaj — vidiš, to je pa delo.« PROFESORSKA Gospod profesor se je prebudil in v svoje neizmerno začudenje opazil, da je okoli njega tema. Takoj je prižgal luč, pogledal na uro in videl, da je sedem. Gospod profesor se je vzdignil na postelji in začel modrovati: »Ali je tako pozno popoldne in je ura res sedem — potem se je morala zgoditi kakšna elementarna katastrofa v zvezi s sončnim mrkom. Ali smo pa zjutraj — a potem spet ni druge razlage kakor nepričakovan preobrat zaradi, neznanih sil. Nemara je pa še tretja možnost, ki sem jo prvi mah izpvegledal. V tem primeru bi bili vsi rešeni, namreč, če sem pozabil uro naviti...« POTREBNA UGOTOVITEV Gospoda Mrmoljo so nevarno ranjenega pripeljali na policijsko stražnico. Ko so ga jemali na zapisnik, ga je vprašal uradnik med drugim: »Ali ste poročeni?« Mrmolja: »Seveda sem — toda potolkel sem se pri avtomobilski nesreči.« PRIPOROČLJIV RECEPT »Sto dinarjev stavim, da ne uganeš, zakaj sem prišel k tebi.« »Hm... suh si spet, pa bi me rad oskubel.« »Kaj še! Hotel sem ti samo dober dan voščiti. Sem sto dinarjev!« GANLJIV OČE Ona: »Za božjo voljo, Nace! Otrok je požrl šivanko!« On: »Seveda! In zdaj bi hotela denar za novo!« AMERIŠKA Tujec: »Ali bi lahko govoril z gospodom blagajnikom?« Vratar: »Prav žal!« Tujec: »Kdaj se pa vrne?« Vratar: »Težko je reči. Razprava bo šele jutri.« (»Chicago IJaily News«) OBA IMATA PRAV Sodnik: »Pravkar ste se zlagali. Rekli ste, da imate samo enega brata.« Priča: »Saj ga tudi imam!« Sodnik: »Ni res! Saj smo zaslišali vašo sestro in ona je pod prisego izpovedala, da ima dva brata!« ZA TAKE NESREČE NE JAMČIJO Nameščenec: »Poročil sem se. ali bi smel prositi za povišanje plače?« šef: »Prav žal. Pri nas jamčimo samo za nesreče, ki se v službi pripete.« IZ OTROŠKIH UST Pavelček se je bil sporekel z guvernanto. Mati ga pokara. »In zdaj,« mu reče nato, »zdaj poj-deš h gospodični in jo boš lepo poljubil !« »Poljubil?« se upre sinček, »da bom dobil klofuto kakor papa?« SPOMINI »še veš, Nande? Na tejle klopi sva se prvič poijubila ... Ah ne, saj nisi bil ti!« »Pač, Matilda, jaz sem že bil, samo ti nisi bila!« Lepota, zdravje, dom Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet Da be izbira na rr»xi Hiešcanslsa kuliinša Jedilni list za skromnejše razmere Nedelja: Sesekljana pečenka, riž, rdeča pesa v solati, čokoladna hladetina.* keksi.* Ponedeljek: Zeliščna juha, pečenice * zdrobovim grahom,' kisle kumarice. Torek: Pečena jetra, krompirjeva solata, riževa juha. Sreda: Goveja juha z vlivanci, govedina z ohrovtom in krompirjem. Četrtek: Lečna juha s popraženimi žemljami, sirov zavitek iz kvašenega testa. Petek: Ohrovtova juha z rižem, krompirjevi zrezki* s sardelno omako. Sobota: Vampi, češki cmoki, moto-vilčeva solata. Jedilni list za premožnejše Nedelja: Juha s kolerabo, svinjska pečenka s skorjo,* pražen krompir, pomarančne rezine.* Ponedeljek: Vlivanci, ocvrte miške iz kvašenega testa z malinovo polivko. Torek: Telečja obara z zdrobovimi cmočki, pražena svinjska jetra s krompirjem. Sreda: Jagnjetina z ohrovtom, mrzli mlečni riž z marelično polivko. četrtek: Grahova juha z ocvrtim močnatim grahom, sesekljani telečji zrezki, riž, mandljeve rezine. Petek: Zelenjadna grmada,* krompir s peteršiljem, flancati Zelenjavna grmada Zelje, ohrovt, cvetačo in ohrovtove vršičke skuhamo, odcedimo, ohladimo in sesekljamo na mlinčku. Medtem ovlažimo žemlje z mlekom in jih polagamo v omaščeno pekačo. Potem vmešamo med sesekljano zelenjavo s presnim maslom stepene rumenjake, položimo zelenjavno zmes na žemljeve rezine, jo pokrijemo spet z ovlaženimi žemljami in pečemo grmado prvih 5 minut v napol odprti pečnici, vendar ne smemo tudi kasneje preveč kuriti. Kakšnih 10 minut preden je grmada pečena, izsujemo nanjo sneg iz beljakov, porinemo spet v pečnico in pečemo do konca. Vranični ponvičnik 1 rumenjak in 5 dkg masti (tudi masla) dobro spenimo, pridenemo nastrgano majhno vranico in v vodi namočeno, ožeto in pretlačeno žemljo. Nasekljano čebulo in peteršilj prepražimo na masti, dodamo soli in popra, malo majarona in sneg iz enega beljaka. Zrnes izlijemo v omasleno pekačo, jo spečemo lepo rumeno, potem jo pa narežemo na kocke ali na rombe. Tik pred serviranjem vsujemo ponvičnik v govejo juho. Nasveti z© gospodinie Kako dobra gospodinja pripravlja čaj čaj je tako preprosta pijača, da ji sandwiche, majhne koščke medenjaka in kekse. Kadar pripravljamo čaj, moramo čajno ročko pogreti, vanjo vsuti primerno količino čaja, nanj pa politi sveže kuhane vode. že prevrela voda, ki jo spet prevremo, ne da nikoli okusnega čaja. Ko čaj 3 minute stoji, ga lahko takoj nalijemo v skodelice. Kako čistimo madeže Moderni časi so nam prinesli tudi moderna čistila. Včasih smo poznali samo bencin, salmijak in morda še glicerin, današnji dan pa čistimo madeže zvečine z organskimi topili. V poštev pridejo zlasti aceton, eter, amilov alkohol, etilov alkohol, bencin, bencol in tetraklorov ogljik. Vsa ta čistila so brezbarvne tekočine, njihove odlike so pa te, da hitro izhlapevajo in ne puščajo madežev. Zvečine tudi ni treba naknadnega izpiranja z vodo, sicer se pa razen alkohola vsa 'našteta čistila niti z vodo mešati ne dajo. Rabimo jih torej koncentrirano, saj ni nevarnosti, da bi škodile tkaninam. Nobeno čistilo ni jedko in razjedajoče. Pač pa so vsa čistila vnetljiva, in še hudo povrh, zato moramo pri čiščenju zelo paziti, da ne pridemo z ognjem v dotiko — še od daleč ne. Maščobe topimo s tetraklorovim ogljikom ali pa z bencinom; uspešneje čistimo, če podložimo pod blago pivnik in vroče likamo. Madeže od trave čistimo z alkoholom ali pa z etrom. Sobota: Goveja juha z vraničnim | ne j^a^e posvečati posebne pozornosti, IVlTli JI_______* . IriclitVt iolTl . w ... . . , ponvičnikom,* meso s kislim zeljem, pražen krompir, sveže sadje. Recepti za jedi v jedilnih listih označene z * čokoladna hladetina V* 1 dobrega mleka, 15 dkg sladkorja, 1 zavojček vanilijevega sladkorja in 4 velike žlice kakava stepamo nad °gnjem tako dolgo, dokler ne začne mešanica vreti. Tedaj pridenemo 8 lističev v mrzli vodi stopljene in dobro ožete želatine, jo dobro vmešamo in ylijemo vse skupaj v skledo, ki smo jo izplaknili z mrzlo vodo. Potem postavimo hladetino na mrzlo, čez 3 uri jo Pa poveznemo na pladenj. Keksi 15 dkg mehke pšenične moke, 3 dkg presnega masla, nekoliko nastrganih limonovih lupin, 10 dkg finega sladkorja v prahu, 1 rumenjak, 1 žlico mleka, ščepec soli in '/< pecilnega praška zgnetemo v testo. Spočito testo zvaljamo za nožev hrbet na debelo, Izrežemo like, potem pa spečemo kekse lepo rumeno. Zdrobov grah Suh zeleni grah skuhamo prav gosto, potem vkuhamo v slano vodo pšenični zdrob, in še preden se zdrob zgosti, vmešamo vanj grahovo kašo. Z žlico zajemamo žličnike, jih polagamo na krožnik, na koncu jih pa zabelimo z ocvrtimi drobtinami. Krompirjevi zrezki Neolupljen krompir skuhamo, potlei ga olupimo in še vročega zmečkamo. Vanj vlijemo jajce, primešamo malo masla in popražen sesekljan peteršilj in čebulo. Potem pridenemo nekoliko. „„ ^ , ... y .v j t. • Male oglase socialnega značaja računamo po nioke, nekoliko pšeničnega zdroba m 1par za |jese(i0j trgovske m podobne pa po ttialo mleka, na koncu pa oblikujemo 50 par za besedo Preklici ‘n trfiovsko-obrt* iz testa ploščate zrezke in jih spečemo , nišk. oglas., k. nimajo P'odaJn|Sa «?■*"{•{ , ir ; stanejo po 1 Din za besedo. — za vsan man Ha mastl-kakor mesne zrezke. Lahko oglas le treba še posebej plačati davek ¥ K M ___ 1 > 1 . • . _:..— » I _ . * _ _ _ . m M . “ _ i - J n... M _ A sem nekoč slišala neko gospodinjo. Važneje naj bi bilo po njenem mnenju, da so keksi in drugo drobno pecivo okusno pripravljeni; čaj je potlej itak nevažna stvar. Toda tudi pripravljanje čaja je umetnost, sočen naj bo, dehteč in vroč. če je pecivo še tako dobro, je mlačen ali pa kalen čaj kljub temu neužiten Dobra gospodinja misli na vse. Skodelice so današnji dan zelo poceni, zato si je lahko izbrati kaj primernega. Za čaj niso kaj porabne široke in pretenke skodelice, zakaj nihče ne izpije čaja na dušek — in v takih skodelicah se čaj prehitro ohladi. Bolje bo torej, če ga nalijemo v globlje, debelejše skodelice z gladkim in okroglim robom. Na robu izbočene ali pa celo na-rezljane skodelice niso kaj prida. Važno je tudi, da skodelice na podstavkih (krožnikih) trdno stoje. čajna ročka je takisto važna reč. Dulec mora biti čimbolj navzgor obrnjen. Seveda moramo paziti tudi na to, da pokrovček čajne ročke trdno drži, sicer ga rajši pritrdimo s čednim gumastim trakom. Nikoli ne kupujmo premajhne čajne ročke. V veliki lahko pripravimo potrebno količino čaja naenkrat, če pa v majhno ročko kasneje dolivamo vroče vode, ni čaj .-nič več prida. Naposled še pecivo! K čai>i serviramo samo drobno pecivo, majhne V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Smolo odstranimo z amilovim alkoholom, pa tudi z mešanico alkohola, etra in bencola. L a n o 1 i n , sestavino, ki jo najdemo skoraj v vseh mazilih in kremah, odstranimo z etrom, bencinom ali z bencolom. Mastne madeže od mleka izčistimo z mešanico etra in alkohola. Mineralna olja, tudi parafin, vazelin in seveda petrolej, odstranimo iz obleke z bencinom, etrom, bencolom ali s tetraklorovim ogljikom, priporočljivo je pa, da podložimo blago s pivnikom ali s platneno krpo. Olje in ricinovo olje čistimo tako kakor mineralna olja. Katran topimo s terpentinovim oljem, poslednje ostanke pa izčistimo z bencinom ali z alkoholom. Terpentinove madeže pa od stranimo tako kakor smolo. Kakor vidimo, se dado na prav preprost način očistiti skoraj vsi madeži, zakaj človek se navadno zamaže z jedjo, z mazili, kremami in drugimi sličnimi stvarmi. Hišna lekarna Malo bomo obrnili naš stari pregovor. Torej: »Kdor hitro pomaga, dvakrat pomore!« Verjemite, da je res tako. Doma se marsikaj zgodi, marsikdo se opeče, marsikdo ureže, marsikoga boli želodec ali karkoli. človek si mora pomagati, še preden je prekasno, zato naj bo v vsakem gospodinjstvu pri roki hišna lekarna. Toda v tej domači lekarni naj ne ho nereda, v njej naj ne bo na stotine škatlic, stekleničk in tub, temveč v prvi vrsti to, kar je važno in nujno potrebno. Domača lekarna naj bo spravljena v lični omarici, vseeno je pa, ali visi pritrjena na zidu, ali pa stoji v kakšnem primernem kotu v stanovanju. Nikakor pa ni vseeno, ali ima mamica vazelin v svoji posteljni omarici, zlati grmiček (tavžentrože) v kuhinjski omarici, obveze pa v škatli za glavnike. Kadar je sila, ne utegne človek iskati. Vsaka malenkost, ki spada v domačo lekarno, naj tudi bo v njej. Kadar so pri hiši majhni otroci, mora biti domača lekarna po vsaki ceni zaklenjena, ključ pa spravljen na takem mestu, da vedo zanj vsaj vsi odrasli člani družine. Zakaj domača lekarna, zaklenjena namreč, prav nič ne koristi, če ima ključ mamica v žepu, pa je odšla k svoji prijateljici v vas. Saj se človek vendar tudi tedaj v prst ureže, kadar matere ni doma! Naukov bo dovolj, zdaj pa naštejmo še stvari in reči, ki naj bodo v takile domači lekarni. Prav v prvi vrsti moramo imeti zmerom zavojček hidrofilne gaze, tudi vata in obveze v različnih širinah morajo biti pri roki. Stekleničica joda ali pa strjen jod, ki ga današnji dan že v vsaki lekarni dobiš, takisto. Za neznatne ranice je prav dobro, če imamo hansaplast doma, zakaj ta obliž je tako napravljen, da ima po sredini jodoformovo gazo, ob straneh pa rdečkast obliž, ki se trdno oprime kože. Prav tako imejmo doma mazilo za opekline; dobimo ga v vsaki lekarni. To mazilo prijetno hladi in ozdravi manjše opekline. Za večje opekline imejmo pri roki borov vazelin; z njim si opečena mesta večkrat na dan namažemo, povrhu jih pa obvežemo z mehko platneno krpo. Za vse vrste vnetij moramo imeti ocetno kislo glino. Sicer dobimo zadnje čase tudi že strjeno glino v pastilah, ki je zlasti za potovanja pripravna, ker se nikoli ne pokvari. Nikakor ne sme v naši lekarni manjkati vročinski toplomer. Tudi za obkladke moramo imeti platno pripravljeno. Za obkladke okoli vratu so najprimernejši trioglati robci, ker se dado lepše vezati kakor štirioglati. Za otekline imejmo tudi kos Bill-rothovega batista. Ne smemo pa pozabiti na h i p e r -mangan, ki ga uporabljamo za raz- HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa ..HERSAN ČAJ" mešanica posebnili zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R.W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost ..HERSAN (AJA“ in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. ..Hersan čaj" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: „RADIOSAN“, Zagreb Dukljaninova 1 Reg. S. št. 14001 i dne 6. VI. 1934. kuženje ran, zlasti za razkuženje ust in za grgranje pri vnetjih v grlu. Za trenutni glavobol imejmo pripravljen aspirin, za živčni glavobol v e -r a m o n ali pa s a r i d o n. Pri obolenju dihalnih organov in pri prehladu nam uspešno rabi aspirin, ker povzroča močno potenje. Seveda ga moramo zaužiti v postelji. Komur so pa domača zdravila ljubša, naj ima v domači lekarni zmerom lipov čaj. Zdaj pa še nekoliko zdravil za prebavne motnje in za prenatrcan želodec: najuspešnejše in najcenejše sredstvo je kamilični čaj. Kadar nas muči zapeka (trda stolica), potrebujemo kakšno dobro odvajalno sredstvo. Zvečine pomaga »Planinka čaj«, nekaterim čaj sena, drugim pa spet kakšni odvajalni praški. Za grižo, zlasti za drisko, moramo imeti domače orehovo žganje, sicer pa dajemo bolnikom gost sluzast riž, jim kuhamo temno prežganko in še kaj sličnega. Prav zanesljivo pa pomaga oglje iz živalskih snovi, ki ga kupimo v lekarni. Kadar kdo nima teka, mu skuhamo tavžentrože. Zoper razburjenje nam bo pomagal čaj iz pomarančnih cvetov, močnejše pomirjevalno sredstvo je baldrijan ali pa Hoffmanno-v e kapljice. (Dalje prihodnjič) MAll OGLASI I LJUBITELJ NARAVE in domačega ognjišča j išče iskreno prijateiiico. gospodično, gospo i ali ločenko. Dopise pod »Ljubezen in prijateljstvo« na upravo lista. _________________________________ Pa zrezke tudi z jajcem paniramo. Svinjska pečenka s skorjo Svinjski kare solimo, potresemo s kumno, zalijemo z vodo, toda samo toliko, da je je za prst visoko v kozici. Meso pečemo na enakomernem ognju in ga večkrat polivamo. Ko no staja meso mehko, pridenemo košček krušne skorje. Medtem nastrgamo suh črn kruh, prepečemo te drobtinice v pečnici, in ko so malo shlaiene, jim primešamo majhno žlico sladkorja, malo cimeta, 2 jaici in nekoliko žlic pečenkinega soka. S to mešanico namažemo že pečeno pečenko in jo postavimo še za 10 minut v vročo pečnico. Omako od pečenke zaliiemo pred serviranjem z iuho, jo še enkrat prekuhamo in pretlačimo. Pomarančne rezine 10 dkg presnega masla spenimo z 10 dkg sladkorja, potlej primešamo 3 rumenjake, ščepec soli, nekoliko kapljic pomarančnega soka in nekoliko nastrganih pomarančnih lunin, dobro premešamo, naposled pa vmešamo sneg iz 3 beljakov, hkratu pa še 12 dkg nastrganih olupljenih mandljev in 12 dkg sladkorja. To mešanico pečemo v omasleni pekači iz pločevine; pečeno ohladimo in položimo na pladenj. V porcelanasti skledi vmešamo v 25 dkg finega sladkorja v prahu nekoliko kapljic limonovega soka, žlico ruma in toliko vroče vode, da pripravimo lepo sltlenino (elazuro). S to sklenino pomažemo pečeno pogače, na še nestrjeno sklenino* pa položimo drobne pomarančne re^ne in še le-te pokapamo s sklenino. Ko re sklenina strdi, zrežemo pogačo na enakomerne rezine. znesku 1'50 Din. Kdor žel« odgovor, dostavo po pošti ali fe ima oglas šitro, mora doplačati še 3 Oin — Mal' oglasi se plaCajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na cek. račun »Družinski tednik« uprava. Ljubljana 15 393, ali pa v znamkah r naročilom BflB LLiU KATERO SRČKANO, SIMPATIČNO DEKLE želi prijateljstva inteligentnega fanta? Cenj. dopise [nosim na upiavo pod »Lepši dnevi«. KATERI ZNAČAJNI MLADENIČ čedne zunanjosti z eksistenco želi resnega znanja z vzorno mladenko prijetne zunanjosti, mirno in dobrosrčnr. Dopise pod značko »Želim blage duše«. DOPISOVATI ŽELIM spodom srednjih let, upravo »Družinsk-ga »lia?v t-drilo« z inteligentnim go Cenjene ponudbe na tednika« pod šifro 17 LETNO DEKLE s 3 ra?rcdi meščanske šole gre k otrokom kamorkoM. Naslopi takoj. Naslov povi- uprava ISletna deklica poštenih staršev se želi iz učiti šivanja Gre tudi na deželo. Naslov se izve v upravi »Družinskega tednika«. Vsaka beseua ku an -j ».ar, Oavek 1‘50 Din. Za šifro ali dajani naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed GLOBOK IN UDOBEN OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ponudbe na upravo pod »Za gotovino«. ________________________ Tako lacJovol1"! kakor so drogi boste tudi Vi, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečud^ne Marije i Brezij Izdelava v naravnih barvah Je tako okusna in lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav n obrni hi*. Sr posebna privlačnost le Marija, ki gleda izza Gorč na nas. ki pri čakujemo njene tolažbe Ure go okusno iz delane, eo trpežne in zelo poceni Prvovrstna Din 107*—. Din HS*~ in Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povit tju. Se priporoča Zdravko Rant. urar. Jesenice-Fužino. OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ogra jice. trieiklji itd. solidno izdelano in poceni pri S Rebolj & drug, Ljubljana. Gosposvetska - cia K*'*i’/kJ Vsaka beseua 25 par. Oa*ek 1'50 Din. Za Sitro al tialanje naslovov 3 Din Najmanj 10 besed. GOSPODIČNA Z DEŽELE, pridna, mirna, t meščansko šolo, čiste preteklosti, s premoženjem, želi resnega znanja v svrho že-nitv z gospodom v državni službi. Cenjene dopise na upravo »Družinskga tednika« pod ttfro »Štajerka 23« SREDNJIH DAMA SREDNJIH LET, samostojna, iSče primerne boljže družbe, najrajSi osamljeno damo ah gospodično, za obiskovanje kavarn itd. Ponudbe na oglasni oddelek »Družb. skega tednika« pod »Neanonimno«. DAMA, SREDNJIH LET. samostoina. ifiče primerne boljše družbe za izprehode, izlete, posedanje kavarn itd. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Ne anonimno«. Službe Vsaka beseua 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro al* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. ČLOVEKA Z MALO MATURO ali podobno izobrazbo, z ne več kot ‘20 leti. iščemo za težak trgovski posel. Bil: mora skromnih staršev, poln volje in poguma — skratka človek, ki si zna v vsaki priliki pomagati in ki sl Je že sam služil denar. Neanonimne ponudbe, pisane z roko. je poslati na oglasni oddelek »D. t.« pod šifro »20 let. Na ponudbe ne odgovarjamo.___________________________ ABSOLVENTKA IV. razreda mefič. Sole se želi izučiti v trgovini, najrajši v mestu. Po nudbe na upravo tednika pod šifro »Pridna«. ADVOKATSKA URADNICA, samostojna moč, z llletno prakso, izborna stenografinja In strojepiska, zmožna slovenske in srbohrvatske korespondence, knjigovodstva In vseh drugih pisarniških del, išče primerne službe. Gre tudi v Zagreb ali Beograd. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod »Vestna«. PRODAJALKA MEŠANE STROKE, tudi želez nine, pridna in poštena, išče službo. Gre ka morkoli tudi v pomoč gospodinji Dopise pro sim naupravo pod šifro »Resnost 220« Žcnif^e Vsaka bese( a 50 par. Oavek 1*50 Din. Za šifro al* dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. GOSPODIČNA STARA 30 LET • 40.000 Din gotovine želi resnega znanja z uradnikom II. kategorije ali pa z dobro situiranim trgovcem, po možnosti Iz Maribora. Le resne dopise poslati na upravo pod šifro »Pomlad« ___________ ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem in izpadanju las Slabi in zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk Steklenica i navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji. Zagreb. Iliča 34 Poravnajte naročnino! POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi 8 KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjemi ŽELIM SE POROČITI a premožno gospodično, podjetno ln' delavno. Star sera 30 let. sim patičen, dobro situiran, zelo podjeten, tre zen, sin obrtnika in gostilničarja. Resne ponudbe na upravo pod »Želim sreč#1 v bodočnosti« Kupim Vsaka beseda 25 ali 50 par. Oa«ek 1'50 Oin Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, praktičen in zložlji\, dobro ohranjen, kupim ta gotovino ali pa dam v Kameno zanj globok udoben otroSki voiiček. Ponudbe na upravo pod »Fantiček«. ______ Vsega v izobiljju za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, hu-bertusov, pumparic, perila itd. pri PRESKER1U, Ijubljana Sv. Petra cesta 14 HRANILNO KNJIŽICO Prve Hrvatske Ste-dionice, originalno, v znesku Din 1.000*— do 2.000*—, kupim. Ponudbe na upravo »Samo originalna knjižica«. Kozmetika Vsaka beseda S6 par. Oavek 1‘60 Oin. Za Sitro al' dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker 81 Jih i Oro-barvo ra lase, ki Jo dobite y črni. rjavi, temnorjavt »vetlo rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva In le postopek telo enostaven In stalnost barve rajamčena. 1 garnitura t navodilom stane Din 30’—. Po poStl raipoSilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 84._________________ IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo mano sredstvo Voda kopriv. !.asje posta nejo spet bujni, vrne se jim lesk in posta nejo - popolnoma idravl, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica t navodi lom stane Din 90'—. — Po poStl razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. Hegufo st/ate na## Največji napor pri Vašem vsakdanjem opravilu morajo prenašati Vaše noge. Zdrave noge so pogoj za uspešno delo. Ne zanemarite svojih nog, da boste tudi v pozni starosti lahko hodili brez palice. Posvetite jim vsaj toliko pažnje kot ostalim delom telesa. OtesiiU nosa peMUuco V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarastle nohte. Pedikiranje stanc Din 6‘—. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog stane Din 4'—, Posetite nas, prepričajte se sami! Ljubljana, Sclenburgova 7 Javnosti dajemo pismo, ki ga je poslal gospod Richard Neumann, zet gospoda Hertmanna lastnika firme Josip Hertmann in sin d. d. v Zaorebu, gospodu Milivoju A. Saviču v Beogradu, Milorada Draškoviča ulica 4, usnjarskemu trgovcu in predsedniku takozvanega in samozvanega Akcijskega odbora proti „BATI“: (EVfUO! ClEACiKO PPOMCT KCD ' Pp$T_£>TeD ZAGP1B 33500 ING.RIHARD MAJMAU Z t G R E B Jelačičev trg 12. ' & JELAČIČEV TRG 25 TELEFO« Br 4420. * IfLEGPaPSKflflORESfl HERTMANSIN/ZAGRE& OC^-TAM^HI DDETINAC 69 ! AGRCBJj s,y>,/ 5 juna 1935- C-C 3 i-. Milivoje P. S a v i d , b e u e, i a a . Kao fcl ^cra^nilc Centralnog kemite-z Akoionih odbora z% zaatitn rj onsine ito2are*o~obučar s*e proizvodnje doznačlo sem Vam danas na Vaš čekovni račun kod Poštanske štedionice D in ara 6. OOP. -- /šesth11j ada/, koji iznos izvolite upotrebiti..sa J’jtolom odbor Beograd. Sjpoatovanjej; 1 /) To je autentični dokaz, da se za denar usnjarske industrije in usnjarskih trgovcev organizirajo protestni zbori proti „Baf;“ Vse to se dela v cilju, da se obdržijo visoke cene usnju in čevljarsKun potrebščinam, torej tudi obutvi* Izdaja ca konzorcij »Družinskega ted nikac K, Bratuša, novinar, Qdgovarja Hugo Kern, novinar. .Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odeovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.