V«Ua za vse leto - ! n v Zdruicnili državah . $6.00 . $3.00 . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pot leta Za New York celo leto j GLAS listzslovenskih idelavcevY Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered u Second Claw Blatter September 21, 1003, at the Pott Office at New York, N. Y., under Act of Oongreu of March 3, 1870 TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 236 — ŠTEV. 236. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 7, 1032. — PETEK, 7. OKTO BRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL. ZADEVE NARODNOSTNIH MANJŠIN PRED LIGO V ZADNJIH DNEH SO SE NA RAZOROŽITVENI KONFERENCI POJAVILE VELIKE TEŽKOČE Nemčija zahteva, naj bi se z vprašanjem narodnostnih manjšin bavil posebni odbor strokovnjakov, ki bi bil pride!jen svetu Lige narodov. — Zastopnika Jugoslavije, Poljske in Cehoslovaike so proti temu. — Francija in Nemčija se še nista odzvali vabilu. NEMIRI V STAVKARSKEM OKROŽJU Razširjene so govorice, da so majnerji streljali na truper je. — Nič gotovega ni znano. <». oktobra. — obsežno pr»-Uk:i so stavku na držav Kincaid, 111., < »blast i s.» uvedb vm v-s!hi| (»oroč.la. da joči majnerji .streljali Bt* trnperje. i 'apt a in Carl Meaeham, ki poveljuje truperjeiu v okraju, ni hotel niti potrditi, niti zanikati, da je bilo v njegovem okrožju kii-ko streljanje, toda prebivalci za- ZENE.VA, Švica, 6. oktobra. — Voditelj nemške delegacije v političnem odseku Lige narodov je imel danes dolg govor, v katerem je skusal dokazati, da se z vprašanjem narodnih manjšin ne ravna pravilno. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje, če bi bil imenovan poseben odbor strokovnjakov, ki bi bil prideljen Ligi ter bi reševal vse spore, ki nastanejo glede narodnostnih manjšin. j Proti temu je odločno nastopil delegat Jugoslavije, ki je v imenu svoje dežele ter Poljske, Romunske. Grške in Cehoslovaške izjavil, da politični od-j <1* m» majnerji o,Mali ... , ... it* i -i na traperje vee strelov. Xikdo pa sek Lige narodov m pristojen, da bi se bavil z na- ni hil raIljen. šerif v Tavlorville narodnostnimi manjšinami, češ, da je bila zadeva ni hotel ničesar povedati, urejena med državami, ki so pri tem zainteresirane, j Zastopnika Holandske in Norveške sta zavzela I stališče Nemčije. MOSKVA, Rusija, 6, oktobra. — Ker Sr Lnija ni dosedaj dobila še nobenega vabi1 narodno gospodarsko konferenco, nočejo oblasti podati nobene izjave. Neoficijelni krogi so mnenja^da konferenca brez navzočnosti ruskega delegata ne bo popolna. Ako se bo Rusija udeležila posvetovanj, bo njen zastopnik z ostrimi besedami očrta] sedanji gospodarski po lož? j. v slučaju. da bi bila Rusija povabljena, jo bo brez dvoma zastopal njen komisar za zunanje zadeve, Maksim Lit vi no v. Litvinov je vedno zagovarjal stališče, da so se vsled prednosnih carin gospodarske razmere strahovito poslabšale ter da je pot k izboljšanju edinole v gospodarskem sodelovanju vseh narodov. ŽENEVA, S vica, 6. oktobra. — Carl Hambro, ki zastopa Norveško pri skupščini Lige narodov, da je danes izjavil, da nikakor ni pravilno, ker za-zavzemajo pet najvišjih mest pri Ligi zastopniki velesil. Rekel je, da je s to odredbo kršen duh mednarodnosti ter temelj enakopravnosti vseh dežel. LONDON, Anglija, 6. oktobra. — Iz vladnih krogov je prišlo poročilo, da angleška vlada nima veliko upanja, da bi bil sprejet njen načrt za razo-rožitveno konferenco. Italija je sprejela angleško povabilo, toda Francija in Nemčija do sedaj povabila še niste sprejeli. Kakor pravijo vesti iz Pariza, ni mnogo upanja, da bi Francijo in Nemčija sprejeli povabilo. V tem oziru je Anglija pokazala samo dobro voljo in ako vabilo ne bo sprejeto, bo ostal položaj ravno na isti točki, kot tedaj, predno je bila predlagana konferenca. PAPEŽEV NUNCIJ FARMERSKA JE ODPOTOVAL Dospel je v Laredo s posebnim vlakom. — Vo-j a k i straži jo njegov vlak. -s STAVKA Centrala za mleko v Burlington, Wis., je bila razdejana z bombo. — Ceste zastražene. Po nekaterih poročilih se je streljanje prirejo kmalu potem, bila končana seja ktariŠevj ke šole. o odkorakali iz >m, ker je šola ku-..og od Langleville. Mine, .vi obratuje svoje rove po plačil-ni lestvici -t-"* na dan. ker je odobrila unija I'nited Mine Workers of America. Velika napetost vlada v Fulton okraju. Oblasti zatrjujejo, da imajo dokaz*-, da nameravajo *tavkuj>M*i majnerji terorizirati tu:«. HTjf. ki d»-Iaj«» ;mi na dan. V>b*d tega je h |o v okraj ]M»sla-tiilt vee t ru j h-rje v. VELIK VIHAR V MEHIKI Iz več krajev poročajo o velikih nevihtah. —Na-stopile so tudi povodn ji. Do sedaj je znanih šest mrtvih. PARIZ, Francija, 6. oktobra. — Urad zunanjega ministrstva je naznanil, da francoska vlada še ni sklenila, kak odgovor bo dala na angleški predlog za konferenco štirih velesil, da razpravljajo o nemški zahtevi o enakosti oborožitve. V uradnih krogih ni opaziti nikakega posebnega navdušenja za tako konferenco, da pa hoče Francija vedeti, kaj hoče na konferenci Nemčija zahtevati in kak je njen načrt, predno bo kaj sklenjeno v tem oziru. , Francija je mnenja, ako se bo taka konferenca vršila, da naj bodo pri njej vdeležene tudi manjše države, kot Poljska, Belgija, Cehoslovaška in Jugoslavija. Mexico City, Mehiha, t; bra. — Medtem ko je zimski mraz po visokih planotah potisnil toplomer na .Iti stopinj, so bili po drugih krajih dežel •mnenje, dež in povod nji. Kolikor je do sedaj znano, je izgubilo življenje šest oseb in je bila prizadeta velika škoda.. V (Juadalajari so bile ubite štiri osebe, nek učitelj je utonil blizu Siin (Jeronimo v državi Oaxa-ea in vihar je ubil nekega otroka] v Tampieo. Zelo velike povodnji Ogrožajo več mest v državi ('hi-j hualiua. Toča, ki je padala ne-j prenehoma dva dni. je uničila vse poljske pridelke okoli Villa Ma-tamoros v državi Chihuahua. 1 Promet v severnem terrev ceste je ustarvljen in železniški tiri no bili na mnojrili krajih razdejani. Visoka voda v državah Leon in Chihuahua ho v nekaj dneh prišla v reko Rio C! ran de. vsled česar bodo mesta ob reki v veliki nevarnosti. Vsi pritoki rek Rio Concbos in Sabina« so zelo narastli. Pomorska (vožnja v Tampieo je zelo ovirana in vihar' je poškodoval mnogo poslopij. Laredo, Tex, b. oktobra. — Nadškof in papeški nuneij Leo-poldo Kuiz y Flores. katerega je Izgnala mehiška vlada, j^ prišel s' posebnim m v Združene države. Vlak je stražilo trideset mehiških vojakov. Nadškofa je na meji .-prejelo veliko število duhovščine iti u-ra«iuiko\- Združenih držav. Plačati je moral priseljeniškega davka in dobil je dovoljenje, da sine ostati v Združenih država]) šest meseeev. Hekel jt». da SO bili mehiški uradniki na potu ž njim zelo uljlldni. (Jlede spora z mehiško vlado je rekel nuneij: — Ljudem, ki poznajo (vsebino papeževe enciklike, ki poznajo odgovor predsednika Rodrigueza in moj protest, prepušča m vse v njihovo lastno razsodbo. Nadškof Flores je rekel, da bo ostal v Laredo nekaj dni. da b:i nato mogoče šel v San Antonio, prej pa bo še obvestil papeža o svojem prihodu v Združene drža ve. Yse stroške za nadškofa iz Mexico City do' ameriške meje je pla>";i!a mehiška vlada. Na potu ga je *.;»*-tii!.:Mt za-otopnik mehiške vlade Carlo-. Corte, ki s,, bo v nekaj dneh vrnil v mehiško glavno Biesto. Nadškof Flore.s pravi, da je bil p »kiiean \r, svojega stanovanja v torek ob šestih zjutraj v urad notranje*?* ministrstva. k;er ga j" naprosil miniMrov namestnik Kd. Vaseoiisf]»»-. da /.»pusti Mehiko. Ob 1.2U jHipoIdue ,"»e je v spremstvu vladnih zastopnikov odpeljal z aeroplanom v Matamoros. Nadškof pravi, fl« je aeroplan zašel v velik vihar in se je moral vrniti v Tampieo. <><1 tam je v sre-okto I odpotovol s posebnim vlakom \ v Laredo. j i Mexico City, Mehika, okto-| bra. — Verske postave se v Mehi- hudi viharji. , ki izvršujejo z vso strogostjo i Gospa .Tnana Hernandez je bila aretirana, ker je dovolila, da je duhovnik opravil mašo v nje- j ni hiši. Mnogo vernikov je pobegnilo oz njene hiše. predno je prišla polieija. Dcs Moines, Iowa, ti. oktobra. — Proti volji svojih voditeljev so zastražili farmerji veste ter skušajo preprečiti dovoz farmskih produktov v Sioux Falls, največje mest O Sol it h Da kote. Včeraj je bila uvedena tukaj obširna preiskava, kdo je LL-mrtil farmerja Norahla Andersona, ki je .stražil cesto. Fin Ole Anderson in njegov sin Leonard sta že deloma priznala, da sta oddala st relr. Farmers Holiday Association v South Dakoti je odločno nastopila proti blokiranju ee.st. pa ni vse skupaj nič pomagalo. Farmerji se nočejo več pokoriti svojim voditeljem. HOOVERJA SILIJO, DA BI PREPOTOVAL VSO DEŽELO WASHINGTON, D. C., 6. oktobra. — Predsednik Hoover se je vrnil s svojega potovanja ter razmišlja o predlogu svojih prijateljev, naj bi prepotoval vso deželo. Zaenkrat se še ni odločil. 21 u-spehom, ki ga je imel v Des Moines, Ia., je baje popolnoma zadovoljen. Predsednikovi prijatelji so " ' mnenja, da mora uvesti republi-J w kanska stranka agresivno kampa-1 nlljV A IjIcTA y A njo preko vse dežele. Največjo ™ ▼ rk. i važnost mora posvetiti zapadnim in južnim državam. * Zc pred tedni je bilo rečeno, da zo imel predsednik Hoover ,samo tri govore dva na Srednjem za-I padu. enega pa na Vzhodu, in izza onega časa tozadevni načrti niso bili izpremenjeni. .1 utri popoldne bo govoril .po radio, prihodnjo sredo bo pa navzoč pri otvoritvi American Bar Association. Tajnik Wilbur bo nastopil pri- V Hurlington. Wis., je pet mo-j bodrijo sredo kampanjsko poto-ških z bombo razdejalo centralo; vanje. 10. oktobra bo govoril v Knrlington Cooperative Milk As- Cincinnati, nato se bo pa i»odal v sociation. Na jprej so odgnalisedem držav. stražnike, nato so pa vrgli bom-j San Francisco. CaL, G. oktobra, bo. Kdo so bili neznanci, oblasti do>e«laj še niso mogle dognati. POBEGNIL IZ FRANC. LEGIJE Amerikanec je pobegnil s svojim tovarišem. — Prijatelj je bi! ustreljen, sam pa je preplaval reko in se rešil. JE ZAPROSILA ZA PRIZNANJE Zunanji minister je poslal brzojavke vsem poslanikom v Tokio. —• Nova država nudi enake pravice vsem državam. Tokio, Japonska, 6. oktobra. Poslaniki tujih držav v Tokio so prejeli slične brzojavke od zunanjega ministra Mančoukuo države Hsieh Cieh-ši. ki prosi za priznanje .svoje vlade. Prošnja je bila poslana ameriškemu, angleškemu. francoskemu, italijanske-predsednika Hooverja. češ. da se "mu in ruskemu poslaniku, kakor je izborno ohnesel v sedanji de-j tudi poslaništvom manjših držav, presiji. Tekom njegovega ura do- j Itsiehova brzojavka izjavlja, vanja je ostala ameriška valuta da bo na Daljnem Iztoku zavla-stanovitna in kredit naroda je še dar mir. ako bodo po zgledu Ja-vedno najboljši ! ponske tudi druge države pri- ..Keokuk, Iowa, ♦"». oktobra. — znale Mančoukno. Minister Hsieh Tukaj je izjavil vojni tajnik Hur- zagotavlja, da Mančoukno jamči lev. da je predsednik Hoover o- politiko odprtih vrat in daje dr-brnil mha!o »ikihm larstva proti jžavam še druge prednosti. Hsieh priznava, da mogoče nekatere Tukaj je govoril državni zaklad-ničar Ogden L. Mil's in priporočal volilcein naj ponovno izvolijo Gibraltar, Španska, Amerikanec Robert Young, star 2'J let. ki je prej živel v Long j Beach. CaI.. je prišel v bolnišnico in je povedal, kako je pobegnil iz , francoske legije tujcev v Afriki pros|»eritet i. Administracijo governerja Koo-sevelta je dolžil. da je odgovorna za gospodar-ko katastrofo zaeš 12."> milj do ^ marokanske meje. kjer ju je usta-! vila straža. t- Oba sta hotela pobegniti, toda Caru&so je hil ustreljen. Young je pribežal »lo reke Maluva in skočil v vodo. Ko je priplaval do španskega mesta Melilla, ga je španska policija postavila v nek . poštni parnik, ki je vozil v Malabo na Španskem. Iz Malasre je Young šel peš t>"> milj daleč v Gibraltar. a Ocean City, N. J., fi. oktobra. Albert P. Cramer je bil prvi ri-! bič. ki je prišel zgodaj zjutraj v (Ireat E^rg Harbor Bay. Prejšnji večer je izvedel, da .se je v viharju prebrnila blizu obrežja neka ladja, ki je vozila več zabojev žganja. Cramer je "vjel" šest zabojev, jih naložil v svoj avtomobil in je bil kmalu nato aretiran pod ob- vlade ne zaupajo vladi nove države. zato jih poživlja, da naj prično pogajanja in naj .sklenejo pogodbe z Mančoukno, ki jamči vsem državam pravice v Mandžuriji. Tokio, Japonska, 6. oktobra — Amerikanci na Japonskem so mnogo bolj naklonjeni japonskemu načrtu v Aziji, zlasti, kar se tiče priznanja ^Mančoukno, kot pa njihovi rojaki v Ameriki. Sicer ne odobrujejo uporabe japonskega orožja v Mandžuriji, toda [ vedo, da najvažnejša točka v mandžurskem vprašanju je bil boj med japonsko vlado in armado. Armada je na svojo roko pričela operaeije v Mandžuriji, ker ni dobra vala prijateljske politik© tožbo, da je kršil prohibicifcko P^jŠnjega zunanjega minira Sidehara-i postavo. ŠPUON V MENIŠKI HALJI NOVI BOJI ZA CHACO AMERIKA IMA TRETINO ŽIDOV Berlin, Nemčija, 6. oktobra. — Židovsko prebivalst vo se je od leta 1825 pomnožilo od 3.280,000 na lf>,000.ay Except Sundays and Holidays Zm eelo UHo eelja za Ameriko in Knnado......................WOO Za pol leta ...................... La :-etrt leta .................. Za New York r.n celo leto Za ik>I leta .............. Za lB>i7.eDiatvo za eelo leto Za pol leta.............. 17.00 $3.50 $7.00 Snbsicription Yearly 00 Advert lament on Agreement 'T,las Naroda" izbaju vsaki dan isrz<*mši nedelj in praxtiikov. Dopisi bre* podpi.s* In osebnosti x? i»e prioltfujejo. I)enar naj se lilagovoli pošiljati i»o Money (»rr-v:-Jioval a razmere lia Daljnem iztoku, je prevej ostro ol>tožila japrm-nko vlado. S tem, <»vedala. Stališče kitajske u«l-l KHžniiki logar Fran«- ivtek > . . ....... i • »>• • - i »ustrelil v redovnem gozdu"< >to tmiustracije je lnlo brezbnzno, lu Kitajci so s tem, da so;w ^ ,ap sainu,„ ka,-.jega or_ ki*sili vse pogodbe, sklenjene z Japonsko^ v gotovi meri j la. ki meri /. razpetimi perutmi izzvali japonski vpad. jlHr> 7A']o nHlkil v ..... . s . . „ T .'naših krajih. Ako je verjeti ne- Komisija Lige narodov, kateri jo narcloval Lytion, iu^f.1Ilu por(M-.ilu. so bili na bivšem dognal;* ni<"«is;ir novega. Svet j*« namreč tudi brez komi- štajerskem od leta 1023 ustrelje- sijt Dalj „ , , .. ... | litrski gasilci so bdi sicer kiti ln- Ired sodnikom pojedineem 110-1 _ , ' „, . „ ,— .. t tro na mestu nesreee. vendar pa vomeskega okrožnega sodnica Ko- < , . .... • so morali glada-ti. kako je ogenj betom se le vršila razprava ko- ...... . . i pred njihovimi oenu uničeval m per dekana Anziea iz Nkocnanat .... . . . ..... . , u ic 11 v.se. ker niso imeli niti kap zaradi prestopka po členu 4. za ko i ' ..........I lice vod« na razpolago, s katero iih o zaščit i javne varnosti in re-1 . . ,. .;. . . .. , , , . , . ... . ■ bi mogli divjaioci element ndusiti. da v državi. Obtoženca le zago-ir, , ... ,-k , \ *o »o. kolikor -so hre/. vode varja! odvetnik dr. < esnik. Pred- . . ■• , -,• « , - w , , , , sploh mogli. hranili le sosednje met obtožbi je bil dogodek od JS. ... ... . • ■ . i t,- poslopje, da se ga ogenj ni pri- ma ju. Davčni izterjevalec Isiz-j jiik j<* od nekejra Franceta .leriea . ' . , , . . i Lastnik Medved trpi okrog SO lzterjeval .i/S Um zaiwtaleira :t'2 ni' ugrizne. nič manj živ. Samo površen opazovalec hi mogel zanikati Italiji njen politični interes, da vzdržu- bridkostjo prisostvujemo propa-1 močno jadransko politiko, gandr. ki se vodi onstran julijske j predvsem pa hi samo brezčutno treh glav in srce moglo odbiti od usode ltaii-V Beogradu! jP kar najodločnejše Italijane v Ko gospodar opazi to. pokliče ^lartina in lini reče: — Poslušajte. .Martin, pri naš nimamo malice. — To sem tudi slutil. — odvrne Martin in je dalje. — zato sem jo prinesel s seboj. Sloviti Chaplin je podaril raztrganemu, bosem n beraču čevlje. Berač pa jih ne obuje, marveč jih * vedel, da je japonski militarizem kriv vseli zadreg na ,li Si,ino tri-jp J1 orli in >i,M'r . ...... , .ita 1023 na Pohorju, letos v apri- I j ne m iztoku t ttonova komisija priporora us.auovitev avtonom- n?l od ognjenega svita. .» .. , , . • , i , , v tak oda se je božjepotna cerkev ■'udzunje, ki bi bila pod kitajsko nadvlado. Država ;Mat(.ro I5ožjp na vrtu naj bi imela svoje lastno vojaštvo ter naj bi bila enako pravična, ko bi šlo za interese Japonske ali Rusije. S tem se je pa lotila Liga narodov trdega oreha. Morda je to najtežja naloga, s katero se je baviia dosedaj. Kako jo bo rešilal Japonci, ki so se trdno vsedli v M and ž uri ji, odločno izjavljajo: — Tukaj stanem o. bil zaradi tega parkrat tudi ka*-j obstoji kolosalna naprava, ki pe- j Splitu in Šibenikn!" novan. Pred dobrim letom sta se I pre.stailo trosi tiskovine po vo-Neža in Tomaž poročila, a kina-1 jašnieali. šolah, delavnicah, ilasi lu po poroki so.se med njima za-1 to ne dogaja tudi na drugi čeli vedno hujši prepiri. Mož se! strani meje. V tem gradivu, ki j'*. v . . ..... je vdajal pijači, ni se dosti bri-jvse ena sama žalitev z i našo do- j nam,MM" ,,ovn cedentistte-«noso bližnjemu starinarju. k. mu gal za delo. življenje v nekdaj j movino iti vse ena sama psovka j na publikacija Aleksandra Mel- j izplača ze berača ogromno vsoto mirni mali kmečki domačiji je po-j za našo »vojsko, se dela tudi za- j ehiorija: "S. H. S., propagandi- jdolarjev. Ta pa čevljev ne staja I o neznosno. Nežin sin iz pr-1 grizena. mrzla propaganda za ! stična publikacija, posvečena ti-bI>raVI v Prorl!,!- teinvee jih neke- vega zakona, star IS let. se je pre-j jugoslovanski Trst, jugoslovansko j stim ki jjh lt.,jija reži]rav- -,ankar: venskih Goricah obiskal neke >o- pra v razločno videla. (Jorel je na pobočju gore. med Pollakovo in Seidlovo zidanico, vinski brani, dolg 17 m in (i in pol metra širok, deloma lesen, le .spodaj podzidan, lust posestnika Medveda Jožeta j iz Gor. Kamene pri Novem memo m tukaj o- u Ker je bilo iVsled dolgotrajne suše vse suho kot poper, je bi- V Lad ni krogi v Tokio so že namignili, da bo Japonska',a «!i|o y Uratkem ,,asn in pmlen je ivam. sploh bilo mogoče kaj rešiti, po- polnoma uničeno. Z zidanico vred je zgorelo tudi za 50 hI vinske posode t. j. 12 sodov, vinska stiskalnica. vse viničarsko orodje, ter vse pohištvo treh sob in kuhinje. Obenem je vsled silne vro-čine. ki jo je ogenj povzročal, tudi 1"» m vinograda okoli hrama, tako da je sedaj požar uničil še to. kar je pred dobrim mesecem pustila toča. ki je divjala nad Trško goro. Rešiti se ni dalo prav Ali bo Liga v tem slučaju poslala vojaštvo na Daljni Iztok, da prisili Japonsko k pokorščini i To bi bilo smešno. J*a tudi — kdo bi ji dal vojaštvo na razpolago? Katera država bi se takorekoč prostovoljno izpostavila japonskim udarcem t Menda nobena ne. Kar se je zgodilo pred leti Rusiji, jim še vedno služi v svarilen ,V7.gied. Takrat so Japom i Ruse strahovito namlatili in jK>topili njihovo brodovje. Ali L>i bilo mogoč«« z blokado kaj doseč-i. Vzhodno o-toč je cesarstvo j«* še bolj izolirano kot je ponosna Anglija ter se smeje takim pretnjam. Kaj pa trgovski lnijkot t Kdo bi gn napovedal v teli te»kib časih svetovne depresije? Ligi ne bo torej kazalo drugega kot odobriti Lvttono-vo |K»ročilo. nato gxi pa položiti med akte. rodnike. Vrnil se j«* tudi t«1 dni zvečer in se je blizu doma ustavil še pri svojem svaku, ki ga je pogostil z jabolčnikom. Od svaka se je Tomaž kmalu odpravil domov. Drugi dan zgodaj zjutraj pa je prišla Neža tia orožniško postajo v Ivanjkovci!« ter javila, da so ji moža ubili in da leži kakih 20 m daleč od hiše ob občinski cesti. Pripovedovala je. da je prejšnji večer prišel domov, pozneje pa je spet. kakor že včkrat, odšel, ne da hi povedal, kam je namenjen. Orožniki so se takoj »svečala iredentiznni. in zato iu- Vse to so težke stvari. Da bi zapirali oči bi bilo I strahopetno. Mladini je treba dal-matn^ke zavesti, trdne, čiste, ki naj z navdušenjem zveže prepričanje! .Vato pa navaja celo vrsto iredentističnih del in spisov, ki naj jih čita italijanska mladina. Cita naj dela proslulega tržaškega ponarejevalca zgodovine Attilija Tamara o Julijski Krajini in podutia-vski Evropi. Luigi Federzonijevo "Dalmacijo. ki pričakuje", in Piero Foscarijevo "Rešimo Dalmacijo!", Donata Sanminia.telli.ja. Allessandra Du-daia. Arriga Solnija. Oskarja Ran podali na označeno mesto, popol- { (lija PaHsovo. Molmen- dne pa si je ogledala mrliča tudi sodna komisija. Orožniki so se seveda podali tudi na dom umorjenega Novaka in tu jim je marsikaj vzbudilo sum. da je žena kriva njegove smrti. Žena je to tijevo in Venturjevo "Dalmacijo v spomenikih'* lu naj ne pozabijo spisov dalmatinskih iredenti-itov. .polnih vere in boli od Artur-ja Colanttija do Ereolana Salvija. ki si je vzel življenje v žalosti naposled tudi priznala ter npaUke izdaje, od Robe,- dala. da je spečega moža z vso f;) Ohijr|ianovieha pa fiioi-gia mocjo z ostro sekiro udarila po g!»vi. To se je zgodilo okrog 22. Mrtvega moža je potem oblekla in izvlekla iz hiše ob cesto, kjer so ga pozneje našli. O svojem dejanju je mirno pripovedovala, češ. da je morala do tega priti, ker ji je mož uničeval domačijo in ker pred njim tudi njeno življenje ni bilo več nič. ker je ogenj z nevrjetno na-J varno. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOONO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO ll V ITALIJO Din 900 ------• i- 1 Ur 100 .......................$ f 75 Din »00___________________- $ 5 85 I Ur 200 .......................411.40 Din 400 ________________t Lir 300 ___________416 80 D4a MO..............t » -- Lir 400 __________________J$22 — UT 500 ......................4W.— $85.— Lir 1000 .................4W.75 «■41 Ih —7i* - ■ k*« »oor*i nmteno. MU « Mnarllk «11 lirah tfovotjujtm« I« po^oj«. UrUClU ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH Za Ispl&čUo $ 5.00 morate poalatl--$ 5.70 •» « 01000 '' » "__$10.80 •» " flSJO " " _ 815J0 " $20no »• " __ $2140 • •» f $40 00 " » _ $41.10 «• M MOJO " "__$61.90 - ▼ at&rem krajo t^»l»«lo ▼ MlrllR. CAlbl LKTTU Mm ^rl»UJtolM ti. (FRANK 8AK9BB) N. V. -r ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v Cooperstownu-u N. Y., prisostvovali sv. maši zadušnici za pokojnega Pavla Ovca i I' in ga istotam spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljuje družina Ovca pa Pitaeea. današnjega tržaškega žn- Priporoča ceneno domače zdravilo v, "V Kvropi »mu Arjuo smalrali Anchor Pain- Kxpclitr i ii i.ujbcljic il«>-in.čc zdravilo. Nič ui tx ljicga zuptr U>lci !:rbet. ukurtlr tklrpr. ol.runic- 1c mišice ^H KTmitiiiK WcCiiir. Ctlo zobobolc. kL wobulu. hripi in !trčuu >e Li tro odpomorr s trm cr- nti. jn zjra\ i lorn." P. P. Blooinfleld. X. J. PAIN-EXPELLER larjev. Časnikar je bil še bolj po-albanski obali, kamor jih je vrgla \ kot berač in >tarinar ter avstrijska vojska, ki jih je uni- jih proda dalje za -I000 dolarjev. čila". 1 rendentlstična omladina Veselje tega novega kupea pa lli dobi ta pamflet za 2 liri. in naj dolgo zakaj nenadoma so se ji tekne! Z ostalimi vred! , ™,Vli 0l1 V'seil stralli dje. ki -o trdili, da imajo tudi ------oni Chaplinove čevlje, katere pa RAD BI ZVEDEL za prijatelja prodajo za mnogo manjšo vsoto. Antona Uljančič, doma iz f!or- Ko ^o vprašali Ohaplina. koliko njega Zemona pri III. Bistrici, je resnice na teh vesteli, je izja-lii se nahaja tu-kje v državi vil. da je. podaril le en par čev-\eu- York. — Frank Potepan, [j,.v. Zdaj pa jih kroži nad dvaj-P. 0. Box 492, Jeagertown, Pa. s»n parov in nihče ne ve. kateri j so pravi. Tako išče človek dobič-; ka na raztrganih čevljih sočloveka. Ui nimajo vendar nobene druge posebnosti, le da so morda te-t meljitejše preluknjani. — i Poziv! Izdajanje lista je v zvez: z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer takoxpriza-deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N. Mali Oglasi j Obtoženec: — Pomislite, go-j spod sodnik.: Mlečen riž. prazen j riž. riž na juhi. dan za dnevom j riž, leden za tednom riž! Saj bom že začel kitajski govoriti! * — Xaše gibanje mora korakati! — pravi pridigar na sestanku neke verske sekte. — Mora korakati! — vpije vsa občina, navdušeno. — 'N*aše gibanje mora teči! — Mora teči! — Še več naše gibanje mora leteti kakor veter! — Kakor veter mora leteti! — kriči občina. — A za letanje potrebuje denarja! — zakriči sedaj duhovnik. — Ali pa naj koraka! — zatuli občina. * Sloviti slikar Sal vat ore Rosa. ki je bil nadarjen tudi kot pesnik in muzik. je nekega dne igral lastno kompozicijo na svoj slabi klavir. Vstopil je neki prijatelj in se pričel smejati klavirju. . — Xi tako slab. — je dejal Rosa. — prepriča sem. da gaf lahko prodam za tisoč dukatov. Prijatelj se je zasmejal, eeš: — Mislim, da jih ni vreden trideset. — Staviva, — je dejal slikar. — r*e dobim zanj tisoč dukatov. mi daš še dve sto po vrhu. če dobim manj. ti rugega dne je Rosa naslikal krasno pokrajino nfc. klavir. Nato ga je odnese! k nekemu trgov-eu z umetninami, prejel je zanj točno tisoč dukatnv — in dobil stavi. * Farmerski štrajk se bo razširil tudi na državo Xew Yosk Parmer j i ne bodo več pošiljali v mesta jajc, mleka in živine. Da *>odo le grozdje pošiljali, pa bo olrajt. J A* 0 DA- NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 7, 1932 THE LAK0S8T 8LOVXM1 DAILY iS U. ■. M. SMRT V WESTFALIJI Jane* R.iloli — rildar — jf u- življenj«* mriujili fte živili l«-t. iiii»raii| Tak« znijo le rudarji ptK-;i*titi mri. j delat i petindvajset let ne p ret rjroiu a svojega tovaiiša in borca za holj- — — — j ill petdeset l»-t moraš hiti Msir. A' bodoennsl, tnk«» .so Slovenci s V Zgornjem Tuhinju je ugledal.če nisi Msir |>eta že iuiaš svojimi nemškimi tovariši prišJi |>o -vet. To je hiln 27. avgust« ls?s j pet in dvajset let dela. moraš dela-1 «"a>tit svojega voditelja. ki >vi leta. Tam nad Kamnik-in. med Iti š<- t->ltko let, tla izpolniš petdew-planiinami je doživi j« I svoj;i otro- j to. I 'oteiu. potem se l«ilik<> ka 1 eta. Kdo ve. koliko je l»ilo - j potem lahko .setiiš pri svojem oknu. njih irrenkobe. betle otroka siro mašnih kmeekih staršev. Kmalu ira naroda ni pozabil ju* en trenii-l»-k. ki mu je žrtvoval vse — in K:! kljub v.>»'iiiu <1* In za ohranitev .sil- nih, bledih bitij. Otroci, koliko je otrok! A tudi iz njih ni glasu. Sest mož. z belimi rokavicami na rokah .spušča krsto v grob. Nekdo ihti. Možje spuste na krsto roka-vicc. — Duhovnik moli. — < Vz nekaj eajsa prične moliti vsa velik.« umožiea. ki j«- spremila pok«>jni\a. In molitev je bolj pesem. zamolkla žalostna pesem. Društva polagajo vence. l*red-trcdniki govore Spominjajo .se njegovega življenja. njegovega ve'.-ke«ra «|ela med .svojimi v tujini. I»il je predsednik, od naroda izbran. njegov voditelj. Slovenec, •>. bore.* ponižanih in razžaljenih. Zadnji je spregovoril /a.»topnil. Nemške Strokovne /Ve/e. 'lii! sj tu- mmd o-j v svojem kotu. gledaš predse, pre-, venskega ljudstva \ .i-' tnišljuješ s pipo v il-tili. kako je > ofKHtljiv socijaloi ti Westfaliji ne-j,Ji naš'.' dejal. **Y imenu v.scga delavec, vsele moral prij. ti za (»oljsko orotljr in m* skbmiti k zimi I j i. ji dati *vnj.-lulade v*ile — da j«* ljn. je sprvnal. da je tudi njemu treba i?i v svet. da je tudi njemu iskati življenja drugod. Tako se je zaril v zemljo, zapustil sonce in zadel '»h črni kamci v rftvih domačih rudnikov — tam \ Zagorju. Hrastniku. Trbovljah — d«*kler Tudi lani /-i v.s«- ni bilo krnita dovolj. bilo in kako je. Janezu Ha loh 11 j«- bilo. ko je prišel i/, bolnice. ."».1 let. Ali v zapiskih še ni bilo zapisano, da je delal pel in dvajset let nepretrgoma v jami. Sel je v jamo še trikral. Tretji o pokrajino je svinčciio^ivo, težko jeNensko nebo. Weslfalija ima ; svoj pravi obraz. Zdaj pa zda j prši i dež, v lica bije neviden, hladen j prali. Kmalu so mokra. Jutro jej Pol ga je vodila na sever. Sel j'Jdadno. I'ra ho kmalu orsem. Ljudje, >n t i>o»*i svojih bratov, skozi av- ;j,it<, (t,,|„ v trgovine, v pisarne, j fctrijske tovarne in rudnike zminm v tovarne, v rudnike. Tu pa tam. Tallin«* dvigne r«»k<» proti nebu. — I Maj. j Kadar je kdo vprašal Masearota. kaj naj — pravi, — delaj in upaj. Andre. kajti pri-; stori, da doseže svoj ril j. je imel navad" re-sega in ti pred Koloni. da h«un tvoja ž< na. ;ili j ei: pa boni umrla samiea. . | — Delajte. gosptnl. dejajle! Tedaj pa jo prekine strašen glas. ki se i Masearotova posredovalni«-;! j«- bila >plo-ra zlega po liodniku. I šuo znana. — Tilio tukaj! — Njen glas je strašen, kot * n i sedi v svojem uradu in piemišlju-j glas divje zveri. * j j«*t Andre zbtži; njegovo sire je lahko kot — Poznani postave. ]»;i se ne ravnam po pero. kajti s seboj nese upanje. I njih. Veni. da po nekaterih točkah po-tave Madame in nečakinja sta imeli dolg po-; bi mogel dobi*več let zaporne kazni. — govor. Oči oht-h sn bile rdeče in ot«kle. Dva' Paul bo poročil Flavijo in mogočo 1m» poM|-meseea zatem ji* madame de ('hvam-he u-| la vojvodinja. kajti imela ho -d«, tisoč an-Nat,. s,- temu našemu človeku. | mrk ill je vse svoje veliko premoženje za-j Reških funtov dohodkov na leto. Iz hiš prihajajo ljudje, molče, vse j ki .slovenske matere nikoli ni p«»'.a-| pustila Sahitii. Od premoŽenja dohivji do-j Maseai*«»t V/aine knjigo, kjer - nahajajo tiho. Slišati je le velika kolega j bil. poklonile zsotave ^ slovenskimi hodke dokler je neporočena, ko pa >e poro-' imena } >a aheeedi: »n nemškimi trakovi. ; jj pripade vse, */ dovoljenjem ali uedo-! — \'i ste tukaj. — govori. — pa vi ste Tako je živel umrl in bil i>ok"-| voljenjem si a rise v Ta točka j. dn vedla 1 neumni, ker zaupate Mas,;, rotu. IJo^-.M »grofieo de Mussidau. da je rekla: — Naše'ste. |M»nosn<» nosite glave, t« tranch , ko majhne hiš«' rudarskih družin , — vse v zelenju. Cesta je ozka —j le pogreb more po njej. Na plo*-- j Itilltt sunit. If H irilrk* S t trii* r! Dn hnst mtst)i hm m/« mi rudarji. Meti temi mrkimi ljud-jree p. ni/anih. ni pa stoje trume majhnih drob-| limloli Kr*sni. dalje, dalje, dokler ui priiel v \V*>tTalijo in s«* pogreznil v njeno rth-čo prsi. Skozi vse to trpljenja polno živ l.i**nje ga je spremljala njegova žena. »topila je v vrsto onih sloven-!4 kovinskem trnščii vozil in signalov ► kih žena — ki so šle v svet s >vo- i žvižganja lokomotiv in nerazur. jim i 111 .žini no.-, it kri/. sloven>keg;. I »jivega vpitja prodajah-ev sadja in rodu. zelenjave. prihaja gruča mrkih, svetlozro"ih rudarjev z nočnega de|a. fudna slika v me.-tu. ki inn ni ne začetka ne konca, kjer so ceste kakor čebel ni panji, v katerih ni razločiti l>esede ki Njegov sluga lieatimarelief naznani 1'aula. jima je hotelo zravnati pot i 11 ju osrečiti. — Sedaj i >1 -eni mu priti opoldne. Velika vas v pnunovernem strahu. Zdaj je sama. Potekala so leta. Poteklo je deset. i Raloli. je tih «. Pred hišo .stoji že j Dandanes pač ne bo do-1 i pri merov. da bi praznoverje zbudilo' toliko strahu, kakor sc to /.e več, tednov dogaja v vasi T rio v" e hli-; i 11 iei v liiši. nad -eboj >.0 na baje 1 ; videli neko čudno žarečo m krt-! lato prikazen. Drzen roparski napad v zagrebški okolici. V koloniji, kjer je živel Janez. /u jvtn.vea. Mlada vaščanka Ži- j Sličen roparski kakor dvajset lei. Od leta 1!MI7. se je } v , ,. j vana M ihajlovičeva je " krMH LjU(lj' Inov v čudnem d use vi že več ted- nel tism"-. 1 polnih d C s e t let je \o (lil SI »Vence \ Stopenliergll. de»-et Zbirajo s»- slovenska društva, j Pokojnik je bil član slovenskega društva s Stftppenl»eriru in nj«*g«»v I pr< »Uednik od ustanovitve. Pl se je utrgala n« k<*ga dm* velika črna kepa in padla nanj. Oh sojn medlih jamskih svetilk, v go-Mem pralni, med oglušujočim hroščem. je vzkliknil človek, padel i:i obležal. Pred devetimi lll«x*i se je zgodilo. Ko je prebiul »I, se je Ugledal V veliki Itcli dvoru ni polni belih |»o-»telj. N*a nogi>* zjičiitil ostro l»ole- fino, Ilolnica. Otsem ..........v j«» ležat. Noga je bila v nevarnosti. Potein p« je nje. g »va mo. na narava premagala smrt. Ozdravel je. In..., S|w*t je mor.4| v jamo. Starost je hila hl:ru. A prdtojnine kljun Vsemu trpljenju še ui hil zaslužil. Skrb za družino, za sebe — in zakon sta tako velevala. Dn dobiš pokojnino. da je tebi. rudar tu na n* »n. sever«napadu, preskrbljeno bil z« ohranitev slovenskega let se rodu — do';' vsega ln»ja. ga smrt 111 r«*sea Z ubitavauii so prišla katoliška društva iz Itnera. Karuapa in zastopstvo Nemške strokovne -».vez \ Od vseli strani so prihajali njegovi tovariši, osiveli star-j ei in krepki možje v črnih oblekah, i" >»«•*- P" V'-Ptl s 1:1 cilindrih, kakor je tu običaj. J v prekrasni dvor. "ki ga ima nekje na dnu vode. Med svojimi tiapa- t rgovino mu nama normalna. Opravlja svoja de- to zažgali hišo. je bil izvršen v la ter ji ne bi nihče prisodil ka- Oornjem Trgovištu. D<*slej še nekih duševnih motenj, kar naen- znani roparji so splezali skozi ok-krat pa začne histerično vpiti in 110 v trgovino trgovca Stjepana se smejati ter begati skozi va.^-; \*«»griuščaka, j<» izropali. nato pa dokler ta napad kar naenkrat zažgali. Trgovec in njegova drn-spet ne uiine. Spnva se je zaradi žina. Ui so j<» roparji zaklenili v takih napadov vznemirjala samo -.oho. so sr komaj rešili rodbina, kmalu pa se je začela za Trgovina .je pogorela do tal. ta-revo zanimati tudi vsa vas. kajti ko da se ne tla ugotoviti, kakšno žena je med svojimi histeričnimi Ma-iro iu koliko >0 odnesli n»p;»r-liapadi vsem razlagala, da jo ob- .ii. škodo cenijo nad lUO.iMNI Din. iskuje nekakšen duh iz potoka ' Žandarmerija j- uvedla prei*,ka-Mlave. Ta nadnaravni posetnik 1 vo. ki pa je zaenkrat še brez u-je lep. -veti se kakor luč iu ima speha. Zdi se pa. da so morali bi-velika krila, ila se dvigne iz vo-11 i na poslu ljudje, ki s dobro pode. popne najprej visoko nad hi- znali lokalne prilike. Šo. potem pa se spusti k njej. Vaščani so sprva pomilovalno poslušali tako zmedeno besedičenje. kmalu pa so se zaeeli oglašati tudi drugi. češ. da so sami videli "krilatega zmaja", ki obiskuje Živano. /jivana je "krilatega Zlliaja" začela imenovati Jovo in pripovedovala je p»» vasi. da sije v njo strašno zalji^bil ter da potem, ko ?n» je pogreb pri'el mikat i. bi človek mislil, da po-idi nesrečna koppjejo kakega visokega državne-1 zakILnjala sorodnike iu sosede, ga dostojanstvenika. žena vedno tudi DRUŠTVA KI NA*mVATE PRIREDITI VESELICE, 7ABAVE O GLASU J T E • w t * * "GLAS NARODA" m Sta urno nk iUiMtro, pa£ p* vd SW«nol v akaUel ara H OGLASE SO ZMERNE - i- j naj ji pomagajo, da se rut ho pre j pustila kra-nemn zapelji ven. ker ne bi rada zapustila moža. Fantom "krilategsi zmaja" je postal gospodar cele vasi. Deloma so blodnje nesrečne ženske ■nalezljive, deloma pa so nekari 1 vaščani krilatemu zmaju pripo-; mogli, do splošne oblasti na ta j način, da se je ta ali oni po pre-, krokatki noči. ki je prišel domov, j da sam ne ve kako. zagovarjal, da ea je zapeljal "krilati zmaj". Tu-; di razni tatovi in drugi nepridi-pravi so že izvršili svoje nečedne, posle na rovaš "krilatega zmaja", poslediea tega pa je. da je velika ras takoj, ko se zmrači kakor izumrla. Pred par dnevi so z Živaninim možem vred še razni drugi sorodniki in sosedje organizirali pravo t?tražo. ko so že zjutraj opazili. da dobiva Živana spet svoj napad. Možje so se ut»borili na dvorišču in okrog liiše. da bi enkrat razčistili prikazen "krilatega zmaja". Žejia je tekom dneva res zapadla v svoje čudno stanje in možje so jo zaprli v sobo. kateri so temeljito zagrnili vsa okna. V zaprti in -zastrti sobi je žena fvpil a in razgrajala do pozne noči, kar je tako vplivalo na stražarje. da so se razkropili na vse strani. Drugo jutro so pripovedovali, d* so naenkrat ugasnil« vse Poizkušen beg na smrt obsojenega iz zapora. lf. septembra je poizkušal zaradi gnusnega zločina in zavrat-iit*o;i umora nad devetletno deklico ua smri obsojeni Andrija lliite-liian pobegniti iz zaporu ht-ograj-kt*gii sodišča. Na iiej»oj:i.siijen na-eiu je jn-išel v posest ponarejenega ključa oil zapora iu je že odpiral vrata, ko je bas prišel ječar na svojem kontrolnem obhodu do njegove celice. Počakal je. da je odprl vrata, nakar je navalil nanj in ga z revolverjem ukrotil, llinc-mana so nato prepeljali v drusro celico in ga vkovali v verige, tako da mu je vsak beg onemogočen. »z najlepših soluriiatih nei*yorškib Rorir. katere namaka jezero (Lake Kevka) in katero ie po kakovosti najslajše. Pošiljat ve dobimo v de-, «et tonskih kanh narovnoid iz vi-, nocrada in prodajali ca bomo na, hahw in karo. kolikor kdo naroii, Informoei je in om daje — FARMERS PRODUCE CO J 2*3 WVCKOTF AVENUE BROOKLYN N. ¥. Audio j<* v Parizu orlal uiiiti^u bolj kot: Moralo m- je uck.-i j važnoira priiiclifi! l»ivj. Tiuli Sabini- jt» prišla v Pariz iu jr bila! 1'«»'tl vstopi; bb-rl z m-poglaji'iio obb-ko. kot I »olj prosta kot na Mussiilauu. j lioilil ««*lo noč. Snb* na stol. Nje na edina spivinljevalka jo hila Mo.j ~ Mo> življiMij.-jr končano.—'u,runa. dt*ste, ki ji je hila vdana, da bi šla za njo v ~ Hlvz ' »stva sem — izjrubljoii! smrt. Sabino je Andreju dovolila, da ji ji-; Masa«-arot. kot doln r poznaval.-.- ljudi, »a pisal, .slednjič je hodila k njemu v atelje, se- ^'l''^1' voda jo je zvesto spremljevala M.nleste. Inj — minii: zaupaji«* mi vse in o.lpii- nikdar noben vladar, kadar j«- obiskal svoje: t(' sm'; KaJ sr -j*' ^"lil«.^ podanike ni vžival tolikega spoštovanja, kot I ~~ lfoS(' ,IU" -i1' zapustila! Sabine, kadar je bila v Andrejevem ateljeju! Masi-arot dvimie obe roki. na obisku. 7X. Sabine se jo motala preprirati. da ji Andre poklanja vse spoštovanje predno si- jo odločila, da ^a obišče. In ko j<« prišla prvič v njegov pri]>rosti atelje, se ji je zdelo, da vdihava kadilo, ki je gorelo njej east. --Kdor jo je videl tako nnrno. iu* bi nikdar mislil, da hodila najbolj nevarno pot. ka-koršne jc moo;lo biti krivo kako mlado dekle. Klobuk izroči M nest i in pravi: — Kakšna som i In ko jo umetnik pogleda z velikimi očmi. pravi: — Mislim, da som taka. kakoršna moram liiti za sliko. Sabina j«' bila l.-pa: Toda primerjati jo z Ifozo. kot je storil Paul. hi bilo zastonj. Rozina lopota jt- bila taka. da je p rt-vzel a vsakogar, tla j«» je moral občutlovati. Rtist* j«-priklenila srt-e k zemlji: Sabine ua je dvii»ni-la pititi nebu. — Kadar vas vidim. — pravi Andre. — izprevidim, da ii" znani nič. Pred ono uro sem si rekel, slika je končana. Zdaj pa vidim, da še nisem ničesar naredil. Andre odurne zagrinjalo in njena slika so pokaže. — Krasna je, — pravi Sabine. — Podobna vam je, — pravi Andre. — toda ne morem na sliki zadeti vašo notranjosti. I11 to bom sedaj poskusil. — Ne bosre več poskušali. — Zakaj ne t — Ker je to moj zadnji obisk. — Zadnji. — jeelja Andrej: — Kaj sem vam storil, da me takd kaznujete i — Nikakor vas ne kaznujem. — odvrne Sabine, — hoteli sto imeti mojo sliko in privolila sem. Toda razumeli boste, da ni bilo prav. da sem hodila k vam; kaj si ljudje morejo misliti ? Anre molei. — Kaj vam bo slika, ker mora biti skrita i Delajte in napravite si ime, kajti od te-jra je odvisna najina bodoenost — ]»oroka! ^Bodi fflaven, sem vam rekla pred enim letom, potem stopi pred jjrofa de Mussidan in prosi za roko njegove lieere. Ako Jie dovoli, — bom zapustila dom oh vaši rami! — Mnogo narooil imam, mnogo denarja mi je obljubljenega, toda vsega ne morem [ narediti. ♦ Kmalu nato se Sabine i>oslovi in Andreju se zdi, da je šla ž njo^polovica življenja. — In zato pravile, da je vaše življenje 11-nieeiio ' — Ali ne veste, da si morele od bo-doetiosti še limono .»bi tati t — l*ose srni ljubil. Pa to ni vsi-: obdolži n sem tudi nesramnega ropa. Iu vam lahko zaupam. Včeraj sem šel od vas naravnost v hotel du Peron. V -ohi najdeni Rosi no pismo, v kal' iem pravi, da me ne ljubi več in da naj nikdar ne poskušam, da bi je našel. Naveličala se je živeti v revščini z. menoj in je sprejela bogastvo, ki ,|i je bilo pouudeno in dija-inaiiti in koči je. — Iu temu se čudite ?!—pravi Masearot. — Kako se ne bi čudil, ker noč poprej ni mogla najti besed, s katerim mi je zagotavljala svojo ljubezen. — Povejte mi o ropu! — Ko sem prišel od vas. som bolel plačati najemnino Loupiasii. ki me pa začudeno pogleda in mi reče. da som skupno z Rose okradel Moiisioiirja Tautaiue. Prejšnji vočor jo madame Loupias prosila Koso za posojilo; pa Reso ni imela denarja. Naslednji dan pa sem prišel v novi obleki in sem plačal dolgo, ve. — (iotovo sr ji moralo zdeti ljudem vso to sumljivo. — In da bo nesreča popolna, je šla Roza menjat bankovei* za petsto frankov k trgov-eu. ki naju dobro pozna, k nekemu Meltisia-1111. in ta falot jo nahujskal proii nama javno menje. Drznil e mu nasmeje. — pa ne dobim. — Mojroe* je vse. — ji pravi smeje in jo prime za podbradek. Njegovi pogledi se pasejo na njenem obrazu. — Samo če hočete. — Pa ne maram! — Tako! Da. mama ima prav. vi ste pravo zrcalo vseli eedno-rti. — Pograbi klobuk, ji z desnico pomiga v pozdrav: — Mogoče kdaj pozneje! — Na pragu pa ji še naglo reče: — Pozdravite ma mo! • — Toda milostljiva čaka! — Žal mi je. pa moram iti! — ŽviŽgaje zapre vrata za seboj. Svoj obraz spači za njim; seveda še tega je treba! Nato pa skoči k oknu in gleda za njim. S katero bo sedaj šel?! Naglih korakov gre čez ulico. Rjavi čevlji, svetla obleka, beli slamnik, rdeč nagelj v gumbniei! Mlada dekleta se ozirajo za njim. Neumnice! Bertine ustnice se jezno zaokrožijo. Ko se zopet obrne v sobo, prične pospravljati. Pri tem pa ni zamudila natančno pregledati predalov za njegovo perilo in predalčke v njegovi pisalni mizi. Zadnjič je našla nekaj najboljših bonbonov, dane* pa v svojo žalost ne najde ničesar, četudi je pre- Za tja in nazaj preko Havre Od Seu: Torka do Trsta ....... Za tja in tki za j ..................................... .Va brzoparnikik nekaj več. $159.00 $ 90.00 $150.00 Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in nepri jetnosti dožive le potniki, Ui odpotujejo brez potrebnih navodil. PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK fi A K SER) 216 West 18th Street New York, N. Y. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj po ravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogo če, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno I pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" AXMtEW KORAL, New Turk. N. V. AMERIŠKE POLITIČNE STRANKE (Nadaljevan jt J V Ameriki so ti j Kako nešteti so ti slučaji. Newvor-i ški kapitol v Albany je državo st.;l ' milijonov dolarjev. Ko so gradili kapitol v Harrisburgit, je bilo toliko korupcije in je toliko zlati slo politikašem in njih stranki, da je to eno najlmlj umazanih poglavij .zgodovine države iVnn.svJvani-j«\ Se bolj važni kot ti politični ple- METROPOLITAN TRAVEL BUREAU < (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW TORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE V JUGOSLAVIJO Preko Hivri Na Hitrem Ekspresnem PanuKu PARIS ' S. OKTORRA 11. \ort uibra — !). Decembra LAFAYETTE 7.7. Oktobra ILE DE FRANCE 20. Oktobra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JL G OSLA VI JE Za pojasnila in potne liste vpra« tajte naše pooblaščene agent* Sfpeoeh. J&ie 19 STATE STREET. NEW YORK VSE LINIJE IN PARNIKE zastopa LEO ZAKRAJSEK Genera] Travel Service. Inc. 1359 Second Ave.. New York. N. Y. Pišite po naš brezplačni vozni red za vse najboljše pomike. t ni w» y.i\ strank« prispevki od pri-nazori gl'-'d* tiko. ki vsebuje vsa važna vpraša- J vatuili interesov. Dohodki od teli strank rastli z ra.stjo republike.! nja dneva tiči na se železnic*. »t vi. pa mora stranka imeti močna' ni nič štel. Amerikanei so s sumoiu za.sto[istvu v zakonodajah, gledali na njega. Tako močni je i postala ta tradicija, da je veliko! pr.-prečila. da >e tretja stranka ;ii! V tem oziru so najbolj važne pri|',;,t' nov. pa naj je izvoljena SHIPPING NEWS 8. oktobra: Paris v Havre Statciid j ju v Boulogne »ur Mer 12. oktobra: Kurujia v Bremen Vn.CAMA v Trst Arjuiuitiia v Cherbourg 13. oktobra: Hamburg v Hamburg 14. oktobra: K»\ v 1 - rt«>.i Maj.sti. v Cherbdlirf 15. oktotra: I_if;t>»-tir- v Havre c..m»- Criixlf v <;«-r.»a V«1«-i,i|.mU v H«iil<.giie tur Mer i£. oktobra: i:• T bati 19. oktebra: i:»-r»-ii^.iri.i v Cherbciurf 20. oktobra: ile • Kiaiiif v Havre Ki**-ii*-ri v iirriui-n I »-tj t«, h land v Hamburg 21. oktobra: 11..m, »j. v Cherbourg SC. I,>>u|.<« v liaiiihuig Cherbourg In Uieme'i zadnja desetletja, čeprav posamezne države v več slučajih tako ro- To so vse činjejiic-e, ki ['omagalo. da so stranke močne denarno V Ameriki delitev vladne oblast- med zakonodajo in upravo samo , • i i . „ i . poveča moč političnih strank, kaj- mogla nikdar ustanoviti. 1 oleg te- 1 1 - > , .... , . ■ ... i i ti demokratična ali večinska vladi, ga so pristasi obstoječih dveh strank gledali na vsako pripadni-J štvg tretje stranke kot nekako m kotnavhar.stvo prepoveduj.-jo. Zna- 1,1 I'° vplivu. Nekateri pisatelji, kot no je. da mora vsaka korporacija! nneiiovani Beard. navajajo še m/ za knjigah Slovan (»strogorski. (O , p -sprejme zakone, katere mora izvr- moeracv and the Organization ot 1 J ,..,', , • -• ,, .. ' , - sevati republikanska uprava, ki jim Parties). Stranka, pravi on. je po- _ , , poštenost. Značilno je. a Kako je bila Trudi razburjena! Nocoj jo je prvič peljal v srh1- so politične stranke tako rastle. j<* dal išče. Sam ni vedel, zakaj si je izbral igro "Mladost". Po gledi-! deloma pripisati njih ustroju. Pote u pa je hotel iti ž njo na večerjo. llitiviia stranka, njeno delo pri no-Prvikrat bo tudi brez skrbi dalje ostala z doma. Sfcariši sn z t minacijah. kampanji in volitvah nekim društvom šli "na izlet in bo že pozno. pre«lno se vrnejo. Naj- nudi službe tisočem. Volitev v r«*s-hr/.e šele proti jutru. Lansko leto je bila ž njimi tudi Trudi in so' niči ne vodi vlada ali njeno nrad-ob solnčnetn vzho^lu še zunaj pili kavo. . Iništvo. temveč poklicni politikaši. ik in vodijo kampanje ter volitve. ,r .. • ... . ... . . . .. .. . . [Ti vodijo poslovanje strank Mati je z Arturjem m hli odšla ze ob treh popoldne; vžiti je1 bilo treba vse veselje. Oče Kežek pa je prišel za njimi proti večeru. Samo ob tem dnevu v letu je bila trgovina bolj zgodaj zaprta. Doma je ostala samo Greta. Trudi se poredko smeje, ko pripoveduje svojemu Leonu, kako težko se "je proti starišem odpovedala izletu. — Materi sem morala mnogo prigovarjati. Pa nič zato. Zdaj morem a teboj dolgo ostati. Reka 'ljubeznjivosti jo je vlekla vedno bolj k njemu. Tako tesno je šla poleg njega, da se je njeno krilo pri vsakem koraku opletalo okoli njegovega kolena. Vedela je, da se na svetlem ni tmela nasloniti na njegovo roko, toda nocoj v temi —! Leo jo draži. . — Zakaj pa ni*i tudi ti šla na izlet? Tam bi si tudi mogla koga dobiti., — Kaj še! ,Ne govori tako! — No. kaj pa je* Ako si razžaljena? — Ne! — pravi, toda videli ji je bilo na obrazu, da je ozlo-voljena. Lpo se smeje, — Trudi, nikar se ne delaj, kot br bila tako boječa. Trudi s čudnim pogledom ozre vanj. Sramežljivost je bila v tem pogledu, očitanje in obenem vdanost. — Kaj takega ne smeš govoriti, — pravi in povesi glavo. — Ne ti — ne danes! Trudi vzdihne; ga tesneje prime in mu stisne roko. — Te imam tako rada! — To je lepo! — Tako izpusti me! Zdaj pa. Trudi, pojdi z menoj in ae bova lepo zabavala. Leo ni vedel, ali se je v resnici zabavala. V temnem sedežu v parterju je *edela tik njega in ga skrivaj držala za roko. Z velikimi očmi je zasledovala »gro na odru; ušesa ji žare, toda njen obraz j>oataja vedno bolj bled. Med odmorom jo pelje v restavracijo. Brez strahu je mogel biti, kajti njegovi prijatelji so večinoma odšli na počitnice; ako pa (a še kdo vidi, nič oato, aaj je bilo zelo lepo dekle. J«ati ni hotela, samo pila hi. Zelo je bila žejna, velik kozaree piva prime z obema rokama in ga v dušku iapije. ^ prfhodm&L) f - - .i. Že sam ustroj ameriške federacije kliče po političnih strankah. t> je po močnih organizacijah, katere pomagajo, da se ndejstvi volja volilcev. Kot znano, se zvezna via da deli v zakonodajno iu upravno <,1,last. Tako je tudi pri državnih vladih. (> stranka hoče, da se u-poeteva njeno stališče in delajo zakoni po njenih načelih, mora pri vseh teh vladah biti na krmilu je hudo nasprotna. Na Angleškem je v tem oziru lahko. Kabinet ki izvršuje vladne posle, je tam izbran v zakonodaji od večine in je od nje tudi odvisen. Z drugimi besedami, sta zakonodaja in uprava po političnem pri-padništvu vedno ista in zato so delujeta. - Ker tega ni v Ameriki, veliko p >maga sistem strank. Stranka zagotovi, da so imenovani kandidati, ki so vsaj zmerno v soglasju drug z drugim in kateri — ak.i i7. Naoljeni — Ifdiko delajo dokaj i>kfžno v zakonodajnih in upravnih službah, katere so jim poverjene. Poleg ustroja, ki jači stranko, v Ameriki veliko pomaga takozvsmi "spoils system", da sta stranki vedno mogočni in ne razpadata. Ta sistem, ki določa, da službe gredo tistim, ki v volitvah zmagajo, je b:l najbolj dosledni vpeljen v demokratični vladi predsednika Andrew Jackosua Okoreli in neprak-lični sistem, ki je povzročil veliko korupcije in bil veliko kriv «a nesposobnost uradništva, je deloma odpravljen, odkar se vpeljavajo reforme državnih služb. Toda •'»* danes je ogromno število političnih služb, tako pri zvezni, državni, kakor tudi pri okrajnih in občinskih vladah. Nešteto je teh služb in te so mnogim največja privlačnost, da so v strankah delavni. Stranka ima takozvano "maš:- tudi zvezna vlada se vtiče vme; Včasih se v poslovanje trgovske drwžl>e vmešajo kar tri imenovane oblasti. Vse to pa trgovsko družbo prisili, da mora uvesti zavarovanja za delavstvo, za zdravstvo itd.; vse polno naprav se zahteva, ki napravljajo tnrovski družbi strošk«*. Družba pa hoče i/^-beči stroškom, če le more. Zato s» klubov. Nikjer na svetu ni tolik društev. krožkov, klubov in vseh ; vr.-i organizacij kot tu. Že Francoz Tocuiieville je pred 100 leti (»pazil, da Američani nore j'.a bratske, politične. verske in druge družabne Ustanove. F!rez števila jih je. Redko se dobi Amerikanec. ki ni č'an vsaj petih klubov, društev ali kakršnihkoli organizacij. Vzroke za zgodi, da na tisoče trgovskih družb jto 3*' vsaj deloma najti v kmalu pronajde. da je veliko ce-: »nnokraciji. Ljudsko mnenje iu!=. liejše ]>odku]>iti političiie "bossc" ■ l-i"*,st izraz. Kdor dobi novo ideb . ki>t pa i»ustiti. da vlada sprejme! >kuša mlejstviti in mu ni treba zakone, kateri družbo stanejo. posebno računati na vladne ome- IV) kolike mere se stranke oko- jitve. ristijo od te vrste špekulacij, je Dalje je nekaj wr -ka v družab-nemogoče zapisati. Znanih pa je u: moči organizacij, riani le hitro veliko slučajev, kjer s<» je to zgodi- vidijo, da so jim klubi v praktično lo. Se ni doljro tega. ko je bilo z korist pri trgovini, obrti in profe-dokumenti dokazano, da so se bla- ^iji. gajne stranke na]>olniIe s plačo z;i Nekateri inozemski pisatelji lio-vladno protekeijo tistih, ki .so krši- čejo to ameriške vnetost za klube li zakone. jv*pi-ati tndj na filozofski način. Zato je razumljivo, v masi. v denar zato. »hi preprečijo zakone, kateri prevladuje mišljenje o enaki mi namenjeni v ljudski blage r. kopravnosti. Aristokracija s.- m« In to se ;zgodi celo pod pritiskom prizna. Posameznik pa. ki se noče in grožnjami voditeljev političnih j enakopravno družiti / vsi mi drugi-strank. Trgovski družbi, ki stran-, mi člani družb#* in oln-ine, je .sp?-i 22. oktobra: Aiilfunlii^ U ni. p»>d katerimi č.idak. katerega masa opazuje sumničenjem. ( e more živeti s tr zakon (za reguliranje meddržavne trgovine, mora imeti svoje zastopstvo in moč v Washingtou; hoče dodatnih zakonov za reguliranje trgovine še po državah, mora biti na krmilu pri državnih vladah. 0e stranka zavr.ema dosledno tališče za zvezno in državno poli- Kadar stranka hoče, da se uved? no", katera razpiše nekak davek na kandidate. Dejal sem že. da nihče ne more upati, da bo izvoljen, ne da bi ga imenovala politični, stranka. Ko ga stranka imenuje, vprizori zanj volilno kampanjo in borbo ter mu pripravi pot, da je izvoljen. Zato pa stranke vzamejo prispevke od kandidatov, predno jih nominirajo. ko so kandidati in še po volitvah. Prispevki pa seveda morajo bita v soglasju z vrednostjo službe, katero kandidat z izvolitvijo dobi. Gotovo je tudi. da kandidati ne čakajo, da jih stranke o-por.orijo na njihovo dolžnost in obveznost, temveč kar sami prispevajo. ker se to tudi izplača. Dalje dobijo stranke veliko denarne podpore pri vladnih pod-vzetjih. Ko se gradijo parki, šole. ceste, javne najirave vseh vrst, jim j prinese precej dohodkov pogodba. Ameriški politični znanstvenik Beard. podrobtoo opisuje, kako se (to zgodi. Zastopniki strank v zakonodajah 'iti komisijah sprejmejo visoke ponudbe pod pogoji, da prebitek gre v blagajne njih stranke ali njih političnih voditeljev. CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE RE/OkX) ' Nmratite gm »rt KNJIGARNI GLAS NARODA' 111 West lwi družba trpela. Zgodi se tudi. dajgovino ali obrtjo, ne more ptisehmi trgovska družba prispeva v sklad« | uspeti, dokler >e ne druži v klu kar obeh strank, samo da obdr/i (bih in društvih. prijateljstvo in da se jj ui treba Nada! j* ran jt sf> dt.) I Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 11 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 27. oktobra: NV« Vork v Hamburg Oiit-i.,1 v.n Strubvo v llreuien 28 oktobra: • »lyrnjtii v Oit-rlmurg 29. oktobra: SATI UNIV v Trat Kuriij... v Hrmi<-n 2. Novembra: t:». II.inliiiK v Havre 24. novembra: vt»n .'ajt-»ti«- v 1'lirrliuuri 29. novembra: Uremt-u v l:r«-men ! 30 novembra: j Manhattan v Ha\ie j Slalt-mlarri v Ifc-uln^nr' aur M«r t. decembra: ( Itrl V Sluittr.irt v i:r»*n»en 2. decembra: I llnnirrir v Cherbourg 6. decembra: j S.iturniu v Trat 7. decembra: . Kuropa v Krrmrn Hr«-^ RiMwtcIt v H. vre B. decembra: I Vrl in v Brrmfn 9. decembra: f».4l:ls ' BOŽIČNI IZLET) H»vr® Alht-rt Ha Ilir« \ Cherbr»urg ■ ' »1> 111 j ■ i ■ • v Chrrbourg •0. decembra: . Korita v (leriui 13. decembra: lla.dlfurg v eh«rbour( 14. decembra: .\laj»-s!ir v l'tifr\-rt*uurg 15. dccembra: fnnlr (li Suvala ▼ Cen d TIrernen Ij-uaih;in v Cherbourg In Kremen 21. decembra; ll;Lr.llng v Havre l vutM-hbnd v Cberbo>jra 22. decembra: I >re*«len v Kremen 24. decembra: Ch;«m|>'ain v Havre ll'.m^ric v Chf-rlH.rirg 27. decembra: Kur-va v Itrt-mrn 23. decembra: N*w V'«rk v ehfrlHnirf Uankalten v Havre 30. decembra: 1 Olympic t Cherbourg