amerikanski Slovenec prvi slovenski list v ameriki Geslo: Za vir o in narod — za pravico in resnico_od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV, ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. XOfficial Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO, ILL., SRE DA, 7. APRILA — WEDNES DAY, APRIL 7, 1943 LEJNIK (VOL.) LIL VESTI 0 DOMOVINI Italijanske oblasti v Ljubljani se pritožujejo, da Ljubljan-čanje ščitijo upornike. — Kako bodo jugoslovanski rodovi zreli za nečjo državno tvorbo, če se še med seboj ne morejo pobotati? Zavezniški stan, Afrika. — Amerikanci so izvršili v pon-deljek ponovno silovit napad na Italijo. Celo vrsto italijanskih pristanišč so bombardirali in povzročili Italijanom o-gromno škodo. V Neaplju, katerega je bombardiralo nad 100 ameriških "letečih trdnjav" in več bombnikov vseh vrst so poškodovali, kakor pravijo poročila nad 35 ladij vseh raznih tipov. Italijansko radio postaja je kasneje oznanjala, da je bilo 221 oseb ubitih in 387 ranjenih. Razdejanje je veliko. Bombardirane pa so bile še druge luke na obrežju Sicilije in Italije. Napad je vodil general James Doolittle. . V Tuniziji zadnjejta.ditfjiL zaznamovati sprememb večjega obsega. Amerikanske čete pod vodstvom generala Patto-na so napredovale vzhodno od E1 Guettarja za blizu tri milje in so zasedli nekaj višinskih točk. Podminirana polja ovirajo hitro napredovanje. Bolj. aktivne so bile včeraj angleške čete v severni Tuniziji, poskušajo najti manj odporne točke za splošni pogon proti Tunisu, od katerega jih loči le še kakih 27 milj vmesnega ozemlja med morjem in njimi. Več uma neprestana kanonada je znamenje, da Angleži začenjajo v tem kraju splošno ofenzivo. Nemce silno skrbi, kje bodo skušali zavezniki invadirati kontinent. V južni Italiji, omenjajo poročila, da delajo noč in dan vse vrste utrdbe pod strogim vodstvom • nemških častnikov. Na isti način utrjujejo obrežja grškega otočja vse od Soluna gori do albanskega obrežja, omenjajo poročila iz Ankare. KRI2EM SVETA Washington, D. C. — Odsek v senatu, ki se bavi z vprašanji denar3tva zaslišuje že več dni razne strokovnjake v de-narstvu, ki priporočajo nove načine, na katerih naj bi stalo bodoče gospodarstvo vsega sveta. Mnogo dobrih načrtov je že bilo predloženih, toda niso vsi dobri. Nekateri so zelo dobri za nas Amerikance, so pa nespremljivi za druge dežele. In zopet so mnogi načrti dobri za druge dežele, ki so pa za nas nespremljivi. Kakor zgleda zdaj, je Amerika upnik vsega sveta. Tudi po vojni se bo obračalo vse .na to deželo, za posojila, za vse vrste pomoč, zato in ono. Kakor je ta des^A .zdaj orožarna za vse demokratične dežele, talco^-fn še bolj bo po vojni ves svet prosil od nas posojil in pomoči. Kako bomo posojevali fin dajali, ali le tako, da ne bomo nikoli nič nazaj dobili? Taki strici vedno Amerikanci le ne moremo biti. V ta namen se pripravljajo načrti in treba bo razumne zamisli, da bo mogoče vsem vsaj kolikor človeško mogoče ustreči. Vsaka dežela bo ime-(Dalje na 4. stre-^ 2000 PREMOGARJEV VOLILO ZA POVRAT NA D&O Williamson, W. Va. — Okrog 2000 premogarjev je yolilo, da se vrnejo na delo v šešt premogokopov mehkega premoga. Obenem so izjavili vso podporo zvezni vladi v teh .časih. Stavka je trajala le par dni radi spora za nadurno delo v šestem dnevu v tednu. SENATOR THOMAS ZA MEDNARODNO BANKO Washington, D. C. — Senator Thomas iz Oklahome pri HIMMLER GROZI JUGOSLOVANOM S STRUPENIMI PLINI London, Anglija. — Privatne vesti, ki so danes prispele v London, zatrjujejo, da je šef nemške Gestape, Heinrich Himmler, zapovedal, da je treba brezpogojno in za vsako ceno, če ne drugače, s pomočjo strupenih plinov, zatreti in uničiti vse ostanke jugoslovanskih upornikov in vse ljudstvo, ki z njimi simpatizirajo; preprečiti hočejo izbruh novih pomladanskih uporov v zvezi s pričakovano zavezniško invazijo v jugovzhodno EVropo. Nemci so baje podvojili svoje okupacijske sile v Jugoslaviji z namenom, da upornike popolnoma iztrebijo. Himmler je baje prepotoval vso Jugoslavijo in izdelal primeren načrt za kampanjo, ki naj zatre uporniško gibanje. Pravijo, da je naročil generalu Baderju, nemškemu vrhovnemu komandantu tega ozemlja, da mora za vsako ceno zadušiti osišču sovražni pokret. Jugoslovanska vlada v Londonu je prejela poročilo, da so Nemci že začeli svojo kampanjo smrti in da je bilo ustreljenih v mestu Janjice tisoč oseb. Himmler je poslal tri dodatne divizije — najbrže 45.000 mož — in tri brigade tankov na jugoslovansko ozemlje. Takoxvani Mnusski Arabi iz Libije, ki so pripadali italijanskim karabinerjem v Bengasi in ▼ Tripoli, so se korporatimo pridružili angleški vojJci. Arabi so opravljali policijsko službo ▼ Libiji. O Italijanih izražajo, da so jih siti. n "Amerikanski QIavaii aa" oiovenec 52 LET ZA SVOJ NAROD V AMERIK L roaacTCHnr buy GTt3U| mint MOT fTATtl Jg® STAMPS KUPl/JTE VOJNE BONDEI §TEV. (NO.) 67 Na Italijo padajo Me - Načrti za zlato valuto po vojni 100 "LETEČIH TRDNJAV" BOMBARDIRA LASKE LUKE Najbolj je prizadet Neapelj, kjer je bilo ubitih 221 ljudi in 387 ranjenih. — Amerikanci napredujejo v Tuniziji. — Angleži na severu začeli z ofenzivo v smeri proti Tunisu. — Drugod ni dosti sprememb. Z RUSKIH FRONT Zimsko vojevanje pojenjuje. — Opozarjajo pa na poletno ofenzivo od strani Nemcev. Moskva Rusija. — Vsi ruski listi so zadnjo soboto objavili celo stran zemljevida, ki i pojasnuje, koliko zemlje so o-svobodili tekom zimske ofen-| žive Rusi. Osvobojeno ozemlje ! zavzema več, kakor 185,000 kv. milj, pravi poročilo. Bitke, ki so divjale več ted-1 npv so zadnje dni radi otajama pojenjale. Opozarja pa so-Jietski^ tisk^rus^e Čete, naj bo-; 3b skrajno pazljive, ker Nem-f c! dovažajo ojačanja na fron-' te, kar je znamenje, da se pri- i i pravlajo na ofenziv^* v poletnih mesecih. -o- GIRAUD NAPOVEDUJE DUNKIRK ZA NEMCE V TUNIZIJI Alžir, Afrika. — General Henry Giraud, ki je točasno načelnik francoske oblasti v Severni Afriki, je izjavil včeraj, da Nemci nimajo nikake-ga izgleda, da bi se obdržali v Tuniziji. Doživeli bodo svoj i Dunkirk in v sredozemskem morju bo kmalu plavalo dosti belih kapic na površini, je de-; jal general. pravlja načrt, ki ga bo pred-J lagal za ustanovitev posebne mednarodne banke, s posebnem mednarodnim denarjem. To bi bila nekaka mednarodna menjalnica za vse gospodarske zadeve. Priporoča, da naj se autorizira predsednika Roosevelta da tak zavod usta-' novi. S tako ustanovo bi bil zavarovan tudi ameriški dolar proti vsakemu znižanju njegove veljave napram tujim valutam. SLOVENEC MED SKUPINO, KI JE POTOPILA TRI SOVRAŽNE LADJE Zavezniški stan, Afrika. — V noči 31. marca je skupina ameriških letalcev napadla sovražni konvoj, ki je vozil med Afriko in Tunizijo in so izvršili najdrznejši napad na istega. Potopili so tri ladje, med katerim je bil eden natrpan vojaštva in dva ostala sta bila trgovska parnika. Med skupino letalcev je bilo šest Chica-žanov, med temi tudi sin slovenske družine Mr. in Mrs. Antona Jakše iz 10746 Buffalo Avenue, letalski saržent John Jakše. Za ta svoj junaški čin so prejeli vsi izredno pohvalo iri bodo gotovo tudi odlikovani. H t* -o- VOJAŠKI VLAK KOUDIRAL Z BRZOVLAKOM Little Rock, Ark. — Velika železniška nezgoda se je dogodila ne daleč vzhodno - od tukaj, ko sta se zaletela vo-jaškj/ vlak in tbrzi ekspresni vlak v eden drugega. Vlaka sta vozila s polno hitrostjo, i J^r ifcfrU tak silen, da ste_ obe lokomotive skočile iz tira vse zmečkane in razbite. Stro- j je vodja je čez eno uro umrl v bolnici, kurjač je ostal pri življenju. 25 drugih oseb je več in manj poškodovanih. STALNI ZRAČNI NAPADI NA NEMČIJO London, Anglija. — V noči med nedeljo in pondeljkom so angleški in ameriški letalci zopet razbijali nemška mesta. Bombardirano je bilo zopet mesto Essen, zlasti Kruppove j tovarne. Občutno je prizadeto mesto Kiel, kjer se nahajajo glavne nemške ladjedelnice. Tudi mesto Hamburg je bilo bombardirano. V zasedeni Franciji pa so bombardirali Amerikanci pariško predmestje, kjer so znane Renaulds tovarne. Nemčija je tako stalno pod težkimi udarci zavezniškega letalstva. MEDNARODNO DENARSTVO NORA BITI STABILIZIRANO Združene države se trudijo, da bi bilo povojno mednarodno de-narstvo solidno urejeno. — Tekmovalno prizadevanje med politikami denarstva raznih dežel mora jen jati, če hoče svet imeti po tej vojni bolj solidne gospodarske razmere. : — London, Anglija. — Ruske bojne ladje so .potopile včeraj osem-tonsko sovražno ladjo v takozvanem barentskem morju ob artičnem obrežju. Poročilo omenja, da je prišlo v artično vodovje več sovražnih ladij. — Memphis, Tenn. — Pet-najstnajstletna deklica Henor Whitsell je bila ubita in 34 drugih potnikov pa poškodovanih, ko je tovorni vlak zadel v osobni vlak na tukajšni postaji. Deklica je bila ubita od sedeža, ko se je ta od sunka preobrnil in deklico pretisnil •do ^miti.^ '^■^""■T '—v< — London, Anglija.— New-yorski nadškof Rt. Rev. Francis Spellman, odide te dni proti Bližnjemu vzhodu. Za Veli-konoč upa, da bo v Sveti deželi in je izrazil željo, da želi, da bi daroval sv. mašo na velikonočno nedeljo v Jeruzalemu. — Bern, Švica. — Nemška radio postaja je objavila včeraj vest, da je italijanski admiral Lorenzo Gaspari, poveljnik oddelka italijanskih rušilcev bil ubit v boju. Kje in v kateri bitki, poročilo ne o-menja. — London, Anglija. — Včeraj so obstreljavali eden druge Angleži in Nemci preko rokavskega kanala z dolgosež-nimi topovi. Dvoboj je trajal več kakor eno uro, omenja poročilo. ITALIJANOV SO SITI. PA SO SE PRIDRUŽILI ANGLEŽEM Vest iz Ljubljane London, 25. januarja 1943 — Reuterjev dopisnik javlja s kontinenta naslednjo vest: . "Italijanske oblasti se boje, da ne bi osvobodilna fronta začela v Sloveniji nove akcije in so radi tega objavile poziv, naslovljen ljubjanskemu prebivalstvu, naj ovadi in preda oblasti vse 'zločince*. "Na žalost", zatrjuje razglas, "'dobivajo' zločinci preveč podpore s strani ljubljanskega prebivalstva. Pomislite, kaj se danes dogaja v meštu: komunisti izvršujejo ob belem dnevu svoje zločine, a ljubljanska mladina je navdahnjena s takim duhom, da zločincem pomaga in jim pripomore do tega, da izginejo brez sledu. . t—^Kadar jih zaslišujemo, nara meščani na kratko izjavljajo: ; 'Ako so ga ubili, je pač zato, ker je bil izdajalec*. Posledica takih nespametnih odgovorov je, da morilec? vedno uide.*' -o- Govor g. Večeslava Vildera INfrštf radio prejemna služba je ob slabih vremenskih prilikah, v kolikor mogoče, zabeležila naslednji govor g. Veče-sava Vildera, ki je razpravljal o zadnjih izjavah g. Churehill-a glede povojne u« ; reditve Evrope: Zadnji govor g. Churchill-a je velike važnosti, ker so v njem prvič razložene britanske ideje o povojni ureditvi Evrope. Posebno značilen je njegov predlog, da se ustanovi evropski zbor, podoben Ligi Narodov. Toda to pot bo Liga razpolagala z zadostno oboroženo silo, da vsakogar prisili, spoštovati odločitve tega zbora. Mussolini je svojčas skušal uvesti nadvlado štirih evropskih velesil, Nemčije, Italije, Francije in Velike Britanije, ki bi imele v rokah usodo vseh evropskih narodov. Mussolini je seveda računal na to, da bo v tem zboru njegov in Hitlerjev vpliv odločilen^in da jima bo uspelo prikrojiti Evropo po njihovi volji in zagospodovati vsem manjšim narodom. Ko se jima to ni posrečilo, je Hitler zapalil Evropo in ves •svet. Sreča je za človeštvo, da bodo v tej strašni vojni zmagali zavezniki, ki bodo ustvarili v Evropi kolektivno vlado vseh narodov, velikih in malih, in ne le tiranijo enega gospodarja na škodo vseh drugih. - Zbor, na katerega misli' Churchill, bo z oboroženo silo onemogočil bodoča kršenja pravic posameznih narodov. Zato pa bodo morali manjši narodi ustvariti večje skupine, ki bodo preko svojih predstavnikov uspešno sodelovale pri reševanju občih problemov. To pomeni, da bodo tudi ma-| li narodi sami odločali o svoji usodi in brneli iste pravice, ka- kor njihovi večji sosedi. V takih razmerah pa moramo obsoditi kot zares blazno vsako misel na opustitev jugoslovanske ideje, ki zahteva zopetno \ obnovitev naše skupne države.' ; Ako Srbi, Hrvati in Slovenci ne bodo umeli urediti razmer v svoji lastni državi, kako naj more sVet potem pričakovati od njih, da bodo znali sodelovati v širših skupinah s svojimi sosedi. A široke grupacije morajo priti. Naš 27. marec, naš odpor in guerilska vojna, s katerimi se -je Jugoslavija v tej vojni dvignila visoko iznad vseh drugih držav na svetu, vse to bi bilo izgubljeno, vse žrtve bi bile zaman. Ne pozabljajmo na to, da i tudi Bolgari, Madžari in Itali-. ja^i žg^zdaj. pripravljajo ma-j terijaf, da že zdaj med zavezniki delajo propagando in nas : obrekujejo, da se niti v svoji lastni državi ne znamo siežno organizirati. Churchill in Britanci hočejo, da smo složni; le v tem je naša rešitev, v tem naša bodočnost in naša sreča. -o- Glas iz Ameriške javnosti o vprašanju Reke New York, 1. apria (New S York Herald Tribune) — U-plivni newyorski časopis pri-| naša v svoji današnji števiiki na uvodni strani med dopisi iz javnosti razpravo o pravicah in zahtevah malih držav. V tem i dopisu je omenjeno vprašanje Reke z naslednjimi besedami: "Reško vprašanje, glede katerega je ameriška delegacija j v Parizu leta 1919 pisca teh vrst vprašala za svet, je vzbudilo jezo in nevoljo Italije, našega 'zaveznika'. Na koncu koncev je Italija s pomočjo dolge vrste manevrov dobila Reko v svoje roke in mesto, v katerem je nekdaj vladalo blagostanje, ki je cvetelo kot pristanišče velikega hrvaškega zaledja, je v nekaj letih popolnoma propadlo. Italija si je I bila prisvojila to luko edinole 2 namenom, da jo sistematično zaduši." ■-o- Glas mladih Slovencev j London, 23. marca (Radio j prejemna služba — Slovenska t radio oddaja londonske postaje je uVedla službo, ki se imenuje "Glas mladih Slovencev": v tej prireditvi zastopniki mlajše generacije Slovencev poročajo narodu v domovini o ] položaju zunaj v svetu in o naših slovenskih prQblemih. Vi včerajšnji prireditvi "Glas Jiiladih Slovencev" fje govornik obravnaval načrte za reorganizacijo gospodarskih razmer v Sloveniji. Povdarjal je i potrebo dalekosežne socialne preureditve in izvedbe velikih ! javnih del. -o- OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! . Btran 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 7. aprila 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC [ Črvi bi najstarejši slovenski Ust v Ameriki. U«*aaoTl]«a lata Ml Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov In dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: §S49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Hazočninat Za celo leto-_$8.00 Za pol leta- 3.00 Za četrt leto -i-—~_1-75 Za Chicago, Kanado In Evropo: Za celo leto--—--tf.00 Za pol leta-—- 3-50 Za četrt leta-- 2.00 Posamezna iteviika .. 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Esisbllihed INI Issued daily, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year $6.00 For half a year-— 3.60 For three months — L75 Chicago. Canada and Europe: For one year >7-00 For half a year-- 3.50 For three x&onths--»j™ Single copy--** POZOR! Številke poleg vašega imena na naaiovni kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važnega pomena sa hiiro objavo morajo bili poslani naured-nlitvo vsaj dan in pol pr«d dnevom, ko iside list. — Za sadnjo iterOko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne oslra. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _____ Entered as second class matter, November 10,1025 at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1870. __ POVOJNI SVET IN KATOLIČANI Predno bo svet doživel konec te sedanje druge svetov- v le vojne, bo svet cul še mnogo vsestranskih nasvetov za d povojni svet. Na dnevnem redu bodo razni načrti, razne si zahteve in vsestranski nasveti. Bojujoči se narodi bodo n skušali uveljaviti svoje predsodke med onimi, ki bodo skle- S pali in odločali o miru pri zeleni mizi. Združeni narodi, ali če hočete zavezniki, bodo zedinjeni samo v njihovih ° zmagah. Toda, kakor hitro bo zmaga dosežena, bo postala v minula zadeva, ki bo postavljena v preteklost in le zgodo- :< vina se je bo spominjala in bo o njej govorila v raznih slu- i čajnostih. * . . t Narodi pa bodo ostali in z njimi bodo ostali njihovi c grehi iz preteklosti, njihove navade, njihove slabosti. Tisti ® človek, iz tiste tvarine in snovi, kakoršen je bil, ko ga je . Bog postavil na to zemljo po grehu v raju, kakoršen je bil a pred 1900 leti, ko je umoril na Križu samega Sina Božje- j ga. Ali se bo ta človek kar na enkrat poboljšal po tej i vojski, ko bo jenjala sovražnost na frontah? Kdo naj ver- i jame to? _ \ Ne varajmo se z nobenimi sentimentalnostmi. Bodimo realistični. Ljudje bomo ostali, prav slabi ljudje, kakor smo t bili doslej z vsemi človeškimi slabostmi. Združeni narodi , bodo edini edino le v zmagi in še to le v toliko, da je bilo tre- j ba skupnosti in skupnega prizadevanja za zmago nad skup- i nim sovražnikom. Glede tega, kdo je največ pripomogel do končne zmage, se bodo pa mnenja delila in morda še ; ostri očitki znajo padati radi tega. V drugem, kar se tiče ureditve sveta po zmagi za bodočnost, pa se bodo naša mnenja delila prav tako, kakor doslej. Prav po receptu, kolikor glav toliko misli. Morda in Bog daj, da bi bilo dosti nesebičnih pri mirovni mizi. Ampak to bodo najbrže le želje. V resnici bodo združeni narodi stali ob mirovni mizi razdruženi. Mnogi razočarani, ker mir jim ne bo prinesel kar želijo. Mnogi pa bodo prisotni z vso svojo sebičnostjo, ki bo morda vodila v težko bodočnost in v nove težave. Razven, ako bomo na vse gledali strogo realistično m že v naprej pričakovali razne težave, bomo vsi zelo razočarani po sedanji vojni. Ljudje, ki vodijo to vojno ne bodo v , stanu napraviti popolnega miru, ker sami niso popolni. V moralnem obnašanju narodov ne najdemo popolnosti, kakor je ne najdemo v posamezniku. Ampak lahko pa delujemo vsi za boljši svet. Ne za popolni svet, po tem lahko le samo hrepenimo. Načela, katera je podal sv. Oče kot potrebna za pravičen in trajen mir, so ideali za katere moramo delati. Ta kažejo pot do popolnosti v svetu mednarodnih odnošajev. Ta j načela je treba stalno povdar jati in treba jih je pred svetom povzdigovati in naglašati kot edino podlago za svetovni sporazum. Ta načela je treba priznati kot pravila za družino narodov na svetu, če hoče ta družina v resnici biti srečna. Le pameten in moder kristjan more videti v teh načelih, ki jih je podal sv. Oče, primerno podlago za pravičen in trajen mir. Tudi ljudje drugih prepričanj vidijo pravilnost v tej podlagi, ampak, ker v svoji prevzetnosti ne priznavajo Boga, za to tudi tajijo vse kar pride od Njegove ustanove tu na zemlji, kot nekaj, ki od njihove strani ne zasluži priznanja; a sami nič enakega nimajo. Med ekstremi domišljavih želja in obupom, kristjani priznavajo, da bo vzelo mnogo časa, mnogo let, morda desetletij in celo stoletij, da bo svet te ideale realiziral. ^ Kristjane to ne sme motiti od močnega zaupanja v bodočnost. Kristjan ve in mora vedeti, da je Kristus govoril o popolnosti in je navduševal svoje pristaše, da naj po isti hrepenijo in tistim ki na potih življenja padajo, je dal pripomoček z ustanovit jo zakramenta sv. pokore. Ameriški kristjani vemo, da so v naši ustavi in v naših narodnih ustanovah vključena moralna načela, krščanska načela vladanja. Vemo tudi, da so prav ista načela vključena v podlagi drugih Združenih narodov, Yemo tudi, da; ako ta dežela in večina Združenih narodov ostane zvesta njihovim prvinam in zgodovini, ne bo mir po tej vojni v nobenem nasprotju .z krščanskimi načeli. To bo prvi sicer počasni korak, ki ga bo napravila družina narodov k idealom sedanjega sv. Očeta glede miru. Upamo, da tak korak bodo krščanski narodi naredili in da bo bodoči politični, gospodarski in družabni red zgrajen na redu moralne odgovornosti Kadar bodo k tem idealom krenili vsi vsaj odločujoči narodi, bo uspeli velik. Bodoči zgodovinarji ga bodo ovekovečili, kot nov mejnik v zgodovini človeštva. Kot mejnik, ob katerem je človeška družba v svojih zmotah krenila nazaj k naravnim zakonom, ki jih je dal človeku Njegov Stvarnik. In odtod bo človeštvo nadaljevalo svojo pot proti popolnosti. Ne brez Boga, ampak z Bogom! PISMO SLOVENSKEGA ž FANTA IZ PUEBLA š Miami Beach, Fla. Pišem v odgovor na pova- 4 [ bilo urednika Am. Slovenca, naj bi mu slovenski fantje, ki služijo pri oboroženih silah Z. I D., pošiljali poročila. Kar se ( mene tiče, nisem prav nič navajen sestavljati dopisov, ven- S dar enkrat bom pa le poizkusil. Leta 1941 sem graduiral na Pueblo Catholic High School, Pueblo, Colo. { V vojaški službi se nahajam , od 27. februarja tega leta. Ta- j ka sprememb* * živijo*ju vpli- . ' va na vsakega vender na ne- ^ ' .*< arere bolj kakor na druge. , • To spremembo čutim seveda ' tudi jaz. Prej sem bil navajen, „ [ da sem bil več ali manj prost, [ sedaj pa.sem bil kar naenkrat ' sprejet v najbolj imenitno vo-. jaško organizacijo na celem svetu, v armado Združenih " Držav. Do sedaj nam tukaj še • j ni bilo slabo; če bo šlo še za „ - naprej vse tako gladko, kakor je šlo prvi mesec, se ne bom } veliko pritoževal! Kakor vam je najbrž znano, ? teče v armadi vse po zelo u-1 spešnem redu in načrtu; vsa- - ka stvar mora biti narejena i- točno ob določenem času. Okrog petih zjutraj zaslišiš e lahek žvižg ali pisk; tedaj mo-raš na mah skočiti iz postelje, se hitro obleči in iti ven na krožni klic (roll call), in bra-tec, glej, da boš tam, če no--1 češ, da bi te poslali na poseb-e no delo (special detail). Niso [_ prav nič izbirčni, katerega po- X. šljejo. \ Kraj, kjer smo mi nastanjeni, je temeljno vežbalno sre-dišče (Basic Training Center) za člane armadnih letalcev, n Ko so me pridelili armadnim i- iletalcem, sem misli, da bomo Y /začeli takoj letati po zraku, y ' zdaj pa vidim, da je malo drugače'in mislim, da nas mora večina zaenkrat samo hoditi in marširati. :o E*no stvar sem zapazil do sedaj pri vojakih. Tu se naj-dejo možie, ki govorijo s te-a I boj, kakor bi bili tvoji prav ,a| zaupni prijatelji, kar bi bi-l lo vse prav, toda včasih posta-^ nejo skoraj nadležni in bi se jih človek najraje iznebil. Vi-il- dite, tukaj se takoj vsi s pa j dati cšijo, in vsakdo je Joe v armadi. Že zdaj se mi zdi, da bi e_ se čutil izgubljenega, ko bi fnoral iti spet nazaj v civilno Ml ■■! ■ ■ I I I ■ III ■ —————— življenje. — Z odličnim spo- ° štovanjem, Pvt. Anthony Gradi*ar, n 416 TG Flight H-10 BTC No. 4 Miami Beach, Florida. n Pripis: Moji starši, Mr. in c Mrs. Gradisar, živijo v Pueblo, t Colo., na 2328 Cedar. j -o--r SEJA LOKALNEGA ODBORA ^ ŠT. 8 JPO-SS s Chicago, 111. r Prihodnja seja odbora št. c 8 Jugoslovanskega Pomožne- ^ ga Odbora, Slovenska Sekcija, ^ bo v pondeljek, 12. aprila, ^ 1943, v spodnji dvorani S. N. ^ P. Jednote, Lawndale Ave. in _ | 27. cesta. Pričetek točno ob 8. ^ uri zvečer. Te seje se naj ude- ^ ' ležijo vsi zastopniki in odbor-' niki slovenskih društev, klubov, organizacij, uredniki 1 ~ slov. časopisov, itd., sploh vsak, ki se zaniha za Slovensko pomožno akcijo in je pri-5 pravljen sodelovati pri naši 1 'veliki dobrodelni prireditvi v r nedeljo, 80. mdja, 1943. Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, tajnik -r-o—- ~ STOLETNIKI V RUSIJI a Učenjak Bogomolec sodi, da učaka človek lahko 150 let. V Moskvo je prispela vest, da ži-vi med Cečenci v Kavkazu mo-žak, ki šteje baje 180 let in je a še popolnoma zdrav ter krepak. Ta čas poskušajo njegovo pra-^ vo starost dognati s pomočjo li-stin in spominov. Ruska javnost ° pa se zanima za vprašanje, ko->_ liko let more človek sploh živeti. Na vprašanja, iti so jih za-stavili moskovski ~ listi znanim -- biologom, je prišlo mnogo zani-') mivih odgovorov. ^ v' Tako meni član moskovske m akademije znanosti, prof. Bo-10 gomolec, da učaka človek lahko 150 let, drugi učenjaki in a" zdravniki cenijo najvišjo mo-gočo človeško starost celo na m 200 let. Da visoka starost v Ru-ciji nikakor ni redek pojav, je razvidno iz zadnjega ljudskega štetja, ko so našteli 27,595 o-e~ seb, ki so imele po sto let in več. Med njimi je bilo nad }i" 10.000 mož in nad 17.000 a' žensk. se _o,- ri- a- Vi radi berete vesti iz dru-a- gih naselbin; drugi radi bero bi novice i* vue naselbine. Poro-bi čajte novice in dogodke v "Am. no Slovencu". ____I *m HriTl - SLOVENCI IN SLOVENKE! Te dni je minulo drugo leto, vii odkar so vdrle sovražne tolpe sol v Slovenijo, ste se sami, ali pa vaši starši rodili. Od ene sk strani so prikorakale italijan- še ske čete, od druge so prihru- Ie1 mele nemške trume, a da ne nj zaostanejo za zgledom svojih vd rokovnjaških pajdašev, so še K< madžarska krdela preplavila vii Prekmurje. jo Nobenega junaštva ni bilo treba za to "zmago" in ni ga P1 bilo. Kar je bilo jugoslovan- ro ske vojske v slovenskih krajih, 811 se je umaknila na povelje vr- ^ hovne komande, ki je pričako- , vala, da bo obramba uapešnej- ni ša v južnih hribih. Ko so faši- 111 sti vseh treh barv prihrumeli, n ni bilo nikjer v Sloveniji voj- ^ ske za organiziran odpor: pre- u puščena je bila sovražniku na ^ milost in nemilost —^sovražni-ku, kateremu je milost bolj neznana kot druga stran lune. tž i Pa Slovenci niso berači m niso moledovali za milost. To- n a da pričakovati so smeli vsaj p i, toliko pravičnosti, kolikor je ^ je mogoče v vojnem času po p načelih mednarodnega prava. ^ ^ Ampak govori naciju in faši- , stu o pravičnosti, pa te bosta debelo gledala in te ne bosta r razumela, kajti tudi te bese-de ni v njunih slovarjih. Edi- r no sila je v njunih očeh obo- . že van j a vredna in ker se Slo- ^ ^ venci niso dali kar meni nič, r tebi nič pod peto, je zver zar- j n jovela in udarila, ker je bila tako močna, da ji žrtev ni mo- gla vrniti udarca z enako silo. i r- ( j. Začelo se je na slovenskih iti tleh, ki so v tisočletni zgodo- j ,h vint popila že mnogo krvi, n- najbolj krvoločno, najbolj ne- ^ ■i_ človeško preganjanje in zati-ši ranje in nobeno sredstvo ni bilo v tiranom in njihovim oprodam prepodlo, preg^iuspo^d* bi dosegli svoj cilj: pokončati slo- ■ venski narod taka temeljito, da ne bi ne na njegovi zemlji, ne na svetu sploh ostala kakšna sled njegovega življenja, la njegovega bivanja, njegovega V dela in njegove kulture. 51 Vsi veste, kakšnega orožja se poslužujejo hlapci svastike ']e in njihovi pajdaši v ta tolovajski namen. Poniževanje in zasramovanje, bolj boleče od . udarca in rane se je pričelo takoj s prihodom prvih tujih oblastnikov; toda Brutalnosti re- ra osvojevalcev je bilo to zado-im premajhno, kajti žali- ai_ tev ne ubija, moralna klofuta -ne prinese zemlje in blaga. Prišli so torej na dnevni red umori, včasih imenovani smVt-na kazen, včasih efesekucija talcev, bolj navadno pa sploh in nekrščeni. Da se proces pospe- lO- v. - t -1 . . si, je bilo organizirano masno na izganjanje in prisilno prese-V" ljevanje; Slovenci so danes Je razkropljeni kakor Zidje po * razdejanju Jeruzalema; na ti-? soče družin je razbitih, da ažja vih idealov. tike Žaloben spomin velja pre-olo- teklosti, ki je neizpremenlji-s in va; sedanjost zahteva delo in od boj; v bodočnost pa nas mora celo voditi up in neomajna vera v ti jih končno zma^o pravičnosti, osti Duia slovenskega naroda je ido- žejna okrepila; podajmo mu tali- ga, prožeči mu roko preko j futa morja na aga. SLOVENSKI DAN! red Etbin Kristan, pred. SANSa. nVt- _o_ ZAKLAD V ARKTIDI ploh Spe- Na otoku Fadejeva, ki pripa-asno da Novosibirskemu otočju, je ■ese- posadka neke ruske ekspedicij-anes ske ladje odkrila star zaklad iz ; po 1350 starih ruskih srebrnikov, a ti- starega bronastega posod j a, da cerkvenega posodja, uhanov, jim ogrlic itd. Doslej so mislili, da [i gi- so Novosibirsko otočje odkrili 3 jih!šele 1. 1711., otok Fadejeva pa jo in šele 1- 1805. Predmeti, ki so jih 1 sedaj našli, pa izvirajo iz 16. tUpa' stoletja. Zaklad je bil pokrit s naj_ kamenjem. Posebno zanimiva a ne_ sta dva srebrna prstana, med v hi- katerima predstavlja eden poži- zmaja. DOGODKI pned^Skwnwci pm veh Naznanilo Ije- Washington. — Za letošnjo 1 pomladno dobo sem obljubil ,UP- raznim naselbinam predavanja in pridige. Toda po odredbi 3VO" zdravnika moram za daljši čas Pa~ opustiti vsake tako delo, kar naj naselbine blagovolijo upo- na" števati. — Rev. K. Zakrajšek. be- ___ tega Prosi pisem no®t Lincoln, Nebraska. — Pvt. raž- Frank Suhadolnik, slovenski :anu jz Waukegana, pošilja kal° vsem domačim in prijateljem najlepše pozdrave in pravi, da *liti- hi bil vesel, ko bi se ga kdo nore, spomnil s kako kartico, ker je !Se(*' to vojakom v veliko veselje. na Njegov naslov je. m • • Pvt. Frank Suhadolnik i! In 783 x ss Brks 319 Lincoln, Nebraska. inski _ u in Iz Južne Amerike ;ed.°: Buenos Aires, Ar g. — Iz 0Vltl Chile je prišel k nam na obisk sme3 mladi prekmurski duhovnik l^ naš pranj0 gnurer. Na Avellanedi 2llah je imel sv. mašo v nedeljo 7. J in 14. februarja. Za vse rojake, p »sebno pa za Prekmurce .na" je oil njeg< v cHsk vesci>. prav teko pa tudi zanj, kajti • prvič med nami je imel prili-a ko, da so mu slovensko zapeli apn" pri sv. maši. Pri šolanju ga je podpiral njegov brat, ki živi v Perissu. — Po D. 2. i, vse1 — q da Škrlatno srce i je z Biwabik, Minn. — Slovenski &čine vojak Pfc. Frank Steblay je bil 'S ne odlikovan z medaljo škrlatne- :i no- srca, potem ko je bil ra- čljivo njen v bitki na Novi Guineji ožab- I®- januarja. To medaljo je zbori, prejela njegova mati, Mre. 7#llar, pred. nekaj dne-lomo- — Ranjeni junak je bil po-icijah s^an Preko morja 16. marca zanj, 1942. Rano si je moral zdra-egovo 6 tednov v bolnici Rdeče->or in Križa. — Medaljo škrlat-naših nega srca (purple heart) po-ljego- delijo samo častnikom in možem za zaslužno delo, pri ka-i pre- terem so bili ranjeni V boju. ienlji- — elo in Jugoslovanski film mora Chicago, 111. — Končno so rera v vendarle začeli kazati v Chi-sti. cagi film "Cetnik", ki so ga do jda je zdaj menda že videli povsod io mu drugod, in sicer downtown, v preko gleališču Apollo, na Randolph & Dearborn. V četrtek zvečer t 1. aprila, ko so ta film prvič ANSa p°kazaii, so bila tam tudi zbrana srbska pevska društva iz Ci»'cage in okolice ter so zapela Cetniškc himno, pripa- — ž ju, je * Razstava slik edicij- ; St. Louis, Mo. — Tanasko slad iz Milovič je prišel v Ameriko iz •nikov, Jugoslavije kot 14 leten deček. )sodja, Posvetil se je slikarstvu in se hanov, je najprej učil te umetnosti tulili, da kaj v St. Louisu, pozneje pa odkrili v Parizu. Prejšnja leta so bila eva pa njegova umetniška dela raz-i so jih stavljena po muzejih v vseh iz 16. večjih ameriških mestih. ~ Te okrit s dni je razstavil svoje slike v nimiva našem mestu, v prostorih St. i, med- Louis Artists' Guild, 812 N. eden Union Blvd., kjer bodo razstavljene do 11. aprila. t TARZAN (679) SMRTNO NEVARNI NASPROTNIK ~ Napisal: EdgarRiee Bnrroafch« TAR2AN WAS SPURRED BY THE ROAR of THE lion. he must reach the ANtelope beporefe the F\ZRC£ kast claimed Levovo rjovenje je spodbodlo Tar-gana. Priti mora do antelope, predno jo bo pograbila ta silna zver J _ . tamns td the trees he came . ul above mis QUARRX AND V dropped doin. m WS STA^,^ ANiD REARED/ ssr^saTMsaAsr« Po drevju je dospel nad svoj plen in se je spustil nanj. Presenečena žival je skakala in se vspenjala. - THIS WAS NO WEAKLING 006, BUT A SPRINSV, STEEL- MUSCLED SUCK, 5wift ANO AGILE. To ni bila kaka nežna samica, marveč poskočen samec z jeklenimi mišicami, uren in gibčen. and already the hungry lion was racing along the antelope's trail to this very spot. In že je gladni lev dirjal po sledu antelope proti ravno istemu mestu. AMERIKANSKI SLOVENEC mmmmmm HVALA UREDNIKU "AMERIŠKE DOMOVINE" no ime za ameriška usta; piše se namreč John Cwiertniewiez. Svoje težave je potožil nekemu časniškemu poročevalcu: Kmalu po tistem je prejel pismo od nekega neznanega dekleta iz Troy, N. Y.; njeno ime je Anna-bella Rom isderwieczoffiwic. "Nikar si ne delajte preveč skr-' bi zaradi svojega imena/' mu je pisala; "lahko bi bilo še bolj herodno." F. Bernard Ambrožič, OFM. | Kako čudno včasih človek' ^zadene! Tako ste Vi, g. ured-J nik čudno dobro zadeli s svojim uvodnikom: "Škofovo pismo in nase misli ob njem." V sredo sem ga bral, v četrtek (danes) sem pa prejel pismo . od drugega škofa — dr. Gre-gorija Rožmana v Ljubljani. N.jegovo pismo se bavi z isto stvarjo kot Vaš prej omenjeni uvodnik. No, da prav p* pravici povem: Ne piše škof sam naravnost sem, ampak v njegovem imenu piše neki slovenski duhovnik, ki ima že mnogo let visoko službo v Rimu, in navaja podatke iz škofovega pisma, ki ga je bil njemu poslal iz Ljubljane. Škof iz previdnosti ne piše sam, zakaj če bi pismo slučajno prišlo v napačne roke, bi utegnila nastati zanj sitnost. Saj menda razumete. Poročilo se deloma glasi: "Prejeli smo preko (Vatikana) od škofovskega odbora v Washing'ionu onih 20.». 00, ki so bili določeni za Slovenijo v velikonočnem nakar/.'u. V lirah je to zneslo 400.000. Glede ene prejšnjih svot naj na kratko omenim, če bi ne bili prejeli poročila dozdaj, da smo prejeli od istotam 300,-000 . . . Veliko, veliko je potreb: za premnoge ljudi, ki so pregnani, ki jim je bilo vse po-žgano in izropano, ki se brez vsega vračajo popolnoma izčrpani iz taborišč itd. Morda je pa še kakih 20,000 naših ljudi v taboriščih, ki brez podpore ne bodo mogli vzdržati, pa tudi za obe semenišči potrebuje škof precejšnjih svet ker nima nobenih dohodkov Kakor zdaj stoje razmere, b" v letu 1943 potrebovala škofijska dobrodelna *> pisarna 4 milijone lir." Nadaljnje vrstice kratke g? pisma niso za javnost. Rad tega ne, ker dopisnik daje na vodila, ksko na naj primerne j ši način spraviti nabrani denai tja. Pred našimi ljudmi nima mo sicei ničesar skrivati, tod: saj veste, kako je s takim rečmi dan danes. Da je pa do dana iskrena zahvala, tud menda ni treba posebej ome njati. Iz tega poročila razvidimo da je bilo urednikovo zago varjanje TAKOJŠNJE pomo Či res zelo na mestu. Mi sm< Že svoj čas opozarjali na to da je )reba potrpežljivosti zakaj pošta je v naših časih w muh. To pismo je sicer jak< hitro prišlo. Napisano je bil< dne 11. januarja 1913. Videt pa je. da se je vmes kako pi smo izgubilo — ali je pa & na potu. Ali naj se temu ču dim >? Ker v današnjih časih ved no obstoji nevarnost, da uteg ne priti pismo v napačne roke je v njem tudi le najnujnejši povedano in še to na tak na čin, da ga vsak ne razume. M pa prav lah&o vse razumemo Naj omenim, da je med tistim 20,000 dolarji, nakazanih lan sko veliko noč, 9,000 dolar jev, nabranih potom Pomožne Akcije Slovenskih Župnij, c stalo so dali ameriški škofje Pozneje je ta pomožna akcij; prenehala delovati. Vzroke j« povedal urednik "Ameriškf Domovine" v svojem uvodni ku . . . Podobno je, da so prenehali s svojimi podporami tudi ameriški škofje. Pa jaz se prav dobro spominjam, dp sem pred kakim letom dn javno opozarjal na to: Če se mi ne bomo brigali za svoje nesrečne rojake v stari domovini, čemu naj bi se brigali a-meriški škofje! Se to naj omenim, da v vseh teh številkah ni všteto naše pošiljanje za svete mašfe, ali intencije. Tisto gre posebej in tudi pride. (Zdaj se nabira — šele! — 14. tisočak . . .) Zdaj imamo črno na belem pred seboj, kakšne so potrebe in kako se da pomagati. Dvomljivci bodo vrtali naprej. Prišli bodo z novimi vprašanji: Pa kako je mogoče kaj kupiti, kako je mogoče poslati kaj onim v taborišča, kdo prav za prav razdeljuje denar — in, še sto takih vprašanj. Mi res ne znamo na vse to odgovoriti. Česar pa mi ne vemo, ONI TAM VEJDO. To bi moralo biti za nas dovolj. Če je za pisano, da bi škofijska dobrodelna pisarna potrebovala za letošnje leto vsaj 4 milijone lir, mora že tudi vedeti, KAKO BI JIH PORABILA — če bi jih imela . . . Končno naj še to omenim, da smemo iz pisma sklepati eno stvar, ki je drugače menda še nismo vedeli. Slovenski intemiranci se polagoma vračajo iz laških koncentracijskih taborišč. Do zadnjega smo povsod brali, da je bilo odpe-Ijanih v taborišča v Gonars, Trevisc«, Palmanova, Padua, Rab . . . preko 30,000 Slovencev. V tem pismu stoji, da jih je še kakih 20,000 interniranih. N,i dvoma, da dopisnik misli na laška taborišča. Kako izčrpani se vračajo, pismo tudi pove. Mi smo imeli prav dober namen, da bi se za te in take siromake nekaj naredilo. Prav lahko bi se bilo, če bili naši ljudje rojaki s srcem, ne pa po veliki večini zgolj vrtavci, ki vse stokrat obgodrnjajo in z godrnjanjem ubijejo več ali manj vsako dobro podjetje. Naša akcija je bila strašno "na poti" neki drugi akciji, se je govorilo in pisalo. Radi tega smo stopili s poti in se ugriznili v jezik. Zdaj pa radi ali ■neradi opazujemo, da sta obe akciji — praznih rok! Pa bi samo ljubljanska škofijska dobrodelna pisarna potrebovala samo za eno leto NAJMANJ 4 milijone lir! In smo trdno prepričani, da je v Ljubljani še kaka druga dobrodelna pisarna, ne samo ona v škofiji . . . To sem napisal, ker ste mi Wi, g. urednik, nehote in nevede tako lepo pripravili pot. Zdaj naj pa še kdo drug kaj zine, kakor misli, da bo bolj prav padlo. Toda preden misli kdo zapisati kaj zoper tole pisanje, naj se rajši pravočasno v jezik ugrizne, da ne bo nekoč obžaloval, kakor obžalujemo mi, da smo se ugriznili, ko ni bil čas za to . .. IZ ZGODOVINE BOMB Beseda izvira iz latinščine. V 19. stoletju je bil pojem bombe tesno združen z delovanjem anarhistov in prevratnikov, zlasti v stari Rusiji, v vojnem področju pa je bomba imela zelo majhno ulogo. Sele med svetovno vojno je ta beseda, ki jo danes beremo v vojnih poročilih vsak dan, stopila spet v ospredje, in sicer kot orožje v zračni vojni. Beseda bomba izvira iz latinskega "bombus", kar pomeni bučeč, vršeč šum. Srednji vek je bombus razširil v bombardo, kakor so se imenovali vojni stroji, ki so metali kamenite krogle. Za izumitelja s smodnikom napolnjenih, razstrelilnih krogel velja riminski knez Zig-munt Malatesta. Prvič so takšne krogle uporabljali v vojni za neodvisnost Nizozemske, in sicer leta 1588, pri obleganju gelderskega mesta Wachten-doncka. V francoščini se je bil latinski bombus spremenil med tem v bombe in v tej obliki so besedo prevzela druga ljudstva. Sredi 18. stoletja opisuje Zed-lerjev leksikon bombo kot vo^ tlo, železno, s smodnikom napolnjeno kroglo. Od granate se razlikuje le po velikosti, pravi to delo. V splošnem so imenovali velike, okrogle, z razstrelivom napolnjene izstrelke granate, ovalne oblike pa bombe. Razstrelbina sila teh izstrelkov je bila tedaj seveda še majhna. Bombe so se razletele le v nekoliko večjih kosov. V vsakdanji govorici je dobila beseda bomba še druge, pre-nešene pomene. O vesteh z močnim učinkom pravimo, da učinkujejo kakor bomba, dalje govorimo često tudi o bombnih uspehih in o bombah kot sozna-čnicah za lažnjive govorice. lji nimajo podloženih pet, segajo precej visoko ter so zadrgnjeni in privezani s trakovi, narejeni pa so iz debelega platna (canvas). Dopisi lokalniH društev Nazijski maršal Erwin Rommel kateri bo kljub vsej tvoji zvijačnosti Jioral dati slovp Tuniziji. ARGENTINA USTAVILA UVOZ URUGUAYSKIH LISTOV Montevidio, Uruguay. — Argentinski generalni cenzor je v petek izdal prepoved proti uvozu časopisov iz države Uruguay. Razlogi za to so, ter so uruguayski listi kritizirali argentinsko zunanjo politiko. -o- NERODNO IME Neki tehnik v armadnem taborišču v Pampa, Texas, je bil prav potrt, ker ima tako nerod- KOLIKO JE NAGLUŠNIH? Ljudi s slabim sluhom je več nego si mislimo. Ljudi s slabimi očmi je mnogo več, nego jih vidimo z naočniki, kajti marsikdo naočnikov, čeprav bi bili potrebni, iz tega ali onega razloga ne nosi. Koliko pa je tistih, ki slabše slišijo, nego bi jim bilo treba? Za naglušnost nimamo nobenih zunanjih znakov, kakor so naočniki za slabi vid, kakor u-gotavlja neka švicarska statistika, pa je ljudi s slabim sluhom dosti več, nego si običajno mislimo. Tako so ugotovili, da je med pet in dvajsetimi osebami pri kakšnem predavanju ena, ki predavatelje vim besedam težko sledi. Ob telefonu, kjer je poslušanje delno udobneje, pa slabo sliši povprečno komaj ena oseba med štiri stotimi. MCTORV U BUY SI UNITED ■ 'STATES APRILOVA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" i POSLUSAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako ne-leljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v ChicaerL — DR. J. L LTRSICH ZDRAVNIK KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road l—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah Tel. Canal 4918 CHICAGO RezMenčni tel.: La Grange 3968 Helen Reftszna ima tri brate in svojega moža pri vojakih. Zaposlena je pri Marshall Field tvrdlri v Chicagi, kjer so ji sodelavke kupile veliko "balo" pavole, ki če bi jo rasvili bi vrv iste segla pet milj daleč. ' _ Sreda, 7. aprila 1943 Zapadna /||v y Slovanska xgjp ^VCZcl DENVER, COLORADO Naalev in hnenflr slavnih uradnikov j UPRAVNI ODBOR: J Predsednik: Leo Jnrjovec, 1840 W. 22nd Place. Chicago, I1L ! Podpredsednik m mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich. 3360 Vine i Street. Denver, Celo. j 2. podpredsednic: Frank J. Bradacfa, 2309 Nicholson St., Lockport. 111. < Tajnik: Anthony Jsziin, 4676 Washington St., Denver, Colo. ! Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Peon. St, Denver, Cola Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Bid*, Pueblo. Colo. NADZORNI ODBOR: i Predsednik: Thomas J. Morriasey. 1934 Forest St., Denver, Colo. i 2. nadzornik: Mike Popovkh. 1849 Grave St, Denver, Colo. < 3. nadzornik: Anton Ropar, 406 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo. PQROTNIODBOR: I Predsednik: Joe Blatnik. 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. < 2. vorotmca: Johanna V. Marvtr, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O, ! 3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn. < 4. porotnik: Jooaph Godec, 16215 Huntmere Ave, Cleveland. Ohio. J 5. porotnik: Candid Crack, 9537 Ave. M, So. Chicago, 111. UZADNO GLASILO: "Amerikaneki Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, 111. Vae denarne nakaznice in vse uradne reči naj te pošiljajo na glav- j noga tajnika, v*e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- < inje za apr«j;m v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi ! bolniške nakaznice, naj ae pošiljajo na vrhomega zdravnika. Z- S- Z. m priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dm- J «& narodnosti, ki »o zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. < £dor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku sajbližnjega dni- J itva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede * ustanovitve noylh društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila J in potrebne listine. < i SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZA9AD. SLOVANSKO ZVEZO! ! -----------------------------------------------i DRUŠTVO SV. KATARINE, ŠTEV. 29, ZSZ. Cleveland, O. Zopet se je po mrzli in dolgi zimi prismehljala v deželo krasna pomlad. 2e je začelo ob toplejših sončnih žarkih rastlinstvo na novo brsteti in ne bo več dolgo, pa bo kakor po čudežu, narava se vsa odela v zelenje in cvetje. Ta lepa slika pomladi naj bi bila za vzgled tudi nam lju-iem, da tudi mi kechtf vstanemo iz dremavosti, zlasti še iz dremavosti društvenega življenja, posebno v teh časih zelo pogrešamo društvenih delavcev, saj polje v tem oziru je veliko, samo začeti se mora, pa ?re. Ta začetek agilnosti bi ra-ia vcepila še zlasti našim čla-licam. Pri društvu sv. Katarine jicer gremo naprej s članstvom, impak vse prepočasi. Sedaj se mdi zelo lepa prilika, da druš-itvo vzdignemo po številu, obrnem si pa pridobimo lepe nagrade. Ta prilika je kampanja J5. letnice ZSZ. Razpisane so velike nagrade in je še zlasti d rednost v tem ker se otroci itejejo, ki pristopijo v ml. od-ielek, ravno tako kot oni, ki Dristopijo v aktivni oddelek. Za >troke je mesečnina le 15c in je sa vsakega nagrada sedaj po f5c. Zraven nagrad, ki jih dobi igitator, bo pa nagrajeno tudi iruštvo. Samo poglejmo, kaj je ^red nedavnim pisal v glasilu laš gl. tajnik, brat Jeršin: V (slučaju da bo katero društvo pridobilo 200 novih članov, bo pa poleg posebnih nagrad u-pravičeno še do nadaljnih $2601 Kajne, da so to zapeljive nagrade, zato se je pa vredno zanje tudi potruditi s pridobivanjem novih, torej ako kaj storimo v tem oziru, koristimo naj-prvo sebi, tako društvu in naši dični organizaciji ZSZ. Zato ste prošene članice našega društva, da vsaka stori kar je v njeni moči, ako ne več, da bi vsaka pridobila vsaj enega novega v tej kampanji, najsibo v akt. ali v ml. oddelek. Na zadnji seji smo razmotri-vale o prihodnji plesni veselici, ki se bo vršila dne 22. maja to rleto, v S. N. D. na St. Clairju. Ker je s takimi prireditvami združenega tudi dosti truda, zato je potrebno, da bi v tem po možnosti sodelovale zraven odbora tudi druge. Da zveste kaj več o tem in pa da dobite vstopnice za predprodajo označene veselice, ste vabljene, da se v polnem številu udeležite prihodnje seje, ki se bo vršila dne 20. aprila. Ne bojte se zamuditi preveč časa s tem, saj naše seje so kratke, po njih imamo večkrat pa še nekoliko kake vrste zabave. Saj razvedrila je vsakdo potreben, še zlasti v teh dneh. Zadnjih par mesecev smo imele precej bolnih članic, še vedno pa so bolne Rose Chan-dek, Frances Centrik, Mary Kraje in Mary Gove kar. Vsem tem želimo, da bi kmalu zado-bile nazaj dragoceno zdravje. H koncu še enkrat kličem, hodite rade na seje in pridobite kaj novih! Pozdrav! Frances Ponikrar, tajnica. NARAVNO SKRIVALIŠČE Afrikanski kaktus zraste v obsežno drevo, ki nudi dobro skrivališče vojakom pred zrakoplovi. Zvite veje skrijejo celo letalo prod vidom is zraka. samo $2.00 za Združene države. Za Kanado in ostalo inozemstvo pa $3.00 na leto. Naročnino sprejema Uprava "Novi Svet", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, III. ARABI SE VEDNO FLIRTA-JO Z OS IŠČE M Alžir, Afrika. — Arabska populacija v francoskem Mo-roko še vedno posluša šepeta-jočo propagando, ki prihaja iz osiščnih krogov. Kljub temu, da so angleški in ameriški krogi pdfcazafi prijaznost, so Arabi še vedno nekam čudno zapeti. Kadar govori iz Berlina ali Rima po radio arabska propaganda, jo Arabi zvesto poslušajo in nato med seboj širijo. Zavezniki bodo morali prej ali slej Arabom pokazati odločnost v tem oziru. CELO V JEČI! Šerif v Essex County, N. J., je izdal odredbo, da morajo vse osebe, ki so obsojene v okrajno ječo ( county jail) za več kakor 30 dni, prinesti s seboj svoje knjižice za odmerjanje živil. Torej se niti v. ječi človek ne (more izogniti odmerjanju l -o- ČEVLJI ZA PSE Psi, ki jih uporablja obrežna straža Z. D., nosijo čevlje, da si ne obreze j o tac na ostrih školjkah (shells). Ti pasji čev- -u MARŠAL ROMMEL TA BO LAHKO "ŠTRIKALA" Drugi teden bo izšla aprilova ali četrta številka šestega letnika družinskega mesečnika "Novi Svet", s sledečo vsebino: "AU BO RAJ?" (uvodni članek) ; "PREGLED" (raznih političnih in drugih dogodkov); i Limbarski: 44 VELIKONOČNA ZARJA" (pesem); Joža Vom-! bergar: "VSTAJENJE" (črtica) ; L. Stanek: "POMLADNA PESEM" (pesem); J. M.! Trunk: TIHE URE — "KJE JE TVOJ BRAT?" (premišljevanja) ; Dr. J. L. Zaplotnik: "JU-| RIJ GODEC" (življenjepis); "ČE ČLOVEK NE SPI" (članek) ; "REV. DANIEL GNIDI-CA, O. S. B." (življenjepis); Matija Novak: "NAPOLEON"! (življenjepis razboritega Napoleona) ; SLOVENSKI PIJO-NIR" (opisovanje Slovencev v Kansas City, Kans.) ; "O RA- i i DIESTEZIJI" (članek); "DOM | IN ZDRAVJE" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo); "ZA |SMEH IN ZABAVO"; "PRIKAZEN" (črtica) ; B. B.: "NEVARNA SNUBITEV" (Črtica) ; M. Seemann: "DVE KRONI" (zanimiv roman). • . ..... .. - V - "NOVI SVET" izhaja okrog ; 15. dneva vsak mesec. Ta številka je obenem velikonočna številka. Kakor v vsaki je tudi v tej številki zbrano zanimivo berilo. "Novi Svet" bi moral bi-Iti v vsaki slovenski hiši, prvič ker je slovenski list, drugič ker je v vsaki njegovi številki obilo ; važnih koristnih podatkov, ki | pridejo ob gotovih časih vsakemu posamezniku, še bolj pa vsaki družini, prav in porabni. List "Novi Svet" stane na leto l M. ■ Stran % NAŠ "POPOTNIK" ~ Brigadni general Patrick J. Hurley, ci je te dni rezigniral kot ameriiki poslanik za Novo Zelandijo in bo postal Rooseveltev popotujoči poslanik ta Bližnji vzhod. r'j**.-! .'i s-pn/fp^ Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 7. aprila 1943 MEDNARODNO DENARSTVO MORA BITI I STABILIZIRANO j (Nadaljevanje z 1. strani)] Tu so dobili spet velike kozarce, ki so jih bili vajeni in imeli radi. Seven je tudi pil in se je med potjo začel na glas pogovarjati z oslom. Jan se je vozil kakor v snu. Vina je sedela ob njem; videl je drevje in meglo nad polji in nad hišami; vseje romalo mimo njegovih oči. Njegovi čuti so le ostali budni in tudi pitje ni moglo danes zmesti ali razgreti njegovih misli. Pri drugih porokah je videl pijano razigranost in divje veselje svatov in je menil, da se bo tudi njemu tako godilo; zdaj pa je videl, da je čisto drugače. Resne stvari, ki mu jih je župnik povedal davi, so se z izparinami pijače in raztrganimi meglami mešale kakor v opomin po njegovih pijanih možganih. Dolf in hlapec ga bosta kmalu zapustila in šla domov; ko je mislil na to, da bo potem z Vino sam, je prišel v zadrego. Zdaj so bili že pri zadnji krčmi. Vina je obračunala z voznikom in pri "Škorcu" so priče popile še zadnje pivo. Obsedeli so, ko je Vina vstala: "In zdaj midva greva, tovariši. Lepo se • vam zahvaljujeva za družbo. Pojdi, Jan." "Veliko sreče! Veliko zabave!" so klicali mlademu paru in napravili še nekaj šal za njima. Jan in Vina sta na mah umolknila in se zatopila vsak v svoje misli. Na ozki poljski poti je bilo malo prostora; Jan je čutil, da se je Vina večkrat zadela obenj, in je pazil, da je ne bi potisnil v brazde. Vročina ga je zmagovala in pritiskala na njegovo občutljivo srce. Našel je njeno roko, jo v začetku prijel zelo previdno, posamič otipal njene prste, ko pa je začutil, da mu jo je stisnila, jo je tesno oklenil. Poskusil je povedati nekaj o nežni zadovolj-nosti, ki je čutil, da v*t#j& tega tihega, prostranega večera v tijem. "Vina, zdaj si moja žena — ali si srečna?" Slišal je, kako je njegov glas spravil te besede na dan; oklenil je njeno zapestje in je potem, zahtevaje odgovora, tipal više po njeni polni roki. "Da," je dejala nalahno in naslonila glavo na njegovo ramo. "Bil je lep, vesel dan," je menila nekoliko pozneje. "In vse je šlo, kakor sva želela." "Jaz sem tudi vesel, da je prišlo tako in da je zdaj že toliko pri kraju," je šepetal nežno in božal njeno roko. Nenadno je moral dati izraza svojemu srčnemu občutju; tu ni nihče videl, večer je bil tako tih, in bil je zadovoljen, da je dan potekel tako dobro, ne da bi se bil napil. Vedel je čisto natančno, kaj pravi, čutil se je na trdnih nogah in je premislil, kaj počenja. Zdaj je Vina prijela njegovo roko in tako sta počasi šla proti domu. Oba sta bila trudna in zdelana od hoje, od vožnje, od klepetanja, od pitja in od mnogih doživetij. Koprnela sta po tem, da bi zlezla iz togih oblek in se odpravila spat. On je vedel, da se vede neumno in da bo starega, resnega, suhega Jana jutri sram. Vina je odprla vrata in Jan je naglo, ne da bi bil prižgal luč in ne da bi bil jedel, slekel praznično obleko in zlezel v Vinino mehko postelj. Prvič v svojem življenju je čutil dobro toploto in popolno zadovoljstvo, da se telo spočije v spanju. Vina je obsedela z odprtim molitvenikom na kolenih in Jan ni nič zapazil, kdaj je končala in šla spat. Ko se je ob zori prebudil, se mu je zdelo prav čudno, ko je videl, kako prav tista ženska od včeraj zdaj napol oblečena in nepočesana z belo spalno čepico na glavi teka po sobi. Slika, ki jo je o Vini nosil v svojih mislih, je bila tako čista in tako negovana, zdaj pa je šele zapazil, kakšna je bila v resnici. Tako se mu je pokazala kot mnogo samostojnejše bitje; zdaj, ko je videl črte in oblike njenega telesa v sivi jopici in v kratkih rokavcih, mu je bila čisto nova, samosvoj človek, kakor je sam, neka čisto druga Vina — ne njegova žena od včeraj, pač pa njegova žena že mnogo let sem. In svatba se mu je na mah zazdela kakor nekaj nenavadnega, nekaj, kar ni več novo in je že bledelo. Vendar ga je motilo, da ga je neprestano nekdo gledal in opazoval vse, kaj dela. Kljub temu pa se mu je zdelo vse, kar je uporabljal ali videl okoli sebe, lepo in novo; vse je dobil v roke lepo pripravljeno in nosil je čudno, novo delovno obleko, kakor bi bil še zmeraj praznik in nedelja. Hodil je na njivo, kar sam pridno delal in zdaj pa zdaj pogledal na lično postavljeno hišico, ki se je svetila iz-po4 cvetoče hruške. Včasih se je prikazala Vina in marno tekala sem in tja. Povsod, kamor je pogledal, je bila pokrajina kakor s soncem ožarjen cvetni vrt v maju. Sreča in mir sta prebivala v njegovih mislih. Tako je šel dan za dnevom in velike spremembe, katere se je Jan bal, ni bilo. Zato je pomislil, kako je bila vsa njegova stiska brez potrebe, in ženitev se mu je zazdela navaden dogodek, nekako tako kakor jed in spanje. Rodovitno pomladno vreme in poletna toplina sta prinašala vedno novo delo na polju. Vina je pomagala, vlačila je brana in valjar in šla potem spet domov, da bi skuhala. Ves dan je Jan slišal njen glas in vse misli, ki jih je sicer obdržal zase, je moral poslej povedati. Jed je bila vedno enako dobra, ležišče vedno enako mehko in vedno enako živo občutje nedeljskega pi a-znika. Vse njegovo prejšnje nehanje, ko je dolgo nesrečen tičal v bednem pomanjkanju, je bilo pozabljeno. Ugodja, ki bo zdaj trajalo kar naprej brez konca, še ni mogel niti prav pojmiti. Dolf ga je od daleč, kjer je oral, izpra-ševal po novicah iz njegovega mladega gospodarstva in Jan je vedro odgovarjal: "Fant moj, vsak dan se znova veselim lepega življenja!" Hlapec se je s konji obrnil in zarezal novo brazdo. Ko je bil spet blizu, je zavpil: "Človek pride vedno prepozno k pameti. Deset let si predolgo služil pri gospodarju!" Jan je delal dalje in preudaril, da ima Dolf prav. Dolga leta tam gori, ki so pretekla brez sledu in brez posebnih dogodkov, so se mu zdela kot dolgo razdobje, ki bi ga bil pravtako lahko preživel v enem dnevu. Ljudje na Hostejevi domačiji so bili kakor majhne sličice iz njegovega detin-stva, ki so bile že zdavnaj zbledele. Na nezgodo, ki ga je pripeljala domov, na dolgo leto samotnega življenja v očetni koči pa sploh ni hotel misliti; to je bila neznosna zgodba, temna točka, dolg, neprijeten sen, ki je po prebujenju puščal neprijeten občutek. Tiskarska dela rse vrste točno in Hčno izvržena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v več barvali. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SIX)VENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS ^Uiaj bi imele določeno vred-tttH njihovi valuti na zlati lotilagi. Na ta način bi bile /»e države sodelujoče v mecU narodnem gospodarstvu in kaki večji gospodarski polomi bi lili izključeni. Senator Thomas iz Oklaho-me, ki je oče načrta^ po katerem je predsednik Rooeevelt znižal vrednost dolar ju.pred desetimi leti, je že stavil v senatu predlog, da naj se ,prga-aizira in ustanovi mednarodno banko na takih principi!,' kakor omenjeno. Zadeva mednarodnega denarstva je silno da-lekosežnega pomena. Če se bodo vse države po vojni sporazumele in bi ustanovile med seboj zdravo gospodarsko politiko, bo za vse dovolj dela in kruha. Če pa bodo države uganjale sebično gospodarsko po-'itiko, bomo imeli na svetu zopet težke socialne in gospodarske razmere. V takih razmerah pa začne poganjati sovraštvo, ki se izcimi kaj kma- ■ lu v vojno, kakor so se doslej s re vse take sebične gospodar- ■ j ske politike. NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec9 in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino. NAROČITE IN CITAJTE lepi zanimivi slovenski drnžinski mesečnik COLORADO: Canon City. — Ana Sustnan. Colorado Springs, — M. Kapsch. Created Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Miss Mary Klun. Pueblo, — Josephine Meglen. ILLINOIS: Ar go, — John Poljak. Aurora, — Mary Fa j far. Bradley, — Math Stefanič. Chicago, — Joref Fajfar. Joliet, Rockdale In Lockport,—John ftramarich. La Salle, — Anton StrukeL North-Chicago-Waukegan. — Gabriel Drasler, Andrew Košir in Mrs. Jennie Keber. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajulc. Pullman, — Martin Golobich. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C Ger jnek, Mrs. Agnes Mahovlich. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. Whiting, Ind. — Miss. Kathie Trillei KANSAS: Franklin — John Dobravec. Frontenac, — Anton Drenilc. Kansas City, — Peter Majerle in Jo teph Kostelec. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harriets, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar- •ICS. Manistique, — Anton Kraiovec. MINNESOTA: Aurora, — £. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Launch in Joseph Gazvoda. Ely, — John Otrin, Jos. PeshelL Eveleth, — John Strah in Antonia tfemgar. Gilbert, — Frank Ulcar. Greaney. — Mrs. Frances L. Udo-dovich. Hibbing In okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. New Duluth. — M. Spehar. McKinley, — A. Hegler. Rice, — Rer. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butts in Walkerville, — Mary Kotze OHIO: Barberlon. — Mrs. Jennie Okolish. Bedford, — Prank Starec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland. — Za Collinwood. St Clair pri Sv. Vidu in okolico. Euclid in Nottingham je zastopnica Mrs. Margaret PoznitL — Za Newburgh in okolico Mr. J. Resnik, Rt. Rev. J. J. Oman in Anna Giiha. Connea«it, — Angela Berus. Lorain, — Justina PauL Girard, Niles, Youngstown in v« okolica, — John Dolčič. Petersburg. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa, — Ant. Habich. Beadling. — Nikolaj Simonich. Bessenrer, Universal in okolica, — Frank KokaL Braddock, — Joseph Lesjak. BridgeviUe, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnilc, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Cairnbrook. — Angela Satkovič. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City. — Pavel NovoseL Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— tfatt Klučevsek. Lawrence, — Carolina Rosman. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonic. Steelton, — Doroteja Dermeš. Strabane, Canonsburg in okolica, —« Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drasler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Van ding, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen, — fos. Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Sheboygan, — John Udovich, in Marti" Prisland. Johana Mohar. Milwaukee-West Allis. — Mrs. Marie Floryan. Willard, — Ludvik Perušek. WYOMING: Kemmerer, Sublet, DlamondviUe, — Konšt. Podlesnik. Rock Springs, — Uršula Ivsek. PO RA2NIH DRŽAVAH: Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Martin Hor-rath. Little Falls, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. — Anton Anzlovar. Oregon City, Ore. — Mrs. Mary Polajnar. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. H riper, Utah, — A. Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. A Oitevncr Hlapec Jan Stijn Streuvels (Dalje na 4. strani) la tudi po vojni nekaj veljave, Tri jo bo mogla zastaviti za ono, kar bo prejela v obliki posojil ali kakršnekoli gospo- i darske pomoči. V ta namen bo treba neke solidne zdrave zamenjave, ki bo dajala kredite obem stranem. Previdnosti je pa treba velike, ker zdaj še nobena stranka ne more točno ugotoviti, do kake valutne politike bony> prišli po vojni. Za enkrat se priporoča ustanovitev mednarodnega odbora za mednarodno denarstvo. Ta odbor naj bi imel nalogo, da ustanovi nekak stabilizacijski sklad, v katerem naj bi sodelovale, kot nekaki sodelničarji vse države, vsaka z gotovim predpisanem deležem. Iz tega sklada bi se dajala posojila narodom in drža-j vam, kolikor bi to dovoljevala .njihova gospodarska kapici-teta. Vse države bi se morale zavezati, da bi vodile tako gospodarsko politiko, da bi ta ne ogrožala veljave in solidno-sti ne njihove lastne valute, ne valute drugih dežel. Vse deže- KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost 16Vixl21/« j _ •_ iSMgSia ^Hi^s i | I ^ I D. Roosevelt. Okrog in j ; I F / I ▼ ▼•tru ponosno xvexd- 9 iwi L ▼ okrajšavi listina pra- I V ^ .jSl- I lep kras In sgodovin* « ; I ainerik&nski dom. J ! ■ ip^g■ Ker nas naši naročniki « ; smo jih m nekaj dobili { Slika stane $1.50 brez posiljatvenih stroškov. Pošiljaivene stroške plača vsak prejemnik sam. ko m mu dostavi J [ sliko po Exprassu. To naj vsak, ki bo naročil sliko, vzame na nanj«. * ► in dokler zaloga traja a njimi lahko postreiemo onim. ki si Jo želijo. > Naročita je prid j aH potrebni metek in ga poslati nai I AMERIKANSKI .SLOVENEC | 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois "NOVI SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak Rd* Chicago, Illinois tL'Htlil,i II« M. Trunk Menda se nekaj razpravlja o tem, da bi se odločilo v Evropi po plebiscitu, ljudskem glasovanju, kako si hočejo posamezne narodne ednote ušti-tnati svojo bodočnost. Plebircit je bila W?lsonova žavba. Ne trdim, da je bilo na sebi kaj slabegra, Wilson je hotel podati le dobro sredstvo, ampak kdor je imel nekaj vpogleda, kako se to sicer dobro sredstvo za nekako samodolo-čevanje v resnici in pri izpeljavi mrcvari, mora imenovati! to le — žavbo. Baje bi ne bili dani potrebni pogoji, ker mrtvi ne glasujejo, odpeljani ne morejo ali bi bili duševno uničeni. Jaz poznam še vse drugačne hibe. JPom ;či skoroda ni, ker človeške n&rave "lih.-^ ne more iz-premeniti. Glasuj'/o za vse, Se za lastno smrt, ker jim je le za par podplatov, za kak fir-tuh, za prodajo jajc . . . vse drugo'pa, za kar imajo glas in glasujejo, jim je dim. Pri danih razmerah ni pomoči, na sebi pa je sredstvo brezhibno, ker vsebuje svobodo za odločitev tako zase, kakor za druge. Za pravilen plebiscit bi se moralo ljudi pripravljati petdeset let, in še tedaj bi ne bilo, kakor bi moralo biti po bistvu plebiscita. Jaz sem mnenja, ki res ni demokratično, da morajo me-rodajne jjlave misliti za druge in odločiti tako, kakor je pravično in pošteno. Slovenci sku- paj, Niemci skupaj, Lehi tudi ir. Mažari . . . kjer je le količkaj mogoče, in kaki manjšini, ki se ne more priklopiti narodu v državni skupini, vse pravice, potrebne in opravičene za manjšino, in potem — mir in konec besed! Taka roba je hudo avtokra-tična, totalitarna, prav nasilna, ampak pri pravicah za vse dobra. Demokratična roba in prebiscitna uravnava je prav idealna, v praksi pa taka, da bi se človek razjokal, ko bi pomagalo. Kdo odločuje? Pamet, razum posameznih? Ne, žal, da ne. Odločuje par podplatov, kak predpasnik, nekaj natiskanega papirja, ki se imenuje — denar. In kadar je odločeno s tako naravnost umazano večino, je manjšini, kjer je bila poštenost in pravičnost, osoda zapečatena, čaka manjšino politična m narodna smrt. Na Koroškem je bilo tako. Domačinom, katerih pradedje so bili tam že nad tisoč let, delali in plačevali obveznosti, se je relflo in z revolverji "u-kazovalo: "marš čez Karavanke," in samole med duhovniki, da o drugih poklicih niti ne govorim, je bilo v kratkem ča-su :ie slovenskem ozemlju 170 duhovnkom iz — rajha, ne iz drugih delov Avstrije, dasi je Avstrija tedaj še obstajala in bila samostojna. Prebiscit, ljudsko glasovanje . . . peprlepep . . . glasovanje za podplate in firtuhe!