PREPOVEDANE DROGE, KONOPLJA V ZDRAVSTVENE NAMENE IN ZLORABA ZDRAVIL NA RECEPT V SLOVENIJI V LETU 2023 Rezultati Nacionalne presečne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah PREPOVEDANE DROGE, KONOPLJA V ZDRAVSTVENE NAMENE IN ZLORABA ZDRAVIL NA RECEPT V SLOVENIJI V LETU 2023 Rezultati Nacionalne presečne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah Avtorji: Andreja Drev, Darja Lavtar, Ada Hočevar Grom, Maruša Rehberger, Marina Šinko, Aleš Korošec Oblikovanje: Andreja Frič Oblikovanje infografik: Marina Šinko Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2024 Elektronska izdaja. Spletni naslov: http://www.nijz.si/ Nacionalno raziskavo o tobaku, alkoholu in drugih drogah je financiralo Ministrstvo za zdravje. Zaščita dokumenta © 2024 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršen koli način in v katerem koli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtorskopravno in s kazensko zakonodajo. Besedilo v publikaciji ni lektorirano. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 208057603 ISBN 978-961-7211-44-3 (PDF) KAZALO 1. PREPOVEDANE DROGE NA KRATKO 5 2. METODOLOGIJA 6 2.1 Priprava podatkov za analizo 7 2.2 Metodologija analize 9 2.3 Uporabljene neodvisne spremenljivke 10 3. REZULTATI 11 3.1 Razširjenost uporabe prepovedanih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 11 3.1.1 Trend v razširjenosti uporabe prepovedanih drog v obdobju 2012–2023 12 3.1.2 Razlogi za uporabo prepovedane droge 13 3.2 Razširjenost uporabe konoplje (marihuane/hašiša) med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 14 3.2.1 Trend v razširjenosti uporabe konoplje (marihuane/hašiša) v obdobju 2012–2023 16 3.3 Razširjenost uporabe ekstazija med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 17 3.3.1 Trend v razširjenosti uporabe ekstazija v obdobju 2012–2023 19 3.4 Razširjenost uporabe kokaina/crack kokaina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 20 3.4.1 Trend v razširjenosti uporabe kokaina/crack kokaina v obdobju 2012–2023 22 3.5 Razširjenost uporabe amfetamina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 23 3.5.1 Trend v razširjenosti uporabe amfetamina v obdobju 2012–2023 25 3.6 Razširjenost uporabe metamfetamina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 26 3.7 Razširjenost uporabe LSD in drugih halucinogenih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 28 3.7.1 Trend v razširjenosti uporabe LSD in drugih halucinogenih drog v obdobju 2012–2023 30 3.8 Razširjenost uporabe novih psihoaktivnih snovi med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 31 3.8.1 Trend v razširjenosti uporabe NPS v obdobju 2012–2023 33 3.9 Razširjenost uporabe heroina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 34 3.9.1 Trend v razširjenosti uporabe heroina v obdobju 2012–2023 36 3.10 Razširjenost uporabe več drog ob eni priložnosti med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 37 3.11 Razširjenost uporabe konoplje in pripravkov iz konoplje v zdravstvene namene med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 40 3.12 Razširjenost zlorabe zdravil na recept med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 42 4. VIRI IN LITERATURA 46 5. SEZNAM PREGLEDNIC IN SLIK 47 Seznam preglednic 47 Seznam slik 48 6. SUMARNIK 49 1. PREPOVEDANE DROGE NA KRATKO KONOPLJA 18,8 % 15,6 % 21,8 % EKSTAZI 2,8 % 1,9 % 3,6 % KOKAIN 2,6 % 1,7 % 3,5 % AMFETAMIN 2,3 % 1,5 % 3,1 % METAMFETAMIN 0,3 % 0,1 % 0,5 % LSD IN DRUGE HALUCINOGENE DROGE 2,2 % 1,2 % 3,1 % NPS 0,6 % 0,3 % 0,9 % HEROIN 0,5 % 0,2 % 0,8 % Opomba: Prikazani so podatki za kazalnik uporaba kadarkoli v življenju. Trend je prikazan za obdobje 2012–2023,  - trend naraščanja,  - brez sprememb. 5 2. METODOLOGIJA Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) je v letu 2023 izvedel Nacionalno raziskavo o tobaku, alkoholu in drugih drogah (ATADD 2023) med prebivalci Slovenije, starimi od 15 do 74 let. Namen Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah je oceniti razširjenost uporabe tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije, pa tudi razširjenost neustrezne uporabe zdravil, uporabe konoplje v zdravstvene namene in razširjenost nekemičnih zasvojenosti. V Sloveniji se raziskava izvaja tretjič; prejšnji sta bili izvedeni v letih 2012 in 2018. Dodana vrednost raziskave ATADD je mednarodna primerljivost podatkov, saj večina vprašanj in kazalnikov izhaja iz standardiziranih vprašalnikov, mednarodnih standardov in priporočil: • Handbook for surveys on drug use among the general population (EMCDDA, 2002), • Drinking population surveys – guidance document for standardized approach. Final report prepared for the project Standardizing Measurement of Alcohol-Related Troubles – SMART (Moskalewicz in Sieroslawski, 2010), • ECHI indicator development and documentation (RIVM, 2012), • European Health Interview Survey (EHIS wave 3) — Methodological manual (Eurostat, 2020), • Task Force on Core Social Variables: Final Report (Eurostat, 2007). Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) je v skladu z Letnim programom statističnih raziskovanj (v nadaljevanju LPSR) za leto 2023 (Uradni list RS, št. 146/2022) in skladno z Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/2001) ter glede na vzorčni načrt pripravil verjetnostni vzorec 16000 prebivalcev Slovenije v starosti od 15 do 74 let, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih (niso institucionalizirani). Zaradi velikosti vzorca je bilo zbiranje podatkov razdeljeno na spomladanski del raziskave (8000 oseb) in jesenski del raziskave (8000 oseb). Vzorčni okvir je bil Centralni register prebivalcev (v nadaljevanju CRP) in okvir opisnih okolišev. Vzorčni načrt je bil stratificiran dvostopenjski vzorec (angl. probability proportional to size - PPS s ponavljanjem) (Kalton in Vehovar, 2001). Stratifikacija je potekala glede na velikost in tip naselja ter statistično regijo: eksplicitna stratifikacija po velikosti in tipu naselja, implicitna stratifikacija pa po statističnih regijah. Na prvi stopnji smo izbrali 1600 vzorčnih točk (skupin popisnih okolišev), nato pa v vsaki izbrani vzorčni točki po 10 oseb, starih od 15 do 74 let. V vzorec je bilo vključenih 16000 oseb, od tega je bilo 1217 oseb, izbranih v vzorec, neustreznih (npr. oseba je umrla, oseba je neznana na naslovu, stanovanje obstaja, vendar ni naseljeno, itn.). Preostalih 14783 enot je bilo ustreznih, zato so bile vse ustrezne enote povabljene k sodelovanju (stik je bil vzpostavljen z vsemi ustreznimi enotami). Nadomestne enote (angl. proxy) v raziskavi niso bile dopuščene; anketirane so bile lahko samo v verjetnostni vzorec izbrane osebe, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih. Če je izbrana oseba živela v skupinskem gospodinjstvu oz. instituciji (npr. dom za starejše občane, samostan, različni zavodi, samski domovi itd.), za anketo ni bila ustrezna. Podatke smo zbrali s kombiniranim načinom anketiranja (angl. mixed-mode survey), ki je vključevalo: • računalniško podprto spletno anketiranje (CAWI), ki ga je izvedel NIJZ s pomočjo aplikacije za spletno anketiranje 1KA (www.1ka.si). Osebe, izbrane v vzorec, so z vabilom k raziskavi prejele geslo za dostop do spletne ankete, ki jim je bila na voljo ves čas anketiranja in • računalniško podprto osebno anketiranje (CAPI), ki ga je izvedel zunanji izvajalec, saj NIJZ za izvedbo zbiranja podatkov na terenu nima lastnih kapacitet. Osebno anketiranje je vključevalo vse osebe, ki niso izpolnile spletne ankete. 6 V letu 2023 je bilo opravljenih 8937 anket z izbranimi osebami; od teh jih je bilo 62,4 % opravljenih prek spleta, 37,6 % pa z osebnim anketiranjem. Stopnja odgovora v raziskavi je bila 60,5 %. Preglednica 2.1: Statusi neodgovora in odgovora ter stopnja odgovora Status Skupaj Število oseb v vzorcu 16000 Neustrezne enote (skupaj) 1217 Ustrezne enote (skupaj) 14783 Zavrnitve (neodgovor) 3768 Nekontaktirane enote, drugi razlogi za nesodelovanje 2078 Ustrezni odgovori 8937 Odgovori: osebna anketa (CAPI) 3362 Odgovori: spletna anketa (CAWI) 5575 Stopnja odgovora 60,5 % Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 2.1 Priprava podatkov za analizo Namen uteževanja je, da izboljšamo reprezentativnost vzorca, tako, da vzorec čim bolje predstavlja populacijo, ki jo raziskujemo. Tako vsaka enota v vzorcu predstavlja določeno število enot ciljne populacije. V raziskavi je sodelovalo 8937 oseb od 16000, zato razmerja anketiranih po regijah in drugih pomembnih lastnostih (na primer spolu in starosti) niso več odražala strukture populacije med 15. in 74. letom starosti. Da bi dobili reprezentativen vzorec, smo vsako enoto utežili. Uteži so bile izračunane iz vzorčne uteži (zaradi neenake verjetnosti izbora v vzorec), uteži zaradi neodgovora in kalibracijskih uteži, ki omogočajo prilagoditev znanim populacijskim vrednostim glede na spol, starostno skupino, stopnjo izobrazbe in statistično regijo. Uteževanje je potekalo za celotno populacijo z uporabljenim referenčnim datumom 1. 1. 2023. V Preglednici 2.2 je prikazana utežena struktura našega vzorca, ki odraža strukturo populacije. 7 Preglednica 2.2: Značilnosti v raziskavo vključenih prebivalcev Slovenije (uteženi podatki) Uteženo n % Vsi 8937 100 Spol Moški 4598 51,5 Ženski 4339 48,5 Starostne skupine 15–17 let 396 4,4 18–24 let 727 8,1 25–34 let 1329 14,9 35–44 let 1703 19,1 45–54 let 1699 19,0 55–64 let 1658 18,5 65–74 let 1425 16,0 Izobrazbene skupine Osnovnošolska izobrazba ali manj 1719 19,2 Poklicna izobrazba 1417 15,9 Srednješolska izobrazba 3353 37,5 Višješolska, visokošolska izobrazba ali več 2448 27,4 Status aktivnosti Zaposlen, samozaposlen, kmetovalec (v nadaljevanju Delovno aktivni) 5380 60,3 Učenec, dijak, študent in drugi neaktivni (v nadaljevanju Šolajoči) 1054 11,8 Upokojenec (v nadaljevanju Neaktivni) 2049 22,9 Brezposelni 445 5,0 Statistična regija Pomurska 488 5,5 Podravska 1404 15,7 Koroška 299 3,3 Savinjska 1104 12,4 Zasavska 243 2,7 Posavska 321 3,6 Jugovzhodna Slovenija 616 6,9 Osrednjeslovenska 2362 26,4 Gorenjska 875 9,8 Primorsko-notranjska 225 2,5 Goriška 494 5,5 Obalno-kraška 507 5,7 Kohezijska regija Vzhodna Slovenija 4700 52,6 Zahodna Slovenija 4237 47,4 Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. V statistični publikaciji so predstavljene analize uteženih podatkov. Statistični program nam v frekvenčnih porazdelitvah in kontingenčnih tabelah izračuna celoštevilske frekvence, ki so v resnici zaokrožena števila. Posledica zaokroževanje je, da vsota frekvenc vseh kategorij posamezne spremenljivke včasih odstopa za eno enoto. V primeru deležev so morebitna odstopanja zaradi zaokroževanj največ 0,1 odstotne točke. 8 2.2 Metodologija analize Interpretacija rezultatov je temeljila na deležih kategorij, ločeno po sociodemografskih spremenljivkah. Podatke smo analizirali glede na različna demografska in socialno-ekonomska merila: spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, statistično regijo bivališča in kohezijsko regijo ter s tem preučevali tveganja vedenja v različnih ciljnih populacijah. Pri izračunih smo upoštevali navodila za označevanje stopnje natančnosti statističnih ocen v publikaciji SURS (Smukavec, 2020). Objavljeni so le tisti podatki, pri katerih je standardna napaka ocene deleža 5 % ali manj, kar pomeni, da je ocena dovolj natančna, zato je objavljena brez omejitve. V primeru standardne napake ocene več kot 5 % je deležu dodana črka M kot »manj zanesljiva ocena«, v primeru standardne napake ocene več kot 15 % pa v tabelah najdemo le N kot »ocena premalo zanesljiva za objavo«, delež pa ni izpisan. Če so v tabeli ocenjena povprečja (zveznih) spremenljivk, so omejitve pri objavi določene glede na koeficiente variacije ocen. V publikaciji so objavljeni le podatki, pri katerih je koeficient variacije ocene 10 % ali manj, kar pomeni, da je ocena dovolj natančna, zato je objavljena brez omejitve. Za ugotavljanje povezanosti spremenljivk, smo uporabili statistični programski paket IBM SPSS 25, v katerem smo najpogosteje računali hi-kvadrat test (χ2, »Chi-square test«), ki nam omogoča sklepanje o povezanosti dveh opisnih spremenljivk iz vzorca na populacijo. Vsebinsko smo povezanost interpretirali s pomočjo statistično značilnih razlik med deleži, ki smo jih računali s pomočjo z-testa (ang. »Column proportions test«) oz. Bonferronijevega popravka. V tabelah, ki opisujejo povezanost, so zato vrstice označene s črkami A, B, C in tako naprej, vsaka za svojo kategorijo neodvisne spremenljivke. Te označbe bralcu pomagajo razumeti, med katerimi kategorijami neodvisne spremenljivke obstaja razlika v deležih odvisne spremenljivke. Prazni kvadratek v tabeli pomeni, da se delež v tej kategoriji (na primer v starostni skupini 15–24 let) statistično značilno ne razlikuje od deležev v drugih kategorijah neodvisne spremenljivke (v našem primeru v drugih starostnih skupinah). Ta test povezanosti je bil uporabljen v vseh primerih z ostalimi spremenljivkami, kjer smo v primeru neodvisnih spremenljivk z dvema kategorijama (na primer spol) uporabili t-test za dva neodvisna vzorca (ang. »Independent samples T-test«); v primeru neodvisnih spremenljivk z več kategorijami (na primer status aktivnosti) pa analizo variance (ANOVA). Obe metodi ugotavljata statistično značilne razlike med povprečnimi vrednostmi v različnih skupinah. Kjer je bilo mogoče (za analizo ordinalnih spremenljivk med leti), smo za analizo trenda uporabili Mantel-Haenszel test za linearni trend, ki pove, ali so se hkrati z leti (trend po letih) v isti smeri zviševali/zniževali tudi odstotki odgovorov odvisne ordinalne spremenljivke, glede na kategorije te spremenljivke. V primeru ne/ da spremenljivke (npr. uporaba konoplje kadarkoli v življenju) skozi leta raziskav, bi to pomenilo na primer, ali se hkrati v isti smeri s trendom let 2012->2018->2023 povečujejo/zmanjšujejo tudi odstotki odgovorov v smeri ne->da. Zaradi možnosti primerjav s predhodnima ATADD raziskavama, ki nista vključevali starostne skupine 65–74 let, so v publikaciji za medletne primerjave predstavljeni podatki za prebivalce Slovenije, stare 15–64 let1. 1 Več informacij o prejšnjih izvedbah raziskav ATADD je v publikacijah, ki so dostopne na spletni strani: https://nijz.si/podatki/podatkovne-zbirke-in-raziskave/nacionalna-raziskava-o-tobaku-alkoholu-in-drugih-drogah/. 9 2.3 Uporabljene neodvisne spremenljivke Osnovna predstavitev področja prepovedanih drog je potekala s pomočjo sociodemografskih in drugih pojasnjevalnih spremenljivk, ki so bile vključene v vprašalnik ali pa so bile preračunane iz osnovnih spremenljivk: spol, starost, izobrazba, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, kohezijska regija ter duševno zdravje. Starost udeležencev je bila preračunana v 10-letne razrede. Dosežena stopnja javnoveljavne izobrazbe je bila v anketnem vprašalniku določena z 12 kategorijami, ki smo jih za potrebe obdelave združili v štiri kategorije: osnovnošolska izobrazba ali manj (brez šolske izobrazbe, nepopolna osnovnošolska izobrazba, osnovnošolska izobrazba); nižja ali srednja poklicna izobrazba; srednješolska strokovna ali splošna izobrazba; višja strokovna izobrazba ali več (višja strokovna izobrazba, višješolska izobrazba, visokošolska strokovna ali univerzitetna izobrazba, ki vključuje 1. in 2. bolonjsko stopnjo, specializacija, magisterij in doktorat). Status aktivnosti je bil izračunan iz anketnega vprašanja, ki je imel 9 odgovornih kategorij.2 V status zaposlenih oz. delovno aktivnih smo šteli zaposlene, samozaposlene ter pomagajoče družinske člane. Brezposelni in upokojeni sta ločeni kategoriji v anketnem vprašalniku in tudi v prikazih ju obravnavamo posebej. Naslednja skupina so šolajoči se, kamor sodijo učenci, dijaki in študentje. Med druge spadajo nezmožni za delo, gospodinje in gospodinjci in tisti, ki niso opredeljeni v nobeni drugi kategoriji. Skupno življenje s partnerjem so anketiranci poročali v anketnem vprašalniku, kjer smo jih vprašali, ali trenutno v tem gospodinjstvu živijo z osebo, s katero so v zakonski, zunajzakonski ali partnerski zvezi. Podatek o življenju z mladoletno osebo je bilo prav tako pridobljen z anketnim vprašalnikom, kjer so anketiranci navedli število oseb v gospodinjstvu, ki so stare do vključno 17 let. Težave v duševnem zdravju so izračunane iz kazalnika Mental Health Inventory 5 (MHI-5), ki je sestavljen iz petih postavk, ki se ocenjujejo na 5-stopenjski lestvici Likertovega tipa. Vprašanja se dotikajo tako negativnih kot pozitivnih čustev, pri čemer se trije elementi osredotočajo na depresivno razpoloženje, dva pa na tesnobno razpoloženje. Končni seštevek vseh petih postavk znaša vrednost od 0 do 100. Višji rezultat pomeni boljše duševno zdravje. Za oceno velike verjetnosti težav v duševnem zdravju je opredeljena vrednost <56, medtem ko vrednosti 56 in več opisujemo kot majhna verjetnost težav v duševnem zdravju. Podatek o kohezijski regiji bivališča sodelujoče osebe smo pridobili iz vzorca, zato dodatni izračuni niso bili potrebni. 2 Odgovorne kategorije spremenljivke ‘zaposlitveni status’ so bile: zaposlen (ali kmet, pripravnik, vajenec, opravljate javna dela); samozaposlen (vključuje tudi avtorske in podjemne pogodbe); pomagajoči družinski član (pomoč na družinski kmetiji, v družinskem podjetju); brezposeln; učenec, dijak, študent ali opravljate neplačano delovno prakso; upokojenec; nezmožen za delo (zaradi starosti, bolezni, invalidnosti); gospodinja/gospodinjec; drugo. 10 3. REZULTATI 3.1 Razširjenost uporabe prepovedanih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2023 tretjič zapored izvedel Nacionalno raziskavo o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije, tokrat so bili prvič zajeti prebivalci v starosti 15–74 let (v prvih dveh raziskavah so bili vključeni prebivalci v starosti 15–64 let). Po podatkih raziskave je katero izmed prepovedanih drog že kdaj v življenju uporabilo 19,2 % prebivalcev oziroma vsak peti prebivalec Slovenije v starosti 15–74 let. Med moškimi (22,3 %) je bila uporaba prepovedanih drog bolj razširjena kot med ženskami (16,0 %) (χ² = 57,3, p < 0,001). Uporaba prepovedanih drog je še posebej razširjena v starostnih skupinah od 15 do 44 let; v starostni skupini 15 ̶ 24 let je katero izmed prepovedanih drog že kdaj v življenju uporabilo 25,1 % prebivalcev, v starostni skupini 25–34 let 34,1 % in v starostni skupini 35–44 let 29,9 % prebivalcev. V mednarodno primerljivi skupini mladih odraslih v starosti 15–34 let beležimo 30,0 % prebivalcev, ki so že kdaj v življenju uporabili katero izmed prepovedanih drog. Uporaba prepovedanih drog v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 12,1 % 15–74 let 5 % Konoplja je še vedno tista prepovedana droga, katere uporaba je najbolj razširjena med prebivalci Slovenije, in sicer je to drogo že kdaj v življenju uporabilo 18,8 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let. Po razširjenosti uporabe sledijo prepovedane droge iz skupine stimulativnih drog; ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 2,8 % prebivalcev, kokain 2,6 % in amfetamin 2,3 % prebivalcev. LSD in druge halucinogene droge je že kdaj v življenju uporabilo 2,2 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let, manj kot odstotek prebivalcev pa je uporabilo nove psihoaktivne snovi (v nadaljevanju NPS) (0,6 %), heroin (0,5 %) in metamfetamin (0,3 %) (Preglednica 3.1). 11 Preglednica 3.1: Razširjenost uporabe prepovedanih drog kadarkoli v življenju med prebivalci Slovenije, starimi 15–74 let, skupaj in po spolu (v %) Prepovedana droga Skupaj Moški Ženske Katerakoli prepovedana droga 19,2 22,3 16,0 Konoplja 18,8 21,8 15,6 Ekstazi 2,8 3,6 1,9 Kokain 2,6 3,5 1,7 Amfetamin 2,3 3,1 1,5 Metamfetamin 0,3 0,5 0,1 LSD in druge halucinogene droge 2,2 3,1 1,2 NPS 0,6 0,9 0,3 Heroin 0,5 0,8 0,2 Več drog ob eni priložnosti 7,5 9,7 5,1 Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. Razpon povprečne starosti ob prvi uporabi je za skupino osmih prepovedanih drog in več drog ob eni priložnosti segal od 19,5 do 25 let starosti. 3.1.1 Trend v razširjenosti uporabe prepovedanih drog v obdobju 2012–2023 V obdobju 2012–2023 beležimo pomembno zvišanje odstotka prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let, ki so že kdaj v življenju uporabili katero izmed prepovedanih drog, skupaj in pri obeh spolih. Podatki za desetletne starostne skupine kažejo, da se je odstotek prebivalcev, ki so že kdaj uporabili katerokoli prepovedano drogo, pomembno zvišal v skoraj vseh starostnih skupinah, z izjemo skupine 15–24 let. Največji porast beležimo v starostni skupini 35–44 let (Preglednica 3.2, Slika 3.1). Preglednica 3.2: Trend v razširjenosti uporabe prepovedanih drog kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Katerakoli prepovedana droga 2012 2018 2023 p* Skupaj 16,1 21,0 22,4 <0,001 Moški 19,8 25,0 25,5 <0,001 Ženske 12,2 16,8 19,0 <0,001 15–24 let 27,8 29,8 25,1 0,3424 25–34 let 30,1 36,2 34,1 0,0005 35–44 let 15,1 26,0 29,9 <0,001 45–54 let 7,6 12,0 18,3 <0,001 55–64 let 2,6 6,0 7,6 <0,001 *Pri statistično značilnih razlikah so vrednosti p izpisane odebeljeno. Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. 12 Skupaj Moški Ženske 2012 2018 2023 40 40 35 35 30 30 25 25 % 20 % 20 15 15 10 10 5 5 0 0 2012 2018 2023 15–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Slika 3.1: Trend v razširjenosti uporabe prepovedanih drog kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. 3.1.2 Razlogi za uporabo prepovedane droge Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah 2023 je zajela tudi vprašanje o razlogih za uporabo prepovedanih drog. Kot tri najpogostejše razloge, zakaj sežejo po prepovedani drogi, so prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, ki so že kdaj v življenju uporabili prepovedano drogo, navedli: zaradi zabave, druženja s prijatelji (31,7 %), iz radovednosti (29,1 %), za sprostitev (18,2 %) (Slika 3.2). Zaradi zabave, druženja s prijatelji. Iz radovednosti. Za sprostitev. Za lajšanje zdravstvenih težav. Da bi si izboljšal razpoloženje. Da bi ublažil, obvladal stres. Da bi eksperimentiral. Da bi se lažje soočal z vsakdanjim življenjem. Da bi se zadel. Da bi izboljšal svojo učinkovitost pri delu ali študiju. Ker mi to pomaga pri socialnih stikih. 0 5 10 15 20 25 30 35 40 % Slika 3.2: Najpogostejši razlogi za uporabo prepovedane droge med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 13 3.2 Razširjenost uporabe konoplje (marihuane/hašiša) med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Po podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah 2023 je konoplja najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let. Že kdaj v življenju je to prepovedano drogo uporabilo 18,8 % prebivalcev, v zadnjih 12 mesecih 4,5 % in v zadnjih 30 dneh 2,4 %. Povprečna starost ob prvi uporabi konoplje je bila 19,5 let. Med prebivalci, ki so konopljo uporabljali v zadnjih 12 mesecih, jih je večina (73,3 %) to drogo uporabljala občasno3, 12,9 % jih je konopljo uporabljala pogosto4, o redni uporabi5 pa je poročalo 13,8 % prebivalcev. Dnevno (20 ali več dni v zadnjih 30 dneh) je konopljo uporabljalo 23,1 % tistih, ki so poročali o uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh, preračunano na vse prebivalce je to 0,5 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let. Uporaba konoplje v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 10,9 % 15–74 let 4,5 % Odstotki tistih, ki so že kdaj v življenju uporabili konopljo med prebivalci starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijski regiji predstavljeni v Preglednici 3.3. Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe konoplje kadarkoli v življenju in spolom (χ² = 57,0, p < 0,001), starostjo (χ² = 728,3, p < 0,001), izobrazbo (χ² = 373,7, p < 0,001), statusom aktivnosti (χ² = 417,0, p < 0,001), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 31,1, p < 0,001), življenjem z mladoletno osebo (χ² = 92,5, p < 0,001), težavami v duševnem zdravju (χ² = 50,0, p < 0,001) in kohezijsko regijo (χ² = 82,3, p < 0,001). Spol: Odstotek uporabnikov konoplje je med moškimi (21,8 %) pomembno višji kot med ženskami (15,6 %). Starost: Najvišji odstotek uporabnikov konoplje kadarkoli v življenju beležimo v starostni skupini 25–34 let (33,5 %) in ta odstotek je pomembno višji kot v vseh drugih starostnih skupinah. Izobrazba: V skupini z višjo strokovno izobrazbo ali več (29,3 %) beležimo pomembno višji odstotek uporabnikov konoplje kadarkoli v življenju kot v vseh drugih skupinah. Odstotek uporabnikov konoplje kadarkoli v življenju v skupini s srednješolsko izobrazbo (20,2 %) je pomembno višji kot v skupinah s poklicno izobrazbo (10,0 %) in z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (8,4 %). Status aktivnosti: Glede na status aktivnosti je odstotek uporabnikov konoplje kadarkoli v življenju pomembno nižji med neaktivnimi (3,4 %) kot v drugih skupinah. Med delovno aktivnimi (23,7 %) šolajočimi (22,5 %) in brezposelnimi (22,0 %) ne beležimo razlik. 3 Občasna uporaba je opredeljena kot uporaba štirikrat na mesec ali manj. 4 Pogosta uporaba je opredeljena kot uporaba dva- do trikrat na teden. 5 Redna uporaba je opredeljena kot štirikrat na teden ali pogosteje. 14 Skupno življenje s partnerjem: Med prebivalci, ki ne živijo s partnerjem (22,2 %), je odstotek uporabnikov konoplje kadarkoli v življenju pomembno višji, kot med tistimi, ki živijo skupaj s partnerjem (17,2 %). Življenje z mladoletno osebo: Med prebivalci, ki živijo z mladoletno osebo (21,6 %), je odstotek uporabnikov konoplje kadarkoli v življenju pomembno višji, kot med tistimi, ki ne živijo z mladoletno osebo. Težave v duševnem zdravju: Med prebivalci, ki imajo majhno verjetnost težav v duševnem zdravju (18,3 %), je odstotek uporabnikov konoplje kadarkoli v življenju pomembno nižji, kot v skupini, ki ima veliko verjetnost težav v duševnem zdravju (32,8 %). Kohezijska regija: Med prebivalci, ki živijo v Zahodni Sloveniji (22,8 %), je odstotek uporabnikov konoplje kadarkoli v življenju pomembno višji kot med prebivalci iz Vzhodne Slovenije (15,3 %). Preglednica 3.3: Razširjenost uporabe konoplje kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek uporabe konoplje kadarkoli v življenju n= 8909 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 18,8 17,9 19,7 Spol Moški 21,8 20,5 23,3 A B Ženski 15,6 14,6 16,7 B A Starost 15–24 let 25,1 22,4 28,0 A BDEF 25–34 let 33,5 30,6 36,5 B ACDEF 35–44 let 29,0 26,6 31,5 C BDEF 45–54 let 17,9 16,1 19,9 D ABCEF 55–64 let 7,4 6,3 8,8 E ABCDF 65–74 let 2,3 1,7 3,2 F ABCDE Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 8,4 6,6 10,6 A CD Poklicna izobrazba 10,0 8,4 12,0 B CD Srednješolska izobrazba 20,2 18,7 21,8 C ABD Višja strokovna izobrazba ali več 29,3 27,6 31,0 D ABC Status aktivnosti Delovno aktivni 23,7 22,5 25,0 A D Šolajoči 22,5 19,9 15,2 B D Brezposelni 22,0 17,5 27,2 C D Neaktivni 3,4 2,6 4,3 D ABC Skupno življenje Da 17,2 16,2 18,3 A B s partnerjem Ne 22,2 20,5 23,9 B A Življenje z mladoletno Da 21,6 20,1 23,1 A B osebo Ne 17,0 15,9 18,2 B A Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 32,8 27,8 38,2 A B zdravju Majhna verjetnost težav v duševnem zdravju 18,3 17,4 19,2 B A Kohezijska regija Vzhodna 15,3 14,1 16,5 A B Zahodna 22,8 21,4 24,1 B A Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 15 3.2.1 Trend v razširjenosti uporabe konoplje (marihuane/hašiša) v obdobju 2012–2023 V obdobju 2012–2023 beležimo pomembno zvišanje odstotka prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let, ki so že kdaj v življenju uporabili konopljo, skupaj in pri obeh spolih. Podatki za desetletne starostne skupine kažejo, da se je odstotek prebivalcev, ki so že kdaj uporabili konopljo, pomembno zvišal v skoraj vseh starostnih skupinah, z izjemo skupine 15–24 let. Največji porast beležimo v starostni skupini 35–44 let (Preglednica 3.4, Slika 3.3). Preglednica 3.4: Trend v razširjenosti uporabe konoplje kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Konoplja 2012 2018 2023 p* Skupaj 15,8 20,7 22,0 <0,001 Moški 19,5 24,7 25,0 <0,001 Ženske 11,8 16,5 18,6 <0,001 15–24 let 27,3 29,8 25,1 0,4520 25 ̶ 34 let 29,7 35,7 33,5 0,0010 35–44 let 14,5 25,6 29,0 <0,001 45–54 let 7,5 11,7 17,9 <0,001 55–64 let 2,5 5,8 7,4 <0,001 *Pri statistično značilnih razlikah so vrednosti p izpisane odebeljeno. Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. Skupaj Moški Ženske 2012 2018 2023 40 40 35 35 30 30 25 25 20 % % 20 15 15 10 10 5 5 0 0 2012 2018 2023 15–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Slika 3.3: Trend v razširjenosti uporabe konoplje kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. 16 3.3 Razširjenost uporabe ekstazija med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 2,8 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let, v zadnjih 12 mesecih je to drogo uporabilo 0,7 % prebivalcev, v zadnjih 30 dneh pa 0,1 %. Povprečna starost ob prvi uporabi ekstazija je bila 22 let. Prebivalci, ki so poročali o uporabi ekstazija v zadnjih 12 mesecih, so ga večinoma uporabljali občasno (90,2 %), 9,1 % ga je uporabljalo pogosto, redno pa manj kot odstotek (0,8 %). Uporaba ekstazija v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 1,9 % 15–74 let 0,7 % Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe ekstazija kadarkoli v življenju in spolom (χ² = 22,4, p < 0,001), starostjo (χ² = 212,8, p < 0,001), izobrazbo (χ² = 35,0, p = 0,0004), statusom aktivnosti (χ² = 74,1, p < 0,001), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 32,2, p < 0,001), težavami v duševnem zdravju (χ² = 12,4, p = 0,0041) in kohezijsko regijo (χ² = 15,8, p = 0,0007). Odstotki tistih, ki so že kdaj v življenju uporabili ekstazi med prebivalci starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, duševnem zdravju in kohezijski regiji predstavljeni v Preglednici 3.5. Spol: Med moškimi (3,6 %) je uporaba ekstazija že kdaj v življenju pomembno višja kot med ženskami (1,9 %). Starost: V starostnih skupinah 25–34 (6,9 %) let in 35–44 let (5,4 %) je uporaba ekstazija že kdaj v življenju pomembno višja kot v vseh drugih starostnih skupinah. V starostni skupini 15–24 let (3,1 %) je uporaba ekstazija že kdaj v življenju pomembno višja kot v starostnih skupinah 45–54 let (1,3 %), 55–64 let (0,5 %) in 65–74 let (0,0 %). Pomembne razlike v uporabi ekstazija beležimo tudi med starostnimi skupinami 45–54 let, 55–64 let in 65–74 let; z naraščanjem starosti se znižuje odstotek uporabe ekstazija kadarkoli v življenju. Izobrazba: V skupini z višjo strokovno izobrazbo ali več (4,0 %) je uporaba ekstazija pomembno višja kot v skupinah s poklicno izobrazbo (2,1 %) in osnovnošolsko izobrazbo ali manj (1,0 %). Pomembne razlike beležimo tudi med skupinama s srednješolsko izobrazbo (3,1 %) in osnovnošolsko izobrazbo (1,0 %), kjer ima slednja pomembno nižjo razširjenost uporabe ekstazija kadarkoli v življenju. Status aktivnosti: Glede na status aktivnosti v skupini brezposelnih (5,6 %) beležimo pomembno višjo uporabo ekstazija kot v vseh drugih skupinah. Delovno aktivni (3,5 %) in šolajoči (3,0 %) pa imajo pomembno višjo uporabo ekstazija kadarkoli v življenju kot neaktivni (0,2 %). Skupno življenje s partnerjem: Med prebivalci, ki živijo skupaj s partnerjem (2,1 %), je razširjenost uporabe ekstazija kadarkoli v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo s partnerjem (4,2 %). 17 Težave v duševnem zdravju: V skupini prebivalcev, ki imajo majhno verjetnost težav v duševnem zdravju (2,7 %), je razširjenost uporabe ekstazija kadarkoli v življenju pomembno nižja, kot v skupini tistih, ki imajo veliko verjetnost težav v duševnem zdravju (5,7 %). Kohezijska regija: Prebivalci iz Zahodne Slovenije (3,5 %) imajo pomembno višjo uporabo ekstazija kadarkoli v življenju kot prebivalci iz Vzhodne Slovenije (2,1 %). Preglednica 3.5: Razširjenost uporabe ekstazija kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek uporabe ekstazija kadarkoli v življenju n= 8916 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 2,8 2,4 3,2 Spol Moški 3,6 3,0 4,3 A B Ženski 1,9 1,6 2,4 B A Starost 15–24 let 3,1 2,1 4,6 A BCDEF 25–34 let 6,9 5,8 8,8 B ADEF 35–44 let 5,4 4,3 6,7 C ADEF 45–54 let 1,3 0,9 2,0 D ABCEF 55–64 let 0,5 0,3 0,9 E ABCDF 65–74 let 0,0 0,0 0,0 F ABCDE Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 1,0 0,5 2,2 A CD Poklicna izobrazba 2,1 1,4 3,2 B D Srednješolska izobrazba 3,1 2,5 3,9 C A Višja strokovna izobrazba ali več 4,0 3,3 4,8 D AB Status aktivnosti Delovno aktivni 3,5 3,0 4,1 A CD Šolajoči 3,0 2,1 4,3 B CD Brezposelni 5,6 3,4 9,3 C ABD Neaktivni 0,2 0,0 0,9 D ABC Skupno življenje Da 2,1 1,8 2,5 A B s partnerjem Ne 4,2 3,4 5,2 B A Življenje z mladoletno Da 2,4 1,9 3,0 A osebo Ne 3,1 2,6 3,7 B Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 5,7 3,5 9,4 A B zdravju Majhna verjetnost težav v duševnem zdravju 2,7 2,3 3,1 B A Kohezijska regija Vzhodna 2,1 1,7 2,7 A B Zahodna 3,5 3,0 4,2 B A Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 18 3.3.1 Trend v razširjenosti uporabe ekstazija v obdobju 2012–2023 V obdobju 2012–2023 se je pomembno zvišal odstotek prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let, ki so že kdaj v življenju uporabili ekstazi, skupaj in pri obeh spolih. Podatki za desetletne starostne skupine kažejo, da se je odstotek prebivalcev, ki so že kdaj uporabili ekstazi, pomembno zvišal v starostnih skupinah 35–44 let, 45–54 let in 55–64 let. Največji porast beležimo v starostni skupini 35–44 let (Preglednica 3.6, Slika 3.4). Preglednica 3.6: Trend v razširjenosti uporabe ekstazija kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Ekstazi 2012 2018 2023 p* Skupaj 2,1 2,9 3,3 <0,001 Moški 2,7 3,6 4,2 0,0024 Ženske 1,4 2,2 2,3 0,0042 15–24 let 3,5 3,3 3,1 0,7438 25–34 let 5,4 5,7 6,9 0,1372 35–44 let 1,5 5,0 5,4 <0,001 45–54 let 0,2 0,9 1,3 0,0001 55–64 let 0,1 0,1 0,5 0,0061 *Pri statistično značilnih razlikah so vrednosti p izpisane odebeljeno. Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. Skupaj Moški Ženske 2012 2018 2023 40 40 35 35 30 30 25 25 % 20 % 20 15 15 10 10 5 5 0 0 2012 2018 2023 15–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Slika 3.4: Trend v razširjenosti uporabe ekstazija kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. 19 3.4 Razširjenost uporabe kokaina/crack kokaina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Kokain je že kdaj v življenju uporabilo 2,6 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let, v zadnjih 12 mesecih je to prepovedano drogo uporabilo 0,7 % prebivalcev, v zadnjih 30 dneh pa 0,3 %. Povprečna starost ob prvi uporabi kokaina je bila 23,6 let. Večina prebivalcev, ki je kokain uporabljala v zadnjih 12 mesecih, je poročala o občasni uporabi (92,8 %), pogosto jih je kokain uporabljalo 4,4 % in redno 2,8 %. Uporaba kokaina v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 2,0 % 15–74 let 0,7 % Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe kokaina kadarkoli v življenju in spolom (χ² = 29,9, p < 0,001), starostjo (χ² = 147,0, p < 0,001), izobrazbo (χ² = 21,4, p = 0,0096), statusom aktivnosti (χ² = 76,9, p < 0,001), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 26,5, p < 0,001), težavami v duševnem zdravju (χ² = 26,0, p < 0,001) in kohezijsko regijo (χ² = 15,9, p = 0,0006). Odstotki tistih, ki so že kdaj v življenju uporabili kokain med prebivalci, starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijski regiji predstavljeni v Preglednici 3.7. Spol: Uporaba kokaina že kdaj v življenju je med moškimi (3,5 %) pomembno višja kot med ženskami (1,7 %). Starost: V starostnih skupinah 25–34 let (6,4 %) in 35–44 let (4,8 %) je uporaba kokaina že kdaj v življenju pomembno višja kot v vseh drugih starostnih skupinah. V starostnih skupinah 15–24 let (2,5 %) in 45–54 let (1,6 %), beležimo pomembno višjo uporabo kokaina že kdaj v življenju kot v skupinah 55–64 let (0,5 %) in 65–74 let (0,2 %). Izobrazba: Najvišjo uporabo kokaina že kdaj v življenju beležimo v skupini z višjo strokovno izobrazbo ali več (3,6 %), ki se pomembno razlikuje od uporabe kokaina v skupinah s poklicno izobrazbo (2,1 %) in osnovnošolsko izobrazbo ali manj (1,4 %). Pomembne razlike beležimo tudi med skupinama s srednješolsko izobrazbo (2,7 %) in osnovnošolsko izobrazbo (1,4 %), kjer ima slednja pomembno nižjo razširjenost uporabe kokaina kadarkoli v življenju. Status aktivnosti: Glede na status aktivnosti v skupini brezposelnih (6,6 %) beležimo pomembno višjo uporabo kokaina že kdaj v življenju kot v vseh drugih skupinah. Pomembne razlike v uporabi kokaina beležimo tudi med drugimi skupinami; pri čemer imajo delovno aktivni (3,2 %) pomembno višjo uporabo kot šolajoči (2,2 %) in neaktivni (0,4 %). Med šolajočimi pa beležimo pomembno višjo uporabo kokaina kot med neaktivnimi. Skupno življenje s partnerjem: Med prebivalci, ki živijo skupaj s partnerjem (2,0 %), je razširjenost uporabe kokaina kadarkoli v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo s partnerjem (3,9 %). Težave v duševnem zdravju: V skupini prebivalcev, ki imajo majhno verjetnost težav v duševnem zdravju 20 (2,5 %), je uporaba kokaina kadarkoli v življenju pomembno nižja, kot v skupini tistih, ki imajo veliko verjetnost težav v duševnem zdravju (6,8 %). Kohezijska regija: Med prebivalci iz Zahodne Slovenije (3,3 %) je uporaba kokaina kadarkoli v življenju pomembno višja kot med prebivalci iz Vzhodne Slovenije (2,0 %). Preglednica 3.7: Razširjenost uporabe kokaina kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek uporabe kokaina kadarkoli v življenju n= 8894 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 2,6 2,3 3,0 Spol Moški 3,5 2,9 4,2 A B Ženski 1,7 1,3 2,1 B A Starost 15–24 let 2,5 1,6 3,9 A BCEF 25–34 let 6,4 4,9 8,2 B ADEF 35–44 let 4,8 3,8 6,2 C ADEF 45–54 let 1,6 1,1 2,3 D BCEF 55–64 let 0,5 0,3 1,0 E ABCD 65–74 let 0,2 0,1 0,5 F ABCD Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 1,4 0,7 2,7 A CD Poklicna izobrazba 2,1 1,4 3,2 B D Srednješolska izobrazba 2,7 2,1 3,4 C A Višja strokovna izobrazba ali več 3,6 3,0 4,4 D AB Status aktivnosti Delovno aktivni 3,2 2,7 3,8 A BCD Šolajoči 2,2 1,4 3,4 B ACD Brezposelni 6,6 4,1 10,7 C ABD Neaktivni 0,4 0,2 0,9 D ABC Skupno življenje Da 2,0 1,7 2,4 A B s partnerjem Ne 3,9 3,1 4,8 B A Življenje z mladoletno Da 2,3 1,8 2,9 A osebo Ne 2,9 2,4 3,5 B Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 6,8 4,2 10,8 A B zdravju Majhna prisotnost težav v duševnem zdravju 2,5 2,1 2,9 B A Kohezijska regija Vzhodna 2,0 1,6 2,5 A B Zahodna 3,3 2,8 4,0 B A Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 21 3.4.1 Trend v razširjenosti uporabe kokaina/crack kokaina v obdobju 2012–2023 V obdobju 2012–2023 se je pomembno zvišal odstotek prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let, ki so že kdaj v življenju uporabili kokain, skupaj in pri obeh spolih. Podatki za desetletne starostne skupine kažejo, da se je odstotek prebivalcev, ki so že kdaj uporabili kokain, pomembno zvišal v vseh starostnih skupinah, z izjemo skupine 15–24 let. Največji porast beležimo v starostni skupini 35–44 let (Preglednica 3.8, Slika 3.5). Preglednica 3.8: Trend v razširjenosti uporabe kokaina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Kokain 2012 2018 2023 p* Skupaj 2,1 2,6 3,1 0,0007 Moški 2,8 3,6 4,1 0,0266 Ženske 1,2 1,6 1,9 0,0077 15–24 let 3,9 3,2 2,5 0,1188 25–34 let 4,4 5,5 6,4 0,0169 35–44 let 1,7 3,8 4,8 <0,001 45–54 let 0,5 0,8 1,6 0,0018 55–64 let 0,1 0,5 0,5 0,0494 *Pri statistično značilnih razlikah so vrednosti p izpisane odebeljeno. Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. Skupaj Moški Ženske 2012 2018 2023 40 40 35 35 30 30 25 25 % 20 % 20 15 15 10 10 5 5 0 0 2012 2018 2023 15–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Slika 3.5: Trend v razširjenosti uporabe kokaina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. 22 3.5 Razširjenost uporabe amfetamina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Amfetamin je že kdaj v življenju uporabilo 2,3 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let, v zadnjih 12 mesecih ga je uporabilo 0,4 % prebivalcev in v zadnjih 30 dneh 0,1 % Povprečna starost ob prvi uporabi amfetamina je bila 21,5 let. Večina prebivalcev, ki je amfetamin uporabljala v zadnjih 12 mesecih, je poročala o občasni uporabi (87,5 %), o pogosti uporabi amfetamina jih je poročalo 7,8 % in o redni 4,7 %. Uporaba amfetamina v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 1,1 % 15–74 let 0,4 % Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe amfetamina kadarkoli v življenju in spolom (χ² = 26,1, p < 0,001), starostjo (χ² = 172,0, p < 0,001), izobrazbo (χ² = 14,9, p = 0,0332), statusom aktivnosti (χ² = 51,5, p < 0,001), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 31,2, p < 0,001), težavami v duševnem zdravju (χ² = 20,3, p < 0,0004) in kohezijsko regijo (χ² = 13,3, p = 0,0021). Odstotki tistih, ki so že kdaj v življenju uporabili amfetamin med prebivalci starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijski regiji predstavljeni v Preglednici 3.9. Spol: Uporaba amfetamina že kdaj v življenju je med moškimi (3,1 %) pomembno višja kot med ženskami (1,5 %). Starost: V starostni skupini 25–34 let (5,4 %) beležimo pomembno višjo uporabo amfetamina že kdaj v življenju kot v vseh drugih starostnih skupinah, z izjemo skupine 35–44 let (4,6 %). V starostnih skupinah 15–24 let (2,9 %) in 35–44 let (4,6 %) je uporaba amfetamina že kdaj v življenju pomembno višja kot v starostnih skupinah 45–54 let (0,8 %), 55–64 let (0,3 %) in 65–74 let (0,2 %). Razlike beležimo še med skupinama 45–54 let in 65–74 let, in sicer je v slednji pomembno nižja uporaba amfetamina že kdaj v življenju. Izobrazba: Najvišjo uporabo amfetamina že kdaj v življenju beležimo v skupini z višjo strokovno izobrazbo ali več (3,0 %), ki se pomembno razlikuje od uporabe amfetamina v skupinah s poklicno izobrazbo (1,8 %) in osnovnošolsko izobrazbo ali manj (1,3 %). Razlike beležimo tudi med skupinama s srednješolsko izobrazbo (2,4 %) in osnovnošolsko izobrazbo (1,3 %), kjer ima slednja pomembno nižjo razširjenost uporabe amfetamina kadarkoli v življenju. Status aktivnosti: Glede na status aktivnosti v skupini brezposelnih (4,7 %) beležimo pomembno višjo uporabo amfetamina že kdaj v življenju kot v skupini delovno aktivnih (2,7 %) in neaktivnih (0,4 %). Razlike beležimo tudi med šolajočimi (3,0 %) in neaktivnimi (0,4 %), kjer imajo slednji pomembno nižjo razširjenost uporabe amfetamina že kdaj v življenju. 23 Skupno življenje s partnerjem: Med prebivalci, ki živijo skupaj s partnerjem (1,7 %), je razširjenost uporabe amfetamina kadarkoli v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo s partnerjem (3,6 %). Težave v duševnem zdravju: V skupini prebivalcev, ki imajo veliko verjetnost težav v duševnem zdravju (5,7 %), beležimo pomembno višjo uporaba amfetamina že kdaj v življenju kot v skupini prebivalcev z majhno verjetnostjo težav v duševnem zdravju (2,2 %). Kohezijska regija: Med prebivalci iz Zahodne Slovenije (2,9 %) je uporaba amfetamina kadarkoli v življenju pomembno višja kot med prebivalci iz Vzhodne Slovenije (1,7 %). Preglednica 3.9: Razširjenost uporabe amfetamina kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek uporabe amfetamina kadarkoli v življenju n= 8889 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 2,3 Spol Moški 3,1 2,5 3,8 A B Ženski 1,5 1,1 1,9 B A Starost 15–24 let 2,9 1,9 4,3 A BDEF 25–34 let 5,4 4,1 7,1 B ADEF 35–44 let 4,6 3,6 5,9 C DEF 45–54 let 0,8 0,5 1,4 D ABCF 55–64 let 0,3 0,2 0,7 E ABC 65–74 let 0,2 0,0 0,9 F ABCD Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 1,3 0,7 2,6 A CD Poklicna izobrazba 1,8 1,1 2,9 B D Srednješolska izobrazba 2,4 1,9 3,1 C A Višja strokovna izobrazba ali več 3,0 2,4 3,8 D AB Status aktivnosti Delovno aktivni 2,7 2,2 3,2 A CD Šolajoči 3,0 2,1 4,2 B D Brezposelni 4,7 2,6 8,4 C AD Neaktivni 0,4 0,1 1,0 D ABC Skupno življenje Da 1,7 1,4 2,1 A B s partnerjem Ne 3,6 2,8 4,5 B A Življenje z mladoletno Da 2,0 1,6 2,6 A osebo Ne 2,5 2,0 3,1 B Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 5,7 3,4 9,5 A B zdravju Majhna verjetnost težav v duševnem zdravju 2,2 1,8 2,6 B A Kohezijska regija Vzhodna 1,7 1,4 2,3 A B Zahodna 2,9 2,4 3,5 B A Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 24 3.5.1 Trend v razširjenosti uporabe amfetamina v obdobju 2012–2023 V obdobju 2012–2023 beležimo pomembno zvišanje odstotka prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let, ki so že kdaj v življenju uporabili amfetamin, skupaj in pri obeh spolih. Podatki za desetletne starostne skupine kažejo, da se je odstotek prebivalcev, ki so že kdaj uporabili amfetamin, pomembno zvišal v vseh starostnih skupinah; največji porast beležimo v starostni skupini 35–44 let (Preglednica 3.10, Slika 3.6). Preglednica 3.10: Trend v razširjenosti uporabe amfetamina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Amfetamin 2012 2018 2023 p* Skupaj 0,9 2,3 2,7 <0,001 Moški 1,4 3,2 3,6 <0,001 Ženske 0,5 1,4 1,7 <0,001 15–24 let 1,9 2,9 2,9 0,0393 25–34 let 2,3 5,2 5,4 <0,001 35–44 let 0,5 3,4 4,6 <0,001 45–54 let 0,2 0,4 0,8 0,0049 55–64 let 0,0 0,1 0,3 0,0108 *Pri statistično značilnih razlikah so vrednosti p izpisane odebeljeno. Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. Skupaj Moški Ženske 2012 2018 2023 40 40 35 35 30 30 25 25 % 20 20 % 15 15 10 10 5 5 0 0 2012 2018 2023 15–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Slika 3.6: Trend v razširjenosti uporabe amfetamina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. 25 3.6 Razširjenost uporabe metamfetamina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Metamfetamin je že kdaj v življenju uporabilo 0,3 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let, v zadnjih 12 mesecih je to prepovedano drogo uporabilo 0,1 % prebivalcev. Povprečna starost ob prvi uporabi metamfetamina je bila 24,4 let. Uporaba metamfetamina v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 0,2 % 15–74 let 0,1 % Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe metamfetamina kadarkoli v življenju in spolom (χ² = 9,8, p = 0,0035), starostjo (χ² = 16,7, p = 0,0264), statusom aktivnosti (χ² = 21,6, p = 0,0011), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 16,4, p = 0,0004), življenjem z mladoletno osebo (χ² = 5,4, p = 0,0304), težavami v duševnem zdravju (χ² = 3,7, p = 0,0498) in kohezijsko regijo (χ² = 13,8, p = 0,0003). Odstotki tistih, ki so že kdaj v življenju uporabili metamfetamin med prebivalci starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijski regiji predstavljeni v Preglednici 3.11. Spol: Med moškimi (0,5 %) je uporaba metamfetamina že kdaj v življenju pomembno višja kot med ženskami (0,1 %). Starost: V starostni skupini 35–44 let (0,6 %) je uporaba metamfetamina že kdaj v življenju pomembno višja kot v starostni skupini 65–74 let, kjer nismo zaznali pojava uporabe metamfetamina kadarkoli v življenju. Drugih razlik med starostnimi skupinami nismo zaznali. Status aktivnosti: Najvišjo uporabo metamfetamina že kdaj v življenju beležimo med brezposelnimi (1,3 %) in ta uporaba je pomembno višja kot med delovno aktivnimi (0,3 %) in neaktivnimi (0,0 %). Tudi med šolajočimi (0,6 %) in delovno aktivnimi (0,3 %) je uporaba metamfetamina že kdaj v življenju pomembno višja kot med neaktivnimi, kjer nismo zaznali pojava uporabe metamfetamina kadarkoli v življenju. Skupno življenje s partnerjem: Med prebivalci, ki živijo skupaj s partnerjem (0,2 %), beležimo pomembno nižjo uporabo metamfetamina že kdaj v življenju, kot med tistimi, ki ne živijo s partnerjem (0,7 %). Življenje z mladoletno osebo: Med prebivalci, ki živijo z mladoletno osebo (0,2 %), je uporaba metamfetamina že kdaj v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo z mladoletno osebo (0,4 %). 26 Težave v duševnem zdravju: V skupini prebivalcev, ki imajo veliko verjetnost težav v duševnem zdravju (0,8 %), beležimo pomembno višjo uporabo metamfetamina že kdaj v življenju kot v skupini prebivalcev z majhno verjetnostjo težav v duševnem zdravju (0,3 %). Kohezijska regija: Med prebivalci, ki živijo v Zahodni Sloveniji (0,6 %), beležimo pomembno višjo uporabo metamfetamina, kot med prebivalci, ki živijo v Vzhodni Sloveniji (0,1 %). Preglednica 3.11: Razširjenost uporabe metamfetamina kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek uporabe metamfetamina kadarkoli v življenju n= 8881 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 0,3 Spol Moški 0,5 0,3 0,9 A B Ženski 0,1 0,1 0,3 B A Starost 15–24 let 0,7 0,2 2,0 A 25–34 let 0,5 0,2 1,2 B 35–44 let 0,6 0,3 1,2 C F 45–54 let 0,2 0,1 0,6 D 55–64 let 0,1 0,0 0,5 E 65–74 let 0,0 0,0 0,3 F C Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 0,4 0,1 1,4 A Poklicna izobrazba 0,4 0,2 1,1 B Srednješolska izobrazba 0,2 0,1 0,5 C Višja strokovna izobrazba ali več 0,4 0,2 0,7 D Status aktivnosti Delovno aktivni 0,3 0,2 0,6 A CD Šolajoči 0,6 0,3 1,4 B D Brezposelni 1,3 0,4 3,7 C AD Neaktivni 0,0 0,0 0,2 D ABC Skupno življenje Da 0,2 0,1 0,3 A B s partnerjem Ne 0,7 0,4 1,2 B A Življenje z mladoletno Da 0,2 0,1 0,4 A B osebo Ne 0,4 0,3 0,8 B A Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 0,8 0,3 2,3 A B zdravju Majhna verjetnost težav v duševnem zdravju 0,3 0,2 0,5 B A Kohezijska regija Vzhodna 0,1 0,0 0,3 A B Zahodna 0,6 0,3 0,9 B A Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. Trenda v razširjenosti uporabe metamfetamina med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let ni mogoče prikazati, saj to vprašanje ni bilo vključeno v vse tri izvedbe Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah. 27 3.7 Razširjenost uporabe LSD in drugih halucinogenih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let LSD in druge halucinogene droge je že kdaj v življenju uporabilo 2,2 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let, v zadnjih 12 mesecih je to drogo uporabilo 0,6 % prebivalcev, v zadnjih 30 dneh pa 0,1 %. Povprečna starost ob prvi uporabi LSD in drugih halucinogenih drog je bila 22,4 let. Prebivalci, ki so poročali o uporabi LSD in drugih halucinogenih v zadnjih 12 mesecih, so ga uporabljali občasno. Uporaba LSD in drugih halucinogenih drog v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 1,6 % 15–74 let 0,6 % Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe LSD in drugih halucinogenih drog kadarkoli v življenju in spolom (χ² = 36,9, p < 0,001), starostjo (χ² = 86,1, p < 0,001), izobrazbo (χ² = 25,5, p = 0,0012), statusom aktivnosti (χ² = 36,8, p < 0,001), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 39,6, p < 0,001), življenjem z mladoletno osebo (χ² = 7,9, p = 0,0111) in kohezijsko regijo (χ² = 23,3, p < 0,001). Odstotki tistih, ki so že kdaj v življenju uporabili LSD in druge halucinogene droge med prebivalci starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijski regiji predstavljeni v Preglednici 3.12. Spol: Med moškimi (3,1 %) beležimo pomembno višjo uporabo LSD in drugih halucinogenih drog že kdaj v življenju kot med ženskami (1,2 %). Starost: V starostnih skupinah 15–24 let (3,3 %), 25–34 let (4,2%) in 35–44 let (3,4 %) je uporaba LSD in drugih halucinogenih drog že kdaj v življenju pomembno višja kot v starostnih skupinah 45–54 let (1,5 %), 55–64 let (0,6 %) in 65–74 let (0,4 %). Pomembno višjo uporabo LSD in drugih halucinogenih drog že kdaj v življenju beležimo v starostni skupini 45–54 let kot v skupinah 55–64 let in 65–74 let. Izobrazba: V skupini z višjo strokovno izobrazbo ali več (3,3 %) je uporaba LSD in drugih halucinogenih drog že kdaj v življenju pomembno višja kot v vseh drugih skupinah. Pomembne razlike beležimo tudi med skupinama s srednješolsko izobrazbo (2,2 %) in poklicno izobrazbo (1,3 %), kjer ima slednja pomembno nižjo razširjenost uporabe ekstazija kadarkoli v življenju. Status aktivnosti: Glede na status aktivnosti imajo neaktivni pomembno nižjo uporabo uporaba LSD in drugih halucinogenih drog že kdaj v življenju kot brezposelni (3,5 %), šolajoči (3,2 %) in delovno aktivni (2,5 %). Skupno življenje s partnerjem: Med prebivalci, ki živijo skupaj s partnerjem (1,5 %), je razširjenost uporabe LSD in drugih halucinogenih drog že kdaj v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo s partnerjem (3,6 %). 28 Življenje z mladoletno osebo: Med prebivalci, ki živijo z mladoletno osebo (1,6 %), je uporaba LSD in drugih halucinogenih drog že kdaj v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo z mladoletno osebo (2,5 %). Kohezijska regija: Prebivalci iz Zahodne Slovenije (3,0 %) imajo pomembno višjo uporabo LSD in drugih halucinogenih drog kadarkoli v življenju kot prebivalci iz Vzhodne Slovenije (1,5 %). Preglednica 3.12: Razširjenost uporabe LSD in drugih halucinogenih drog kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek uporabe LSD in drugih halucinogenih drog kadarkoli v življenju n= 8927 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 2,2 Spol Moški 3,1 2,5 3,7 A B Ženski 1,2 0,9 1,6 B A Starost 15–24 let 3,3 2,3 4,8 A DEF 25–34 let 4,2 3,1 5,6 B DEF 35–44 let 3,4 2,6 4,5 C DEF 45–54 let 1,5 1,0 2,3 D ABCEF 55–64 let 0,6 0,4 1,1 E ABCD 65–74 let 0,4 0,2 1,0 F ABCD Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 1,3 0,7 2,3 A D Poklicna izobrazba 1,3 0,7 2,2 B CD Srednješolska izobrazba 2,2 1,7 2,9 C BD Višja strokovna izobrazba ali več 3,3 2,6 4,0 D ABC Status aktivnosti Delovno aktivni 2,5 2,1 3,0 A D Šolajoči 3,2 2,2 4,5 B D Brezposelni 3,5 1,1 1,9 C D Neaktivni 0,5 0,3 1,1 D ABC Skupno življenje Da 1,5 1,2 1,8 A B s partnerjem Ne 3,6 2,8 4,5 B A Življenje z mladoletno Da 1,6 1,3 2,1 A B osebo Ne 2,5 2,1 3,1 B A Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 3,5 2,0 6,1 A zdravju Majhna verjetnost težav v duševnem zdravju 2,1 1,8 2,5 B Kohezijska regija Vzhodna 1,5 1,1 1,9 A B Zahodna 3,0 2,4 3,6 B A Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 29 3.7.1 Trend v razširjenosti uporabe LSD in drugih halucinogenih drog v obdobju 2012–2023 V obdobju 2012–2023 beležimo pomembno zvišanje odstotka prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let, ki so že kdaj v življenju uporabili LSD ali druge halucinogene droge, skupaj in pri obeh spolih. Podatki za desetletne starostne skupine kažejo, da se je odstotek prebivalcev, ki so že kdaj uporabili LSD in druge halucinogene, pomembno zvišal v vseh starostnih skupinah (Preglednica 3.13, Slika 3.7). Preglednica 3.13: Trend v razširjenosti uporabe LSD in drugih halucinogenih drog kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) LSD in druge halucinogene droge 2012 2018 2023 p* Skupaj 1,0 2,2 2,5 <0,001 Moški 1,4 2,9 3,5 <0,001 Ženske 0,6 1,4 1,5 <0,001 15–24 let 0,9 3,1 3,3 0,0001 25–34 let 1,6 3,7 4,2 <0,001 35–44 let 1,6 3,2 3,4 <0,001 45–54 let 0,6 0,8 1,5 0,0050 55–64 let 0,3 0,4 0,6 0,0417 *Pri statistično značilnih razlikah so vrednosti p izpisane odebeljeno. Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. Skupaj Moški Ženske 2012 2018 2023 40 40 35 35 30 30 25 25 % 20 % 20 15 15 10 10 5 5 0 0 2012 2018 2023 15–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Slika 3.7: Trend v razširjenosti uporabe LSD in drugih halucinogenih drog kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. 30 3.8 Razširjenost uporabe novih psihoaktivnih snovi med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Nove psihoaktivne snovi je že kdaj v življenju uporabilo 0,6 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let, v zadnjih 12 mesecih je to drogo uporabilo 0,2 % prebivalcev, v zadnjih 30 dneh pa 0,1 %. Povprečna starost ob prvi uporabi NPS je bila 25 let. Prebivalci, ki so poročali o uporabi NPS v zadnjih 12 mesecih, so jih uporabljali občasno. Uporaba NPS v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 1,5 % 15–74 let 0,6 % Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe NPS kadarkoli v življenju in spolom (χ² = 15,6, p = 0,0002), starostjo (χ² = 59,0, p < 0,001), statusom aktivnosti (χ² = 19,3, p = 0,0012), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 24,7, p < 0,001), življenjem z mladoletno osebo (χ² = 11,5, p = 0,0020), težavami v duševnem zdravju (χ² = 13,0, p = 0,0016) in kohezijsko regijo (χ² = 15,5, p = 0,0004). Odstotki tistih, ki so že kdaj v življenju uporabili NPS med prebivalci starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, duševnem zdravju in kohezijski regiji predstavljeni v Preglednici 3.14. Spol: Med moškimi (0,9 %) beležimo pomembno višjo uporabo NPS že kdaj v življenju kot med ženskami (0,3 %). Starost: V starostni skupinah 15–24 let (1,3 %), 25–34 let (1,6 %) in 35–44 let (0,9 %) je uporaba NPS že kdaj v življenju pomembno višja kot v starostni skupini 45–54 let (0,2 %) ter skupinah 55–64 let in 65–74 let, kjer nismo zaznali pojava uporabe NPS kadarkoli v življenju. Status aktivnosti: Glede na status aktivnosti imajo neaktivni pomembno nižjo uporabo NPS že kdaj v življenju kot brezposelni (0,4 %), šolajoči (1,1 %) in delovno aktivni (0,7 %). Skupno življenje s partnerjem: Med prebivalci, ki živijo v partnerski zvezi (0,3 %), je razširjenost uporabe NPS že kdaj v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo s partnerjem (1,2 %). Življenje z mladoletno osebo: Med prebivalci, ki živijo z mladoletno osebo (0,3 %), je uporaba NPS že kdaj v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo z mladoletno osebo (0,8 %). Težave v duševnem zdravju: V skupini prebivalcev, ki imajo majhno verjetnost težav v duševnem zdravju (0,5 %), je razširjenost uporabe NPS že kdaj v življenju pomembno nižja, kot v skupini tistih, ki imajo veliko verjetnost težav v duševnem zdravju (2,0 %). Kohezijska regija: Prebivalci iz Zahodne Slovenije (3,0 %) imajo pomembno višjo uporabo NPS kadarkoli v življenju kot prebivalci iz Vzhodne Slovenije (1,5 %). 31 Preglednica 3.14: Razširjenost uporabe NPS kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek uporabe NPS kadarkoli v življenju n= 8914 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 0,6 Spol Moški 0,9 0,6 1,3 A B Ženski 0,3 0,1 0,5 B A Starost 15–24 let 1,3 0,7 2,6 A DEF 25–34 let 1,6 1,0 2,6 B DEF 35–44 let 0,9 0,5 1,5 C DEF 45–54 let 0,2 0,0 0,6 D ABC 55–64 let 0,0 0,0 0,0 E ABC 65–74 let 0,0 0,0 0,0 F ABC Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 0,4 0,1 1,3 A Poklicna izobrazba 0,6 0,3 1,3 B Srednješolska izobrazba 0,6 0,4 1,0 C Višja strokovna izobrazba ali več 0,7 0,4 1,1 D Status aktivnosti Delovno aktivni 0,7 0,5 1,1 A D Šolajoči 1,1 0,6 2,0 B D Brezposelni 0,4 0,1 1,5 C D Neaktivni 0,0 0,0 0,0 D ABC Skupno življenje Da 0,3 0,2 0,5 A B s partnerjem Ne 1,2 0,8 1,8 B A Življenje z mladoletno Da 0,3 0,1 0,5 A B osebo Ne 0,8 0,6 1,2 B A Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 2,0 0,9 4,4 A B zdravju Majhna verjetnost težav v duševnem zdravju 0,5 0,4 0,8 B A Kohezijska regija Vzhodna 0,3 0,2 0,5 A B Zahodna 0,9 0,6 1,4 B A Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 32 3.8.1 Trend v razširjenosti uporabe NPS v obdobju 2012–2023 V obdobju 2012–2023 ne beležimo pomembnih sprememb v odstotku prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let, ki so že kdaj v življenju uporabili NPS, prav tako sprememb ne beležimo med moškimi in med ženskami. Podatki za desetletne starostne skupine kažejo, da se je odstotek prebivalcev, ki so že kdaj v življenju uporabili NPS, pomembno zvišal le v starostni skupini 35–44 let, v drugih starostnih skupinah ni sprememb (Preglednica 3.15, Slika 3.8). Preglednica 3.15: Trend v razširjenosti uporabe NPS kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) NPS 2012 2018 2023 p* Skupaj 0,6 0,3 0,7 0,8230 Moški 0,9 0,4 1,1 0,5811 Ženske 0,3 0,2 0,3 0,7261 15–24 let 1,8 0,3 1,3 0,1509 25–34 let 1,0 0,7 1,6 0,1509 35–44 let 0,4 0,5 0,9 0,0389 45–54 let 0,1 0,1 0,2 0,5951 55–64 let 0,1 0,0 0,0 0,1676 *Pri statistično značilnih razlikah so vrednosti p izpisane odebeljeno. Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. Skupaj Moški Ženske 2012 2018 2023 40 40 35 35 30 30 25 25 % 20 % 20 15 15 10 10 5 5 0 0 2012 2018 2023 15–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Slika 3.8: Trend v razširjenosti uporabe NPS kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. 33 3.9 Razširjenost uporabe heroina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Heroin je že kdaj v življenju uporabilo 0,5 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let, v zadnjih 12 mesecih je to drogo uporabilo 0,1 % prebivalcev. Povprečna starost ob prvi uporabi heroina je bila 20,7 let. Prebivalci, ki so poročali o uporabi heroina v zadnjih 12 mesecih, so ga uporabljali občasno. Uporaba heroina v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 0,2 % 15–74 let 0,1 % Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe heroina kadarkoli v življenju in spolom (χ² = 15,9, p = 0,0001), starostjo (χ² = 27,7, p = 0,0156), statusom aktivnosti (χ² = 66,5, p < 0,001), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 25,8, p < 0,001), življenjem z mladoletno osebo (χ² = 9,2, p = 0,0066) in težavami v duševnem zdravju (χ² = 16,3, p = 0,0014). Odstotki tistih, ki so že kdaj v življenju uporabili heroin med prebivalci starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijski regiji predstavljeni v Preglednici 3.16. Spol: Med moškimi (0,8 %) beležimo pomembno višjo uporabo heroina že kdaj v življenju kot med ženskami (0,2 %). Starost: V starostnih skupinah 35–44 let (1,1 %) in 45–54 let (0,9 %) je uporaba heroina že kdaj v življenju pomembno višja kot v starostnih skupinah 55–64 let (0,2 %) in 65–74 let, kjer nismo zaznali pojava uporabe heroina kadarkoli v življenju. Status aktivnosti: Glede na status aktivnosti beležimo med brezposelnimi (3,2 %) pomembno višjo uporabo heroina že kdaj v življenju kot med delovno aktivnimi (0,5 %), šolajočimi (0,3 %) in neaktivnimi (0,2 %). Skupno življenje s partnerjem: Med prebivalci, ki živijo skupaj s partnerjem (0,2 %), je razširjenost uporabe heroina že kdaj v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo s partnerjem (1,1 %). Življenje z mladoletno osebo: Med prebivalci, ki živijo z mladoletno osebo (0,2 %), je uporaba heroina že kdaj v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo z mladoletno osebo (0,7 %). Težave v duševnem zdravju: V skupini prebivalcev, ki imajo majhno verjetnost težav v duševnem zdravju (0,5 %), je razširjenost uporabe heroina že kdaj v življenju pomembno nižja, kot v skupini tistih, ki imajo veliko verjetnost težav v duševnem zdravju (2,0 %). 34 Preglednica 3.16: Razširjenost uporabe heroina kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek uporabe heroina kadarkoli v življenju n= 8915 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 0,5 Spol Moški 0,8 0,5 1,3 A B Ženski 0,2 0,1 0,4 B A Starost 15–24 let 0,4 0,1 2,0 A 25–34 let 0,3 0,1 1,3 B 35–44 let 1,1 0,6 2,0 C EF 45–54 let 0,9 0,6 1,6 D EF 55–64 let 0,2 0,1 0,5 E DC 65–74 let 0,0 0,0 0,0 F DC Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 0,6 0,2 1,7 A Poklicna izobrazba 0,9 0,5 1,8 B Srednješolska izobrazba 0,5 0,3 0,8 C Višja strokovna izobrazba ali več 0,3 0,1 0,5 D Status aktivnosti Delovno aktivni 0,5 0,3 0,7 A C Šolajoči 0,3 0,1 1,0 B C Brezposelni 3,2 1,5 6,5 C ABD Neaktivni 0,2 0,0 0,9 D C Skupno življenje Da 0,2 0,1 0,4 A B s partnerjem Ne 1,1 0,7 1,8 B A Življenje z mladoletno Da 0,2 0,1 0,5 A B osebo Ne 0,7 0,5 1,1 B A Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 2,0 0,8 4,7 A B zdravju Majhna verjetnost težav v duševnem zdravju 0,5 0,3 0,8 B A Kohezijska regija Vzhodna 0,4 0,3 0,8 A Zahodna 0,6 0,4 1,0 B Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 35 3.9.1 Trend v razširjenosti uporabe heroina v obdobju 2012–2023 V obdobju 2012–2023 ne beležimo pomembnih sprememb v odstotku prebivalcev Slovenije v starosti 15–64 let, ki so že kdaj v življenju uporabili heroin, prav tako sprememb ne beležimo med moškimi in med ženskami. Podatki za desetletne starostne skupine kažejo, da se je odstotek prebivalcev, ki so že kdaj v življenju uporabili heroin, pomembno znižal v starostni skupini 25–34 let, zvišal pa v starostni skupini 45–54 let, v drugih starostnih skupinah ni sprememb (Preglednica 3.17, Slika 3.9). Preglednica 3.17: Trend v razširjenosti uporabe heroina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Heroin 2012 2018 2023 p* Skupaj 0,5 0,5 0,6 0,8263 Moški 0,7 0,7 0,9 0,6825 Ženske 0,3 0,2 0,2 0,8732 15–24 let 0,7 0,0 0,4 0,0518 25–34 let 0,8 0,8 0,3 0,0369 35–44 let 0,7 0,9 1,1 0,6087 45–54 let 0,2 0,4 0,9 0,0032 55–64 let 0,1 0,1 0,2 0,2282 *Pri statistično značilnih razlikah so vrednosti p izpisane odebeljeno. Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. Skupaj Moški Ženske 2012 2018 2023 40 40 35 35 30 30 25 25 % 20 % 20 15 15 10 10 5 5 0 0 2012 2018 2023 15–24 let 25–34 let 35–44 let 45–54 let 55–64 let Slika 3.9: Trend v razširjenosti uporabe heroina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let, 2012, 2018 in 2023, NIJZ. 36 3.10 Razširjenost uporabe več drog ob eni priložnosti med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Več drog ob eni priložnosti je že kdaj v življenju uporabilo 7,5 % prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let, v zadnjih 12 mesecih je več drog ob eni priložnosti uporabilo 1,8 % prebivalcev in v zadnjih 30 dneh 0,8 %. Povprečna starost ob prvi uporabi več drog ob eni priložnosti je bila 20 let. Večina prebivalcev, ki so poročali o uporabi več drog ob eni priložnosti v zadnjih 12 mesecih, jih je uporabljala občasno (95,1 %), 4,0 % so jih uporabljali pogosto in redno 0,8 %. Prebivalcem, ki so poročali o uporabi več drog ob eni priložnosti, smo zastavili tudi vprašanje, katere kombinacije prepovedanih drog so uporabljali. Zanimalo nas je tudi, če so prepovedane droge uporabljali v kombinaciji z alkoholom. Prebivalci, ki so uporabljali prepovedane droge v kombinaciji z alkoholom, so najpogosteje poročali o uporabi alkohola in marihuane (77,1 %), sledita kombinaciji alkohola in dveh prepovedanih drog (8,1 %) ter alkohola in več kot treh prepovedanih drog (4,7 %). Prebivalci, ki so uporabljali kombinacijo različnih prepovedanih drog brez alkohola, pa so najpogosteje poročali o uporabi marihuane in kokaina (13,0 %), sledi kombinacija marihuane in ekstazija (11,9 %) in kombinacija marihuane, ekstazija, amfetamina in kokaina (4,1 %). Moški so najpogosteje poročali o uporabi kombinacije marihuane in ekstazija, ženske pa o uporabi kombinacije marihuane in kokaina. Uporaba več drog ob eni priložnosti v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 4,8 % 15–74 let 1,8 % Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe več drog ob eni priložnosti kadarkoli v življenju in spolom (χ² = 67,5, p < 0,001), starostjo (χ² = 386,1, p < 0,001), izobrazbo (χ² = 145,2, p < 0,001), statusom aktivnosti (χ² = 182,9, p < 0,001), skupnim življenjem s partnerjem (χ² = 29,8, p < 0,001), težavami v duševnem zdravju (χ² = 38,1, p < 0,001) in kohezijsko regijo (χ² = 43,5, p < 0,001). Odstotki tistih, ki so že kdaj v življenju uporabili več drog ob eni priložnosti med prebivalci starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijski regiji predstavljeni v Preglednici 3.18. Spol: Med moškimi (9,7 %) beležimo pomembno višjo uporabo več drog ob eni priložnosti že kdaj v življenju kot med ženskami (5,1 %). 37 Starost: V starostnih skupinah 15–24 let (12,1 %), 25–34 let (14,6 %) in 35–44 let (12,4 %) beležimo pomembno višjo uporabo več drog ob eni priložnosti kot v skupinah 45–54 let (5,5 %), 55–64 let (1,8 %) in 65–74 let (0,3 %). Poleg tega ima starostna skupina 45–54 let pomembno višjo uporabo več drog ob eni priložnosti že kdaj v življenju kot skupini 55–64 let in 65–74 let. Pomembne razlike beležimo tudi med skupinama 55–64 let in 65–74 let, kjer ima slednja pomembno nižjo uporabo več drog ob eni priložnosti. Izobrazba: V skupini z višjo strokovno izobrazbo ali več (12,2 %) beležimo pomembno višjo uporabo več drog ob eni priložnosti že kdaj v življenju kot v vseh drugih skupinah. V skupini s srednješolsko izobrazbo (7,6 %) pa je uporaba več drog ob eni priložnosti že kdaj v življenju pomembno višja kot v skupinah s poklicno izobrazbo (3,8 %) in osnovnošolsko izobrazbo ali manj (3,5 %). Status aktivnosti: V skupini neaktivnih (0,7 %) beležimo pomembno nižjo uporabo več drog ob eni priložnosti že kdaj v življenju kot v vseh drugih skupinah. Med šolajočimi (11,5 %) beležimo pomembno višjo uporabo več drog ob eni priložnosti že kdaj v življenju kot med delovno aktivnimi (9,2 %). Skupno življenje s partnerjem: Med prebivalci, ki živijo skupaj s partnerjem (6,4 %), je uporaba več drog ob eni priložnosti že kdaj v življenju pomembno nižja, kot med tistimi, ki ne živijo s partnerjem (9,7 %). Težave v duševnem zdravju: V skupini prebivalcev, ki imajo veliko verjetnost težav v duševnem zdravju (15,7 %), beležimo pomembno višjo uporabo več drog ob eni priložnosti že kdaj v življenju kot v skupini z majhno verjetnostjo težav v duševnem zdravju (7,2 %). Kohezijska regija: Prebivalci, ki živijo v Zahodni Sloveniji (9,4 %), imajo pomembno višjo uporabo več drog ob eni priložnosti, kot prebivalci, ki živijo v Vzhodni Sloveniji (5,7 %). 38 Preglednica 3.18: Razširjenost uporabe več drog ob eni priložnosti kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek uporabe več drog ob eni priložnosti kadarkoli v življenju n= 8921 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 7,5 Spol Moški 9,7 8,7 10,8 A B Ženski 5,1 4,5 5,8 B A Starost 15–24 let 12,1 10,1 14,4 A DEF 25–34 let 14,6 12,5 17,0 B DEF 35–44 let 12,4 10,7 14,3 C DEF 45–54 let 5,5 4,5 6,8 D ABCEF 55–64 let 1,8 1,3 2,5 E ABCDF 65–74 let 0,3 0,1 0,6 F ABCDE Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 3,5 2,4 5,0 A CD Poklicna izobrazba 3,8 2,8 5,1 B CD Srednješolska izobrazba 7,6 6,7 8,8 C ABD Višja strokovna izobrazba ali več 12,2 11,0 13,5 D ABC Status aktivnosti Delovno aktivni 9,2 8,3 10,1 A BD Šolajoči 11,5 9,7 13,7 B AD Brezposelni 8,1 5,4 12,0 C D Neaktivni 0,7 0,4 1,4 D ABC Skupno življenje Da 6,4 5,8 7,1 A B s partnerjem Ne 9,7 8,5 11,0 B A Življenje z mladoletno Da 7,9 7,0 8,9 A osebo Ne 7,2 6,4 8,1 B Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 15,7 12,0 20,4 A B zdravju Majhna verjetnost težav v duševnem zdravju 7,2 6,6 7,8 B A Kohezijska regija Vzhodna 5,7 5,0 6,6 A B Zahodna 9,4 8,5 10,4 B A Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. Trenda v razširjenosti uporabe več drog ob eni priložnosti med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let ni mogoče prikazati, saj to vprašanje ni bilo vključeno v vse tri izvedbe Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah. 39 3.11 Razširjenost uporabe konoplje in pripravkov iz konoplje v zdravstvene namene med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Po podatkih raziskave izvedene v letu 2023 je 11,5 % prebivalcev Slovenije starih 15–74 let že kdaj v življenju uporabilo konopljo oziroma pripravek iz konoplje v zdravstvene namene. Konopljo oz. pripravek iz konoplje je v zdravstvene namene sicer že uporabilo 3,3 % prebivalcev, vendar ga ne nameravajo več. Večina prebivalcev (88,5 %) konoplje oz. pripravkov iz konoplje v zdravstvene namene še ni uporabilo, med njimi pa jih o uporabi razmišlja 10,6 % (Preglednica 3.19). Uporaba konoplje oziroma pripravka iz konoplje v zdravstvene namene v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 12,3 % 15–74 let 11,2 % Preglednica 3.19: Uporaba konoplje oziroma pripravkov iz konoplje v zdravstvene namene kadarkoli v življenju med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, skupaj in po spolu (v %) n=8911 Skupaj Moški Ženske Da, sem in nameravam tudi v bodoče. 8,2 7,7 8,7 Da, sem, vendar ne nameravam več. 3,3 3,1 3,5 Ne, nisem, vendar razmišljam o tem. 10,6 10,6 10,5 Ne, nisem in o tem ne razmišljam. 44,0 44,6 43,4 Ne, nisem in tudi ne nameravam. 33,9 34,0 33,8 Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. Odstotki tistih, ki so kdaj v življenju uporabili konopljo oziroma pripravek iz konoplje v zdravstvene namene med prebivalci Slovenije, starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijski regiji, predstavljeni v Preglednici 3.20. Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe konoplje oz. pripravkov iz konoplje kdaj v življenju v zdravstvene namene in starostjo (χ² = 44,1, p < 0,0001), izobrazbo (χ² = 35,5, p < 0,0001), statusom aktivnosti (χ² = 26,0, p = 0,0001) in težavami v duševnem zdravju (χ² = 15,1, p = 0,0003). Starost: Odstotek prebivalcev, ki so kdaj v življenju uporabili konopljo oz. njen pripravek v zdravstvene namene je pomembno nižji v starostni skupini 65–74 let (7,3 %) v primerjavi s prebivalci v starostnih skupinah 15–24 let (10,4 %), 25–35 let (13,9 %), 35–44 let (13,5 %), 45–54 let (12,8 %) in 55–64 let (10,5 %). 40 Status aktivnosti: Med prebivalci, ki so delovno aktivni (12,8 %), je odstotek uporabe konoplje oz. njenih pripravkov v zdravstvene namene že kdaj v življenju pomembno višji kot med šolajočimi (9,5 %) in neaktivnimi prebivalci (9,0 %). Težave v duševnem zdravju: Med prebivalci, ki imajo majhno verjetnost težav v duševnem zdravju (11,3 %), je odstotek tistih, ki so že kdaj v življenju uporabili konopljo oz. njen pripravek v zdravstvene namene pomembno nižji, kot pri tistih, ki imajo veliko verjetnost težav v duševnem zdravju (17,9 %). Preglednica 3.20: Razširjenost uporabe konoplje oz. pripravka iz konoplje v zdravstvene namene kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek uporabe konoplje oziroma pripravka iz konoplje v zdravstvene namene kadarkoli v življenju n= 8911 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 11,5 10,8 12,2 Spol Moški 10,8 9,8 11,9 A Ženski 12,2 11,3 13,3 B Starost 15–24 let 10,4 8,6 12,6 A BCF 25–34 let 13,9 11,8 16,2 B AEF 35–44 let 13,5 11,8 15,4 C AEF 45–54 let 12,8 11,2 14,6 D F 55–64 let 10,5 9,1 12,1 E BCF 65–74 let 7,3 6,1 8,8 F ABCDE Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 8,1 6,5 10,1 A BCD Poklicna izobrazba 11,2 9,6 13,0 B AD Srednješolska izobrazba 11,5 10,4 12,7 C AD Višja strokovna izobrazba ali več 14,1 12,9 15,4 D ABC Status aktivnosti Delovno aktivni 12,8 11,9 13,8 A BD Šolajoči 9,5 7,8 11,5 B A Brezposelni 11,6 8,4 15,8 C Neaktivni 9,0 7,8 10,3 D A Skupno življenje Da 11,7 10,9 12,6 A s partnerjem Ne 11,1 9,9 12,4 B Življenje z mladoletno Da 11,0 10,0 12,2 A osebo Ne 11,7 10,8 12,7 B Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 17,9 14,1 22,4 A B zdravju Majhna verjetnost težav v duševnem zdravju 11,3 10,6 12,1 B A Kohezijska regija Vzhodna 10,9 10,0 11,9 A Zahodna 12,1 11,1 13,2 B Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. Trenda v uporabi konoplje oziroma pripravkov iz konoplje v zdravstvene namene med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let ni mogoče prikazati, saj vprašanja iz tega sklopa niso bila vključena v vse tri izvedbe Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah. 41 3.12 Razširjenost zlorabe zdravil na recept med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let Po podatkih naše raziskave je 1,6 % prebivalcev Slovenije, v starosti od 15–74 let, v preteklih 12 mesecih vsaj enkrat uporabilo zdravilo na recept v nemedicinske namene (Preglednica 3.22). Med njimi je večina (73,5 %) to naredila enkrat na mesec ali redkeje, 17,0 % pa dva do štirikrat na mesec. Dvakrat na teden ali pogosteje, pa je v zadnjih 12 mesecih zdravila na recept za nemedicinske namene uporabilo 9,5 % prebivalcev (Preglednica 3.21). Zloraba zdravil na recept v zadnjih 12 mesecih 15–34 let 2,5 % 15–74 let 1,3 % Preglednica 3.21: Zloraba zdravil na recept v zadnjih 12 mesecih glede na pogostost neustrezne uporabe (v %) n=139 Skupaj Moški Ženske 4-krat na teden ali pogosteje. 3,8 4,8 2,8 2- do 3-krat na teden. 5,7 6,1 5,3 2- do 4-krat na mesec. 17,0 17,0 M 17,1 1-krat na mesec ali redkeje. 73,5 72,1 M 74,9 M M= manj zanesljiva ocena. Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. Odstotki tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili zdravilo na recept v nemedicinske namene med prebivalci Slovenije, starimi 15–74 let, so skupaj, po spolu, starosti, izobrazbi, statusu aktivnosti, skupnem življenju s partnerjem, življenju z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijski regiji, predstavljeni v Preglednici 3.22. Obstaja statistično značilna povezava med razširjenostjo uporabe zdravil na recept v nemedicinske namene in starostjo (χ² =23,3, p = 0,0009), statusom aktivnosti (χ² =24,9, p = 0,0005), skupnim življenjem s partnerjem (χ² =6,8, p = 0,0178) in težavami v duševnem zdravju (χ² =45,6, p < 0,0001). Starost: Odstotek prebivalcev, ki so v zadnjih 12 mesecih zlorabili zdravilo na recept je višji v starostni skupini 15 ̶ 34 let (2,4 % - 2,5 %) v primerjavi s prebivalci v starostni skupini 45 ̶ 54 let (1,1 %) in 65–74 let (0,7 %). Status aktivnosti: Med prebivalci, ki so brezposelni (3,2 %) in šolajoči (2,8 %), je odstotek zlorabe zdravil na recept pomembno višji kot med delovno aktivnimi (1,5 %) in neaktivnimi osebami (0,8 %). Pri neaktivnih prebivalcih je odstotek zlorabe zdravil na recept najnižji. 42 Skupno življenje s partnerjem: Med prebivalci, ki ne živijo skupaj s partnerjem (2,1 %), je odstotek zlorabe zdravil na recept v zadnjih 12 mesecih pomembno višji, kot med tistimi, ki živijo s partnerjem (1,4 %). Težave v duševnem zdravju: V skupini prebivalcev, ki imajo majhno verjetnost težav v duševnem zdravju, je odstotek tistih, ki so v zadnjih 12 mesecih uporabili zdravilo na recept v nemedicinske namene (1,4 %), pomembno nižji, kot v skupini oseb, ki imajo veliko verjetnost težav v duševnem zdravju (5,8 %). Preglednica 3.22: Razširjenost zlorabe zdravil na recept v zadnjih 12 mesecih med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) Odstotek neustrezne uporabe zdravil na recept v zadnjih 12 mesecih n= 142 % % IZ (95) Skupina Statistično značilne razlike Skupaj 1,6 1,4 1,9 Spol Moški 1,6 1,2 2,1 A Ženski 1,6 1,3 2,0 B Starost 15–24 let 2,4 1,7 3,6 A DF 25–34 let 2,5 1,7 3,6 B DF 35–44 let 2,0 1,3 2,9 C F 45–54 let 1,1 0,7 1,7 D AB 55–64 let 1,3 0,9 2,0 E 65–74 let 0,7 0,4 1,2 F ABC Izobrazba Osnovnošolska izobrazba ali manj 1,5 0,9 2,4 A Poklicna izobrazba 1,3 0,9 2,1 B Srednješolska izobrazba 1,9 1,5 2,6 C Višja strokovna izobrazba ali več 1,4 1,1 1,9 D Status aktivnosti Delovno aktivni 1,5 1,2 1,9 A BCD Šolajoči 2,8 2,0 4,1 B AD Brezposelni 3,2 1,6 6,3 C AD Neaktivni 0,8 0,5 1,4 D ABC Skupno življenje Da 1,4 1,1 1,7 A B s partnerjem Ne 2,1 1,6 2,1 B A Življenje z mladoletno Da 1,7 1,3 2,2 A osebo Ne 1,5 1,2 2,0 B Težave v duševnem Velika verjetnost težav v duševnem zdravju 5,8 3,9 8,7 A B zdravju Majhna verjetnost težav v duševnem zdravju 1,4 1,2 1,7 B A Kohezijska regija Vzhodna 1,6 1,3 2,1 A Zahodna 1,6 1,2 2,1 B Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. Prebivalci Slovenije, ki so v zadnjih 12 mesecih zlorabili zdravilo na recept, so kot razlog največkrat navedli lajšanje bolečine (54,5 %) in obvladovanje stresa (22,5 %). Zdravilo na recept je iz drugih razlogov zlorabilo 16,1 % prebivalcev, sledita razloga nespečnost (14,5 %), in da bi se lažje soočili z vsakdanjim življenjem (14,2 %). Zdravila na recept je z namenom eksperimentiranja uporabilo 7,3 % prebivalcev, da bi se zadeli pa 6,8 % (Slika 3.10). 43 Da bi si sam ozdravil bolečino. Da bi si sam ozdravil bolečino. 54,5 Da bi obvladal stres. Da bi obvladal stres. 22,5 Zaradi nespečnosti. Zaradi nespečnosti. 14,5 Da bi se lažje soočil z vsakdanjim življenjem. Da bi se lažje soočil z vsakdanjim življenjem. 14,2 Da bi izboljšal svojo učinkovitost prri delu,… Da bi izboljšal svojo učinkovitost prri delu, študiju. 7,8 Da bi eksperimentiral. Da bi eksperimentiral. 7,3 Da bi se zadel. Da bi se zadel. 6,8 Da bi okrepil učinek zdravila - predpisana doza… Da bi okrepil učinek zdravila - predpisana doza ni bila zadostna. 6,2 Da bi ublažil učinek drugih substanc, zdravil. Da bi ublažil učinek drugih substanc, zdravil. 3,8 Ker mi to pomaga pri socialnih stikih. Ker mi to pomaga pri socialnih stikih. 3,7 Da bi okrepil učinek drugih substanc, zdravil. Da bi okrepil učinek drugih substanc, zdravil. 3,7 Zaradi drugih razlogov. Zaradi drugih razlogov. 16,1 0 20 40 60 80 100 % Opomba: Možnih je bilo več odgovorov. Slika 3.10: Razlogi za zlorabo zdravil na recept (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. Med prebivalci, ki so neustrezno uporabili zdravilo na recept v zadnjih 12 mesecih, jih je nekaj manj kot polovica dobila ali kupila zdravilo od partnerja, prijatelja ali sorodnika (47,1 %), 43,4 % pa je poročalo o tem, da jim je zdravila na recept predpisal zdravnik zaradi njihove težave oz. bolezni, vendar so jih jemali daljši čas, v večjih odmerkih ali za druge namene, kot so bila predpisana. Prek spleta je zdravilo kupilo 3,1 % prebivalcev, od preprodajalca ali drugega tujca pa 2,4 %. 2,0 % jih je navedlo, da so zavedli zdravnika, da jim je napisal recept, 1,9 % prebivalcev pa je namerno obiskalo več zdravnikov, da so jim napisali recepte za zdravila (Slika 3.11). Dobil ali kupil sem jih od partnerja, prijatelja ali Dobil ali kupil sem jih od partnerja, prijatelja ali sorodnika. 47,1 sorodnika. Zdravnik mi jih je predpisal na recept zaradi moje Zdravnik mi jih je predpisal na recept zaradi moje težave oziroma 43,4 težave oz. bolezni, vendar sem jih jemal daljši… bolezni, vendar sem jih jemal daljši čas, v večjih odmerkih ali za druge namene, kot so mi bila predpisana. Kupil sem jih preko interneta (spletni nakup). Kupil sem jih preko interneta (spletni nakup). 3,1 Kupil sem jih od preprodajalca ali drugega tujca. Kupil sem jih od preprodajalca ali drugega tujca. 2,4 Zavedel sem zdravnika, da mi je napisal recept. Zavedel sem zdravnika, da mi je napisal recept. 2,0 Namerno sem šel k več zdravnikom, da so mi Namerno sem šel k več zdravnikom, da so mi napisali recepte. 1,9 napisali recepte. 0 20 40 60 80 100 % Slika 3.11: Način pridobitve zdravila na recept, ob zadnji uporabi (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 44 Med prebivalci, ki so v zadnjih 12 mesecih zlorabili zdravilo na recept, jih je 9,8 % poročalo o sočasni uporabi zdravil na recept in alkohola, 8,1 % jih je poročalo o sočasni uporabi zdravil na recept in prepovedanih drog, 3,3 % pa jih je poročalo o sočasni uporabi zdravil na recept, alkohola in prepovedanih drog. Največ prebivalcev Slovenije, ki so v zadnjih 12 mesecih zlorabili zdravilo na recept, je navedlo, da so neustrezno uporabili močna protibolečinska sredstva (37,6 %), kot so Tramadol, Tramal, Doreta, Zalidar itn. Približno tretjina (33,9 %) je neustrezno uporabila sedative ali pomirjevala, kot so Helex, Xanax, Lexaurin, Lekotam, Apaurin, Zolpidem, Sanval itn. Stimulanse, kot so Ritalin, Concerta, Strattera, Nootropil itn., je neustrezno uporabilo 2,3 % prebivalcev, ki so v zadnjih 12 mesecih zlorabili zdravilo na recept (Slika 3.12). Močna protibolečinska sredstva (kot so Močna protibolečinska sredstva (kot so Tramadol, Tramal, 37,6 Tramadol, Tramal, Doreta, Zaldiar …). Doreta, Zaldiar …). Sedativi ali pomirjevala (kot so Helex, Xanax, Lexaurin, Lekotam, Apaurin, Zolpidem, Sanval Sedativi ali pomirjevala (kot so Helex, Xanax, Lexaurin, 33,9 Lekotam, Apaurin, Zolpidem, Sanval …). …). Stimulansi (kot so Ritalin, Concerta, Strattera, Stimulansi (kot so Ritalin, Concerta, Strattera, Nootropil …). 2,3 Nootropil …). 0 20 40 60 80 100 % Slika 3.12: Vrste zdravil na recept, ki so bile neustrezno uporabljene v zadnjih 12 mesecih (v %) Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. Trenda v zlorabi zdravil na recept med prebivalci Slovenije v starosti 15–64 let ni mogoče prikazati, saj ta sklop vprašanj ni bil vključen v vse tri izvedbe Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah. 45 4. VIRI IN LITERATURA Drev A, Hočevar Grom A, Lavtar D, Rehberger M, Korošec A. Uporaba prepovedanih drog, konoplje v zdravstvene namene in zloraba zdravil na recept med prebivalci Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021. E-publikacija. Dostopno dne 30. 7. 2024 na: https://nijz.si/publikacije/uporaba-prepovedanih-drog-konoplje-v-zdravstvene-namene-inzloraba-zdravil-na-recept-med-prebivalci-slovenije/. Drev A, Kvaternik I, Macur M. Prepovedane droge. V: Koprivnikar H, Zorko M, Drev A, Keršmac Hovnik M, Kvaternik I, Macur M (ur.). (2015) Uporaba tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015. E-publikacija. Dostopno dne 30. 7. 2024 na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/uporaba_tobaka_ alkohola_in_drog.pdf. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Handbook for surveys on drug use among the general population. EMCDDA project CT.99.EP.08 B. Lizbona: EMCDDA, 2002. Dostopno dne 6. 9. 2024 na: https://www.euda.europa.eu/ html.cfm/index58052EN.html_en Eurostat. Task Force on Core Social Variables - Final report. Luxembourg: Eurostat, 2007. Dostopno dne 6. 9. 2024 na: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-manuals-and-guidelines/-/ks-ra-07-006 Eurostat. European Health Interview Survey (EHIS wave 3) — Methodological manual. Luxembourg: Eurostat, 2020. Dostopno dne 6. 9. 2024 na: https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-manuals-and-guidelines/-/KS-01-20-253 Kalton G, Vehovar V. Vzorčenje v anketah. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2001. Lavtar D, Drev A, Koprivnikar H, Zorko M, Rostohar K, Štokelj R. Uporaba prepovedanih drog, tobaka in alkohola v Sloveniji 2011–2012. Metodologija raziskave in izbrani statistični podatki. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2014. Moskalewicz J, Sieroslawski, J. Drinking population surveys – guidance document for standardized approach. Final report prepared for the project Standardizing Measurement of Alcohol-Related Troubles – SMART. Institute of Psychiatry and Neurology: Varšava, 2010. Dostopno dne 6. 9. 2024 na: https://www.drugsandalcohol.ie/15682/1/EU_Comm_Drinking_ population_surveys.pdf National Institute for Public Health and the Environment (RIVM). ECHI indicator development and documentation. Joint Action for ECHIM Final Report Part II. Bilthoven: RIVM, 2012. Dostopno dne 6. 9. 2024 na: https://health.ec.europa.eu/ indicators-and-data/european-core-health-indicators-echi_en Smukavec A. Natančnost statističnih ocen. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2020. 46 5. SEZNAM PREGLEDNIC IN SLIK SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 2.1: Statusi neodgovora in odgovora ter stopnja odgovora 7 Preglednica 2.2: Značilnosti v raziskavo vključenih prebivalcev Slovenije (uteženi podatki) 8 Preglednica 3.1: Razširjenost uporabe prepovedanih drog kadarkoli v življenju med prebivalci Slovenije, starimi 15–74 let, skupaj in po spolu (v %) 12 Preglednica 3.2: Trend v razširjenosti uporabe prepovedanih drog kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 12 Preglednica 3.3: Razširjenost uporabe konoplje kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 15 Preglednica 3.4: Trend v razširjenosti uporabe konoplje kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 16 Preglednica 3.5: Razširjenost uporabe ekstazija kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 18 Preglednica 3.7: Razširjenost uporabe kokaina kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 21 Preglednica 3.8: Trend v razširjenosti uporabe kokaina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 22 Preglednica 3.9: Razširjenost uporabe amfetamina kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 24 Preglednica 3.10: Trend v razširjenosti uporabe amfetamina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 25 Preglednica 3.11: Razširjenost uporabe metamfetamina kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 27 Preglednica 3.12: Razširjenost uporabe LSD in drugih halucinogenih drog kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 29 Preglednica 3.13: Trend v razširjenosti uporabe LSD in drugih halucinogenih drog kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 30 Preglednica 3.14: Razširjenost uporabe NPS kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 32 Preglednica 3.15: Trend v razširjenosti uporabe NPS kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 33 Preglednica 3.16: Razširjenost uporabe heroina kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 35 Preglednica 3.17: Trend v razširjenosti uporabe heroina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 36 Preglednica 3.18: Razširjenost uporabe več drog ob eni priložnosti kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 39 47 Preglednica 3.19: Uporaba konoplje oziroma pripravkov iz konoplje v zdravstvene namene kadarkoli v življenju med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, skupaj in po spolu (v %) 40 Preglednica 3.20: Razširjenost uporabe konoplje oz. pripravka iz konoplje v zdravstvene namene kadarkoli v življenju med prebivalci, starimi 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 41 Preglednica 3.21: Zloraba zdravil na recept v zadnjih 12 mesecih glede na pogostost neustrezne uporabe (v %) 42 Preglednica 3.22: Razširjenost zlorabe zdravil na recept v zadnjih 12 mesecih med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, glede na spol, starost, izobrazbo, status aktivnosti, skupno življenje s partnerjem, življenje z mladoletno osebo, težavami v duševnem zdravju in kohezijsko regijo (v %) 43 SEZNAM SLIK Slika 3.1: Trend v razširjenosti uporabe prepovedanih drog kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 13 Slika 3.2: Najpogostejši razlogi za uporabo prepovedane droge med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 13 Slika 3.3: Trend v razširjenosti uporabe konoplje kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 16 Slika 3.4: Trend v razširjenosti uporabe ekstazija kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 19 Slika 3.5: Trend v razširjenosti uporabe kokaina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 22 Slika 3.6: Trend v razširjenosti uporabe amfetamina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 25 Slika 3.7: Trend v razširjenosti uporabe LSD in drugih halucinogenih drog kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 30 Slika 3.8: Trend v razširjenosti uporabe NPS kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 33 Slika 3.9: Trend v razširjenosti uporabe heroina kadarkoli v življenju v obdobju 2012–2023 med prebivalci Slovenije, starimi 15–64 let, skupaj in po spolu ter po 10-letnih starostnih skupinah (v %) 36 Slika 3.10: Razlogi za zlorabo zdravil na recept (v %) 44 Slika 3.11: Način pridobitve zdravila na recept, ob zadnji uporabi (v %) 44 Slika 3.12: Vrste zdravil na recept, ki so bile neustrezno uporabljene v zadnjih 12 mesecih (v %) 45 48 6. SUMARNIK (%) Uporaba droge kadarkoli v življenju Katerakoli droga* Konoplja (marihuana ali hašiš) Ekstazi Amfetamin Metamfetamin Kokain ali crack kokain Heroin LSD in druge halucinogene droge Nove psihoaktivne snovi Več drog ob eni priložnosti** 15–74 let Skupaj 19,2 18,8 2,8 2,3 0,3 2,6 0,5 2,2 0,6 7,5 Spol Moški 22,3 21,8 3,6 3,1 0,5 3,5 0,8 3,1 0,9 9,7 Ženski 16,0 15,6 1,9 1,5 0,1 1,7 0,2 1,2 0,3 5,1 Starostna 15–24 let 25,1 25,1 3,1 2,9 0,7 2,5 0,4 3,3 1,3 12,1 skupina 25–34 let 34,1 33,5 6,9 5,4 0,5 6,4 0,3 4,2 1,6 14,6 35–44 let 29,9 29,0 5,4 4,6 0,6 4,8 1,1 3,4 0,9 12,4 45–54 let 18,3 17,9 1,3 0,8 0,2 1,6 0,9 1,5 0,2 5,5 55–64 let 7,6 7,4 0,5 0,3 0,1 0,5 0,2 0,6 - 1,8 65–74 let 2,5 2,3 - 0,2 - 0,2 - 0,4 - 0,3 Izobrazba OŠ ali manj 8,6 8,4 1,0 1,3 0,4 1,4 0,6 1,3 0,4 3,5 Poklicna 10,3 10,0 2,1 1,8 0,4 2,1 0,9 1,3 0,6 3,8 Srednja 20,7 20,2 3,1 2,4 0,2 2,7 0,5 2,2 0,6 7,6 Višja ali več 29,9 29,3 4,0 3,0 0,4 3,6 0,3 3,3 0,7 12,2 Skupno življenje Da 17,6 17,2 2,1 1,7 0,2 2,0 0,2 1,5 0,3 6,4 s partnerjem Ne 22,6 22,2 4,2 3,6 0,7 3,9 1,1 3,6 1,2 9,7 Zaposlitveni Zaposlen 24,2 23,7 3,5 2,7 0,3 3,2 0,5 2,5 0,7 9,2 status Šolajoč 22,7 22,5 3,0 3,0 0,6 2,2 0,3 3,2 1,1 11,5 Neaktiven 3,6 3,4 0,2 0,4 - 0,4 0,2 0,5 - 0,7 Brezposeln 22,9 22,0 5,6 4,7 1,3 6,6 3,2 3,5 0,4 8,1 Statistična regija Pomurska 13,6 13,5 1,3 1,3 0,1 0,9 0,6 0,6 0,6 4,7 Podravska 16,9 16,4 2,6 2,0 - 2,1 0,2 1,4 0,4 6,7 Koroška 19,4 19,2 4,0 3,2 0,3 3,9 1,3 2,9 - 8,9 Savinjska 14,3 14,1 2,2 1,7 0,2 2,1 0,1 2,1 0,2 5,2 Zasavska 18,3 18,3 3,4 3,7 0,2 4,3 2,2 0,2 - 6,9 Posavska 9,9 9,7 0,4 - 0,4 - - 0,8 - 2,4 Jugovzhodna Slovenija 13,5 13,7 1,2 1,3 - 2,0 0,4 0,9 0,3 4,5 Osrednjeslovenska 25,0 24,4 4,0 2,8 0,5 3,8 0,6 3,2 1,0 10,2 Gorenjska 19,5 18,9 3,0 2,8 0,4 2,0 0,1 2,2 0,6 7,3 Primorsko-notranjska 21,0 21,3 1,8 1,1 - 0,9 0,6 2,1 0,6 7,0 Goriška 22,4 21,6 4,0 4,3 1,7 4,4 1,7 3,4 1,1 8,7 Obalno-kraška 23,7 23,0 2,0 2,1 - 2,1 0,4 2,4 0,9 9,9 Moški Pomurska 16,9 16,2 1,1 1,1 0,3 0,8 0,5 0,3 0,5 6,3 Podravska 18,7 18,0 3,3 2,6 - 2,6 0,2 2,1 0,6 9,0 Koroška 22,3 23,4 4,1 3,2 0,6 4,9 1,9 3,9 - 12,0 Savinjska 17,6 17,3 3,0 2,5 0,3 2,9 0,2 2,7 0,4 7,5 Zasavska 23,6 25,0 4,9 6,9 - 6,9 3,9 - - 9,7 Posavska 9,3 9,1 0,8 - - - - 0,8 - 2,1 Jugovzhodna Slovenija 16,0 16,5 2,1 1,9 - 3,0 0,7 1,8 0,5 6,2 Osrednjeslovenska 28,1 27,2 5,1 3,7 0,9 5,2 0,9 4,6 1,5 12,3 Gorenjska 24,0 23,2 3,3 3,2 0,2 2,7 0,2 2,7 0,9 9,5 Primorsko-notranjska 25,9 25,6 2,9 1,6 - 1,2 1,2 2,9 1,2 9,3 Goriška 26,2 25,8 5,8 6,6 3,2 5,6 3,3 6,1 2,2 11,6 Obalno-kraška 28,2 27,8 2,6 3,1 - 3,2 0,7 4,0 1,2 14,2 49 (%) Uporaba droge kadarkoli v življenju Katerakoli droga* Konoplja (marihuana ali hašiš) Ekstazi Amfetamin Metamfetamin Kokain ali crack kokain Heroin LSD in druge halucinogene droge Nove psihoaktivne snovi Več drog ob eni priložnosti** Ženske Pomurska 10,1 10,7 1,6 1,4 - 1,0 0,7 1,0 0,6 3,0 Podravska 14,9 14,6 1,9 1,4 - 1,5 0,3 0,7 0,1 4,3 Koroška 16,2 14,6 3,9 3,3 - 2,9 0,6 1,9 - 5,5 Savinjska 10,6 10,5 1,3 0,7 - 1,2 0,1 1,5 - 2,7 Zasavska 12,8 11,3 1,7 0,5 0,5 1,5 0,5 0,5 - 3,9 Posavska 10,5 10,3 - - 0,7 - - 0,7 - 2,7 Jugovzhodna Slovenija 10,7 10,6 0,3 0,6 - 1,0 - - 0,1 2,5 Osrednjeslovenska 21,9 21,6 2,8 1,9 0,1 2,4 0,3 1,8 0,5 8,1 Gorenjska 14,6 14,2 2,6 2,4 0,5 1,3 - 1,7 0,3 5,1 Primorsko-notranjska 15,4 16,4 0,5 0,5 - 0,5 - 1,2 - 4,4 Goriška 18,2 17,0 2,0 1,7 - 3,1 - 0,5 - 5,6 Obalno-kraška 19,0 18,0 1,3 1,1 - 1,1 - 0,7 0,5 5,4 * Vključene so uporabe marihuane ali hašiša ali heroina ali kokaina ali crack kokaina ali amfetamina ali metamfetamina ali ekstazija ali LSD in drugih halucinogenih drog (psihedelične gobice ali meskalin) ali nove psihoaktivne snovi. ** Za uporabo več drog ob eni priložnosti se šteje uporaba več kot ene droge hkrati ali zaporedoma. Pri uporabi več drog ob eni priložnosti se upošteva uporaba katerekoli oziroma katerihkoli prepovedanih drog in uporaba alkohola, ne upošteva pa se uporaba tobaka, cigaret. - Ni pojava. Vir: Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let, NIJZ 2023. 50 Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana +386 1 2441 400 info@nijz.si http://www.nijz.si/ Document Outline 1. PREPOVEDANE DROGE NA KRATKO 2. METODOLOGIJA 2.1 Priprava podatkov za analizo 2.2 Metodologija analize 2.3 Uporabljene neodvisne spremenljivke 3. REZULTATI 3.1 Razširjenost uporabe prepovedanih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.1.1 Trend v razširjenosti uporabe prepovedanih drog v obdobju 2012–2023 3.1.2 Razlogi za uporabo prepovedane droge 3.2 Razširjenost uporabe konoplje (marihuane/hašiša) med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.2.1 Trend v razširjenosti uporabe konoplje (marihuane/hašiša) v obdobju 2012–2023 3.3 Razširjenost uporabe ekstazija med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.3.1 Trend v razširjenosti uporabe ekstazija v obdobju 2012–2023 3.4 Razširjenost uporabe kokaina/crack kokaina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.4.1 Trend v razširjenosti uporabe kokaina/crack kokaina v obdobju 2012–2023 3.5 Razširjenost uporabe amfetamina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.5.1 Trend v razširjenosti uporabe amfetamina v obdobju 2012–2023 3.6 Razširjenost uporabe metamfetamina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.7 Razširjenost uporabe LSD in drugih halucinogenih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.7.1 Trend v razširjenosti uporabe LSD in drugih halucinogenih drog v obdobju 2012–2023 3.8 Razširjenost uporabe novih psihoaktivnih snovi med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.8.1 Trend v razširjenosti uporabe NPS v obdobju 2012–2023 3.9 Razširjenost uporabe heroina med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.9.1 Trend v razširjenosti uporabe heroina v obdobju 2012–2023 3.10 Razširjenost uporabe več drog ob eni priložnosti med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.11 Razširjenost uporabe konoplje in pripravkov iz konoplje v zdravstvene namene med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 3.12 Razširjenost zlorabe zdravil na recept med prebivalci Slovenije v starosti 15–74 let 4. VIRI IN LITERATURA 5. SEZNAM PREGLEDNIC IN SLIK SEZNAM PREGLEDNIC SEZNAM SLIK 6. SUMARNIK