Our Write U. Today Advertising are REASONABLE____ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATHJE 0P0ZALU10. d* pravočasno oteofi piroftit-do. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako 8a mate naročnik, pošljite en dolar ca dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 ft*uri i m Bb>—i Ctaa* Matter Beptwl« flit, IMS at the Fart 001« it New Ywi N. ud Act «f CMgreM •( March M 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 210 — Stev. 210. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 9, 1939—SOBOTA, 9. SEPTEMBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV11. NEMCI Velik boi v Saaru UMIKAJO Kaj se dogaja v delavskem svetu. 20 atavkarjev aretiranih r . - . . , . Iv Newarku. N, J. r rancoaka armada je s topovi, bombami m mogočnimi tanki pognala N«nce v utrjeno Siegfried' Wateniianovo tovarno ^ . : w. I v Newark u, V J-, v kateri iz-crto. Na skrajnem severnem koncu utrjene crte!(Ie|ujejo uaUviia pere>a> so ^ Nemci beže, ko Francozi v vso silo prodirajo proti i za vršili v sredo resni izgredi ko je hotel podpredsednik Eli>ha Waterman sakozi vrsto piketov v tovarno, so ga napadle ženske in ga precej po- FRANCOZI SO OBKOLILI SAARBRUECKEN ^t\nJJ°v bolni^ieo^« Francozi, ki ae poslužujejo velikih tankov po 70 ,iiu ton, so obkolili važno industrijsko mesto Saarbrue-I favko' ki traj,a » ?ha I i £ • -1 • • vi i »1-11 .tedna, >o proglasili Lmted cken. iz ovice prihajajo poročila, da nemški letalci j j^^r sipljejo bombe na Siegfried črto blizu Wisemburga. LEGIJONARJI SO NA STRANI PREDSEDNIKA R00SEVELTA Trieru. Nemci za seboj z dinamitom razstreljujejo mostove, predore in železniike tire, da ovirajo Francoze v njihovem prodiranju. Workers of America. Dvajset stavkarjev je bilo a- Posebno skušajo francoski letalci porušiti .municij- reti ranili zaradi nerednega ob- ske tovarne na severu obrambne črte, zlasti Krup- lnaAanja" S^"ie sklicujejo na kralja Karola, ki je proglasil popolno nevtralnost. * • * SVATJE S PLINSKIMI MASKAMI LONDON, Anglija, 8. sep. — Hči bogatega južnoafriškega i športnika Baileya se je poročila s Pierrom Synootom, članom DAL NEMČIJI VOJNO aii.ide^ke admiralitete. Ženin, nevesta in vsi svatje so bili opremljeni s plinskimi maskami. Rim, Italija, 8. sep. — Italija si z veliko naglico skuša utrditi svoj vplivna Balkanu ter hoče iz balkanskih držav organizirati močan nevtralni blok, da bo vstavljeno prodiranje Nemčije pro-ti južno vzhodni Evropi. DR. BENEŠ NAPOVE- LONDON, Anglija, 8. sep. — Jan Mttfsarvk, sin dr. Tomaža Alasarvka, prvega predsednika čehoslovaške republike, je sino-jči po radio naznanil, da je biv-WASHINOTON, D. C., 8. ši predsednik Čehoslovaške dr. sep. — Če se kaj posebnega' Edvard Beneš izjavil, da se na-lie pripeti, se bo podal danes haja češki narod v vojnem sta-predsednik Roosevelt na svoje nju z Nemčijo, posestvo v Hyde Park, N. Y.,J V svojem govoru je rekel Mater se bo v ponedeljek vrnil v sarvk, da je prepričan, da bo Washington. Če bo odpotoval Nemčija v tej vojni poražena to jesen 11a zapadno obal, se in t]a t,0 zopet obnovljena čelio-ne ve natančno. Zaenkrat je slovaška republika, vse odvisno od razvojev v Ev-1 Svoj govor je končal z be.-e- ropi. .dami: "Na svidenje v Pragi!" STROGA PREPOVED WASHINGTON, D. CV, 7. sep. — Poveljstvo ameriške armade in mornarice je za povedalo svojim častnikom, da he smejo niti javno niti privatno razpravljati o vojni o-ziroma o položaju na bojišču. To bi bilo smatrati za kršenje nevtralnostne politike. PRITLIKAVCI ŽELE POMAGATI Več pritlikavcev, ki nastopajo na svetovni razstavi v New Yorku in so nemški državlja ni, se je včeraj registriralo na nemškem konzulatu za vojaško službo. Čemu bi jih v vojni potrebovali, se ne ve. — Precej težko jih bo zadeti, — j« re4cel nekdo. NOVI KANADSKI FINANČNI MINISTER OTTAWA, Kanada, 8. sep. — Včeraj je bilo uradno objavljeno, da je bivši obrambri minister podpolkovnik J. L. Ralston imenovan za finančnega ministra, v kabinetu ministrskega predsednika Mackenzie Kinga. ŠVICARSKA MEJA ZAPRTA OURIH, Švica, 7. sep. — Francoske vojaške oblasti so danes zaprle francosko - švicarsko mejo med Bazlom in Genovo. V BERLINU SE PRIPRAVLJAJO NA NAPAD BERLIN, Nemčija, S. sep.—"Deutsche Allegemeine Zeitung" poroča, da je bilo delo pri vseh javnih gradnjah ustavljeno. Izvzete so le gradnje, ki so za vojno neobhodno potrebne. Kadih i so imeli včeraj slab dan, ker so bile vs prodajalne tobaka zaprte. Dražvni uradniki so morali namreč podpisati vse zaloge. Tobak se bo podražil za dvajset odstotkov. Prodajalne živil so zvečer eno uro dalje odprte, da imajo delavke dovolj ča-a za nakup. Gospodinjam in trgovcem je bilo spočetka precej nerodno kupovati oziroma prodajati na izkaznice. Pred trgovinami stoje doline vrste ljudi. Okna pri kleteh so zadelena z vrečami peska. Iz muzejev so spravili vse dragocenosti na varne prostore. Ljudje razpravljajo o vojni, toda razen vladnih poročil ne dobe nobenih drugih informacij. KANADA BO POMAGALA ANGLUI Ministrski predsednik Mackenzie King je v parlamentu naznanil, da bo Kanada branila svoje ozemlje in bo zalagala Anglijo z municijo in i2vežbani-mi letalci. S POLJSKEGA BOJIŠČA Poljski protizračni topovi v akciji v predmestju Varšavi "CIiXB HIBDDi^-N«t Yoif r*">. Saturday, September 9, 193$ -=e 46th Year 4 IUDID ■ trni DAT BXGBP t BDNBAId AND BOLIDATB Sa eaio lato val la 'nili Sa pol lata .. • ••••• ■ a aVtaV« • •••••••••• flt^ l" 1" .■ ■ ■ Torti utL dl Ca UMmratft aa etH o lato 97 0U .........$8.80 lo Mo .. 97UM W^M •M®1' Pf® |^t'aaa...i. ■ * aaaa *flS0 n t ninin iwir iiu. "aua mamo OA- UHAJA mi rmMM EI -UAH IZTZBHll fIKOl - NEDILJ M MUH NAMI 9A", tli WOT 1MH 01IU1, • NEW IMI, M. I. "NliO • »»(ir i liM r DOMU m aa prioMojeio. Dectr ■ urotal— po Momt Orde*. F*1 lumraU krmi« iugf' i m aa* tudi pn**aja UvaiiMc awal. da liltraja aajda- PO VOJNI iz Evrope poročajo, dji »e je v nedeljo ponoči pojavilo severnim delom Nemčije večje število angles kili letal, iz katerih pa letalci niso metali bomb, pač pa letake. Vrgli ^o vee milijonov letakov z nemškim besedilom, ki z vrača vso krivdo ra sedanjo vojno na Hitlerja. Nadalje je na letakih izražena želja Anglije, da je pripravljen pogajati se s katerokoli miro ljubno nemško vlado. Ob čitanju takih noročil se nehote spomnimo zadnjih mesecev leta 1918. Nezadovoljstvo z nemško vlado je slednjič ohromilo nemški vojni stroj. V »taja v avstrijski armadi je razbila avstrijsko fronta ter odprla zaveznikom pot v deželo. Nemčija in Avstrija sta izfili iz vojne kot republiki. Toda nista ostali republiki. Večina Nemcev in Avstrijcev ve, čemu ne. Mirovni pc^oji so bili tako težki, da jih ni bilo mogoče izpolniti in so bili pretežko breme za mladi demo kraoiji. Mir je bil tako nasilen in roparski, da je uničil samega sebe. Ze 2daj v začetku vojne čaka Angleže in Francoze težka naloga. Vso svojo državniško modrost morata osredovati ni konec vojne. Kaikšen vtis bi napravil na Nemce, če bi Francozi in Angleži, neprestano, iz dneva v dan pošiljali Nemcem v nem ■ 4lrt>mu jeziku naslednji radio-poziv: — To je vojna za osvobo->Y»je, vojna za uničenje nasilne vlade. Obljubljamo tak mir, tH Nemcem rte bo treba plačati nobenih reparacij, da ne bo Nemčija izgubila niti koščka svojega ozemlja ali svoje lastnine. Poudarjati bi morali, da je vojna že sama po sebi največje zlo, da bi bila obnova Versaillesa največja neumnost. Sklanja vojna ni ameriška vojna. Zadnje vojne se je Amerika si>er udeležila, toda v kredit ji je šteti, da ni odobrila versa illafce mirovne pogodbe. Predsednik Roosevelt je pametno rekel, da ne moremo prezreti dogodkov v Evropi in da moramo razmišljati o njih. Mir, ki je sledil aadnji vojni, je bil usoden za vse. Mir, ki bo po tej vojni sklenjen, mora biti drugačen in mora po vsei pravici zaslužiti svoje ime. to SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY icriih člfiph... Sleherni .se sponiiuja zadnje vojne. Tedne in mesece ni bilo nobenih poročil iz stare domovine. Največja bol je bila negotovost, kaj se dogaja doma- fiojaki so imeli ožje sorodnike in celo družine onkraj vode. Komaj je polegel klic premirja, je bil takšen naval na prekooceanske proge, da zgoiiovina parobrodstva ne pomni takega. Razmere so se sedaj nekoliko predrugačile. Tisti, ki so se nameravali vrniti, so že se vrnili od tistega časa, drugi so pa uredili, da so -se njih družine preselile v Ameriko in so postali kot člani tega pestrega naroda vestni ameriški državljani. Naš-vrli predsednik je v svojim govoru v nedeljo z\<>-čer rekel, da mi, kot Amerikanci, bomo nevtralni. Vsi ameriški (Slovenci se strinja mo^ž njim. Naj bodo naše sin -pa ti je ■ obrnjena na eno ali drugo stran, držali se bomo lega ameriškega principa. Iz -poročil iz Jugoslavije vidimo, da bo tudi ona držala principov nevtralnosti. Zadnji dogodki so združili vse stranke in upamo, da bodo tudi vnaprej vztrajale pri tem. Težko je pa misliti, da bi se vojna vihra tako obrnila kot se je leta 1916, da ibi bile vse meje zaprte in da bi ne prišlo nobenih poročil oil naših v stari domovini. Italija je napovedala strogo nevtralnost. To pomeni, .da edini dohod v domovino z zapadne strani je še zmerom odprt. Poštni uradniki Združenih dnžav bodo morali preurediti pota dovoza pošte v kraje, ki niso prizadeti po vojni. Pošta je preje večinoma prihajala v Jugoslavijo preko Francije. Sedaj bodo pa morali napraviti druge zveze. Kot ste te dni čitali, italijanske ladje zopet plujejo in mislimo, da bo redna zveza z Jugoslavijo s tem omogočena, ... , Predsednik je tudi naložil časopisom gotovo odgovornost. Teh se zavedamo in bomo skušali našim čitateljem predložiti nepristranske in neokrnjene vesti z onkraj morja. Stroški za nas se bodo seveda zvišali in naši naročniki nam bodo šli gotovo- na roko s tem, da bodo tudi v bodoče toeno poravnavali naročnino. Skušali bomo Vam pošiljati list, ki bo Vam res informativen. Vemo, da tudi takega želite, posebno pa v sedanjih časih. POŠIILJATEJJEM ' DENARJA'" Zaradi političnega položaja v Evropi naznanjamo ob itn, ki bo nam poalali denar, da ga pošli jemo v atari kraj, da ga za-časno držimo, dokler ne prej memo zagotovila, da bo izplačan brez vseh težkoč. V tem aaira smo se že obrnili na priatojno masto ter upamo, da bomo mogli w nekaj dneh upomH*^ dm bo zopet mo. goče normalno pošiljati denar. Denar > t Italijo < ja mogoče pošiljati ravna tgko kot fpntj. Ne «pM$eaiaJ»t pa1 denarja za pošiljat** r Ne«*4ijo t* na Poljsko, tt v * x N cm«' • ir n Nobena država ne izplačuje ▼ež denarjri-vdolarjih-ti*' it Upamo,).da fcaate to upoštevali in aa prepričali, da to delana k pre vidna*ti, roti prihajajočim vozom, katerega pojprej ni videl. Ne-weča je bila neizogibna. Motor je s takšno silo zadel voz, 'da je oba Potočnika v velikem 'loku vrglo na ceeto i-n sta oba obležala nezavestna, Potočnik se je kmalu spet zavedel, soproga pa je dobila talko hude poškodbe, da je vse prizadevanje okrog nje ost'aJo brezuspešno. NEURJE NA ROBU SLOV. GORIC Po hudi suši, ki je povzročila v kolLšu Gorrrje Radgone Občutno škodo, je bil te dni hud naMv. Med bliskanjem in tre-^kanjem je bilo tudi precej dežja, med katerinv je padala tudi debela'toča, ki pa je bila k sreči redkejša in ni povzročita poseibne škode, ker je padala med goetim, dežjem. Strela ni prizanesla. Udarilo je v »poslopje Franca Rogača v IvanjaevoLh pri Gornji Badgo-tai. Hiša in gospodarsko poslopje erta bili pod e no streho tfer s «lamo kriii in leseni. Po-čarr se hitro vnel, da je domačim komaj uspela rešitev. Govejo »vino so rešili, ena svinja hi kokoši Da so »gorele, kakor tutfi •vse gospodarsko orodje. Strela je udarQa tudi v gospodarsko poslopje Petra Jurkovn* ga r 'ZWgoVciJi, vendar ni povzročila »kode, ker je poslopje ~ farno i-n a opeko krito. Požar je bil videti tudi nad Obrajno onstran meje. Iger je zaradi strele zgorelo neko gospodarsko podar- SBf KRETANJE PAR. NIKOV Postna zveza z Evropo WASHINGTON, D. t\, 8. ^P- — Ker ni nobene parobro-dne zveze z Nemčijo in Poljsko, bodo pisma, namenjena v Nemčijo, poslana preko Ain-stenuaina; na Poljsko pa preko Romunske. Italijanski parniki Italian Line • naznanja, da pa rni k Hex odpluje iz Ne v Yorka, dne 19. septembra. — Parnifk Con te di Savoia pa J3. septembra. Cene za tretji razred so bile dvignjena na $150.— za par-nika Saturnia in Vulcania; za parnika Hex in Conte di .Savoia pa na $160. Omenjen čas odplutja in ee-ne so spremenljiva, naznanja družba. • # • Pasa-dka Normandie na poti v Francijo 'Parnik Francoske črte Nor- Sh • • 't&m Nedavno je predaval v Ca-lifomiji neki ameriški zdravnik o Hitlerjevem duševnem stanju ter je skoro nepobitno dokazal, da je možak blazen. Sddeč |>o njegovih govorili in dejanjih, res ne more biti . preveč brihteu. In tudi z nemškim narodom mora biti nekaj narobe, ker ga ne strmoglavi! Italijanska politika je v bistvu neizpreinenjena, pa naj jo voda Orlando ali Mussolini. ^ Pred petindvajsetimi leti se je Italija dolge mesece pomi-šljala, če naj se pridruži Nem« čiji inAvstriji ali zaveznikon;. j Zavezniki so ji ponudili vee, vsled 'česar se je pridružila njim v borbi za 4*demokracijo.1' Hitler pravi, da zaenkrat se jie potrebuje Mussolinijeve po- rnandie bo zadržan v prista- moči. Ko jo l>o potreboval da iiiscu New York za časa voj- l>o ^ povedal. ne. Večji del posadke parnika dco poslopje posestnika Josipa#se je včeraj odpeljal v Mon- iTOSttkn, i V R(Kimtlm;i 7irr>i-aln I Oros^ka, iz Ro^pobna. Zgorelo je žito, -seno in drugi pridelki. Poleg domačih gasilcev co pri-hiteli na m/esto požara tmli mariborski in stmlenšfei ga>ilci. Škoda znaša okoli 70,000 din. j; WRIGHTOVA TOVARNA ZASTRAŽENA Prej je bil vsak obiskovalec dobrodošel v tovarni Wright Aeronautical Corp. v Pater-son, N. J., izza včerajšnjega dne pa ne dovole brez izkaznice vstopa nobenemu tujcu. Tovarno, v kateri je zaposlenih 5000 delavcev, je zastražila lini form i rana privatna policija. Tovarna je izdelala veliko množino aeroplansldli motorjev za Anglijo in Francijo. t real, da se vkrca na parnik, da se priglasijo za vojno službo v Franciji. • • • Queen Mary bo ostala v New Yorku V parObrodskih krogih se govori, da bo tudi veliki par nik Queen iMary zadržan tukaj za nekaj časa. V^i parniki angleških črt odplujejo iz New Yorku prepleskani v vojni časni kamoflaiži. Včeraj je odplul parnik Cuban Mail Co. Orizaba, da privede nazaj v to deželo Ameri-kance, ki so zadržani v Evropi. Tudi parnika American Banker in American Importer sta odplula v isti namen. SMUTS - MINISTRSKI PREDSEDNIK CAPETOWN, Južno Afrika, G. sep. — Za ministrskega predsednika je bil imenovan včeraj Jan Christian Smuts, voditelj južno afriških vojnih veteranov. Smuts je sestavil nov kabinet, obljubil Angliji vse sodelovanje ter izjavil, da bo te dni prekinil diplomatične odnošaje z Nemčijo. POSADKA BO OJAČENA ' il ' .i . 1 ti ' WASHINGTON, D. C., 8. sep. —► Vojni tajnik Harrv H. Woodring je odredil, naj se armadna garnizija na Puerto Rico »poveča za 1500 častnikov in mož. . ZA $5000 IGEL SO UKRADLI j . i , - i -■ ~. . . Pred veleporoto se bodo morali zagovarjati štirje moški, ki so ukraidli iz skladišča Singer Sewing Machine Co. v Elisabeth, N. J., za $5000 igel. NOVO KUSKO VELE - LETALO. V Moskvi so pravkar dovršili poskusne polete z «n©.vim veleletalom, ki naj nadomesti leta 1936 ponesrečen veleaero-plan ' 'Maksim Oorki.^ Novo veleletalo je tipa URSS L4760 meri v dolžino 62, v višino pa naid sedem mwtrov; Žene ga 6 strojev, ki razvijajo skwpno približno osem tisoč konjskih sil. i.- ..... Teža novega letala znaša 31 ton, obremeni pa se falhico do težine 46 ton. Preračunano je za prevoz 64 potnikov in osem mož posadke. V prednjem delu letala je salon za 14 potnikov, poleg tega sta v trupu letala še dva salona manjših dimenzij. Razuime se, da je v letalu tuidi buffet, umivalnice^ prostor za kadilce itd. V vsaki kabini je prostora za štiri potnike.. Novo. letalo, ki so g*a fivfci agradili v največji tajnosti, bo leftelo z veliko brzino v visim 5000 metrov, . >; .i r Denarna nakazila iz-vržujepia ločno, in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Ka | 2.30 ....^..4H Din. 1!<0 $ 4-K) ............Dfn. 2CXI $6.60 ......t... Din. 3*>i $10.26 ...............Din. SOU $20.— ....................Din. 10d0 $39.— ...........Din. 2000 V Italijo: Za $ 8.30 ....................Ur 100 t ML- ....................Lir 200 $ 2».— ....................Lih «10 9 57.— ....................lir 1000 $112.00 .;......;. Lb 2000 $107.— ....................Lir 8000 KER i?!b "čene sedaj hitbo i menjajo so navedene cene podvržene spremembi _ gori ali doli j \ --- Za Izplačil« večjih zgoraj navedena, btdUV _ Jih ali Urah. doralJnJcM« nujna nakazila iztk^t- Sjemo po cable lbttbb za pristojbino $1__ ŠLOVENIC PUBLISHING C 6 M P A N Y til W. ISth ST.. NkW TOVK • k r' Meni se z»li, tla l>o takrat prepozno, kajti Italijan ima navado veuno l<* močnejšemu pomagati. Ko bo začela Hitlerju dreti vocia v grlo, bo zastonj pošiljal v Rim prošnje in pozive za pomoč. V tem slučaju se bo Mussolini raje pridružil Francozom in Angležem — če ga bodo hoteli, — seveda — in jim bo pomagal zadati usodni udarec nekdanjemu prijatelju iu zavezniku Hitlerju. Morda bo kdo rekel, da je to nemogoče. Xa svetu je vse mogoče, prijatelji ! To je dokazala nedavno sklenjena zveza med naciji in ko mu n isti. ^ ISe par tednov, pa l>o za letos zaprta svetovna razstava v New Yorku. Vsak dan si jo ogleda povprečno po 180,(XMJ oseb in 180,000 obiskovalcev pravi vsak dan. ,*—» Lepo je, jako lepo in zo-nimivo, samo padplati me sji-lamensko pečejo. Predsednik je prestavil Za hvalni dan. Namesto zadnji četrtek bo predzadnji četrtek meseca novembra. Ako bodo pri prihodnjih volitvah demokratje poraženi, b-» prihodnji republikanski pred. sednik najbrž odredil, naj dežela praznuje Žahvalni dan tisto sredo po volitvah. Sedanja vojna v Evropi je komaj dva tedna stara, pa se je že podražil krompir v Ameriki. Tndi govedina in teleti-na je dražja. V vojnem času se pač v * pravijo, da bodo ostale 'nevtralne. To je lepo rečeno. Toda zdi se, da o svoji nevtralnosti ne bodo same odločale, £ač pa tudi Hitler in Muussolini. : In približal se je čas, ko so bodo dopiši dragih rojakov za. čenjall z besedami: . — Približala rse je jesen in doba pikrHjkov je minila. Ker se pa tudi v jesenskem m rimskem easu želimo včasi nekoliko pozabavati, je naše društvo sklenilo prirediti veselico s plesom in vinsko trgatvijo v društveni dvorani. «G L A S K A D- New YozS Saturday, September 9, 1939 SWYENE {YUGOSLAV) DAJLT 1 * -d A MABLJA KMETOVA: R M V. • Pusamič in v majhnih skupinah hodijo ljudje po peroni/ m no tihi, muki: in-aklonjetii; Bledo jutro jim je stopilo na obraze, da 'so medli m pre^Jadenl. Of i so -zaspane, poteče utrujene še noge ne vodo, kam bi in kako bi. V ozračju je sluzasta megla. ki se spaja s sajastim, motnim dimom v ermika^to tančico. .Lokomotive sopihajo, puhajo, prtskajo in gromeče vletfe jo težke vozove. Potem fcrlizg, šum, ropot. — in ^pet sopihanje. . . . Mati pričakuje *ina, ki se danes vrne. Vsa bleda in prepa-dena je, nemir je v njenih očeh in kretnjah. Nestifuna se ozira proti smeri, odkoder bo prišel vlak in pogleduje na uro in izprano je po zamudah. Pa nenadoma, ko ntisii najmanj na to, priropoče vlaik in se ustavi * silniuu šumenjem in svršča-Jjo — nel" hlastno govori matt jem. Mati i>ogleda pozorne-jti in ga prime za roko. A ko je, opazuje prinleoe': taut! In vidi, kako se zidrzne Tone v sil- ZAMAH In betsede se zaletavajo dru-lbo, neetnpen bo. In če kdo ve, ga v drugo in prehitevajo druga drugo. Tonetu je čudno; zaboli ga, da njegove zaročenke, da ji ni toliko zanj, da bi ga prišla pozdraviti zdaj, ko se je srečno vrnil po dveh let?h. In ironično ee in MprašA: "Kje je Milena?" "Truden si, kaj! Daj, daj men i vse> to — oddam post revčku — no, daj! Oh, ti revež, revež nKoj. kako te je vzelo!" hiti mati in pokliče postrežčka. "Pa Milena, mati, kje je?" "Milana?" Mati se p risilje-no nasmehne itn hitro izgovarja besede. "Milena, Tone? Ah, več, pozdravlja te, pa--" "Pa?" "No, — je naročila, dfa je nekam slabotna, »i mogla takoj zgodaj na ikolodvor, in — J-n -se opro£ča, in — seveda te pozdravlja — in, če dauee še ne bi prišel k njej — jutri bo pa — no, m sploh, Tone, ne skrbi zaradi tega, saj veš, žen-ke mu o bolj slabotne; nikar nič za to — saj bo še vse dobro. — Pa kaj govoričim^ tako vesela Honi te, dve leti «e nisva videla. Brfc. brž, pojdiva, da bova skoraj doma!" ' nem začudenju, brž zavzdihne, se nasmehne .in pravi: "Kajne, pojglej vendar, kaiko si me preplašil! Ko je pa naročila, da ne in ne! Pa veš, ne skrbi!" Tone zmaje z glavo in težko mu je. "Saj je vendar pisala še zadnjič---" - "Seveda, seveda — ko ti pa rečem, Tone! Ne, ne bodi taik!" "Saj res, mamica, kakšen sem, kajne? Vas nič ne vprašam. za vas Be nič ne zanimam; kakšen sin je to, kaj?" Tn ko sta dmiia, jima tečejo besede vse uglajene in dofore, čeprav ;se hipno pretrga vez materinili besed, čeprav se v trenutku stemni Tonetovo čelo. In ko odide Tone v svojo sobo, im leiže k počitku po tolikem trudu in naporu. se sesede mati na zofo, strmi predse in šepe- v ee: "Kako bi #3aj to, kaiko bi »daj to? Pa ko sem ga tako željno pričakovala, v*e dni hrepenela po njem. tako željno požirala dneve, mesece, oibe leti! In zdaj — in danes — jo j! Kako Ibi to napravila, kako bi to uredila?" In maje z glavo in jo podpre z rokan£. "Vprašal VA2NO ZA NAROČNIKE I»ole* »ailotrf * ritiirktno do kdaj'imate pUCmiio naročata Prva Storilka purani mesec, druga dan la tretja pa leta. Da wmm prtfcra-alt* nepotfetio*sii dela In atroAfeov, tu prosimo, da akutate narotal-ao pravMaano pora mati. Pošljite aaro#4tn« nmravficat aka ali fo pa plačajte najema saatopnlka t VUm kraja ail pa kateremu tamed ■astopalkoT, koJA Iveoa ao tiskana a iMU črkami, ker ao nprmvt-ftml obleka ti tudi drug* naertbtne. kjer Je kaf na5th~ rojakov naa»-Ijenm. Zaatop^k Jfc Va* >r«£U jKrtrt^jp Jto**xn> . aaro^i^. ciLirukNUt J Saa Kranciaco, COLUiUDO: INDIANA: "* 4adla*apolla. ft. ILLINOIS: Chicago, i. OWsero, J. MM, J male U Salte. 9. < ^tak. Vraak North CbhacD ta Wa rr. » MICRlGaN; . ' fc ris MINMMOTA: OHIO: Barhertoa. Fraak fraka *~ « Oterdaad, AaUm Bokak, Ctaa. Kar Bager, Jwcab Besnlk. Jot«- supala Oirard. Aatoa Nagode LMktn. boule Batmt,' John K< Toungatowa, Aatoa KlkaU OKBGON: <3MT. t . Mra. Ii PENNSYLVANIA: BeaaM.^eA* JerkOcar BroggtAf, **tm », I. W^MW 1. LV da je doma in bo prijel in i ibo povedal. Moj. Bog, nikar, nikar tega* Katko, »kaj bi zdaj ? Če izve, da je Milena--— Ali, ne, ne--M* • In Lovedov«nju, se zazre Tone v mizo, a potem odločno vstane ki pravi: ' "i&daj grem; moram." Mati se prestraši; tudi ona vstane in ga pogleda. "Kam?" "K Mileni." uTome'— nikar — moj Bog!' In prime ga pustite knjej? Tresete se, apet. aolze, mati." Mati 9Q na stofl in go- vort * v prsfdsdkih s noooj. le še nocoj potrpi. Rdkla je, da ne hodi daNe« — w>, pa oc bi šel — pa radi mene pikar. Vsaj danes bodi le x- memo j. Tone!' * pridem koj, vrnem se ki privede« Se Mileno. - No; mati, ne jokajte, lep večer bomo imeli vs4 trije." <4ToBe!" poj ur* J?e ranem!" Mati plane ia njim. - "Tone, za božjo voljo, počakaj, slošaj!" ' * A Tone se ji iztrga iz rok in odhiti. . Mati pade na zofo. . "Joj, Tone, moj Tone!" In kakor v ognju ji je glava, telo drgeče. Pa nenadoma se burno < id pro vrata in Tone zavpije hripavo: "Mati — je reH?" In prime jo za ramo in jo strese. "Tone — usmili se! Xisem ti povedala, ker sem se bala, da ziboliiš, da umrjoš. da se ne vrneš ltikdar! 79 14 Bil sem tam; dekla- je skoraj omedlela, ko sem jo vprašal po Mileni — in povedala je, če še ne'ven|, da — da je Milena. — Mati, je ros?" Mati se ga oklene z vso močjo, a Tone jo odrine in reče: "Oovorite, mati ali je res Milena--" ■— umrla, res." Kakor dih r?e materi izvijeta besedi — Tone je ves bled in se trese hip za hiipom. nenadoma začuti, da je sam. Izjava Browderja pred Diešovim odborom WA5SHINOTON, D. C., G. sep. — Karl Browder, generalni tajnik ameriške komunistične .stranko, je pričal včeraj pred Diesovim odborom, ki preiskuje neameriški komunistični stranki ponudenih 250 tisoč dolarjev, če bi noininira-la leta 1936 predsednika Roosevelt za svojega predsedniškega kandidata. Browder je rekel, da je prišel tedaj k njemu elegantno oblečen in gladko obrit moški srednje starosti ter dejal, da se piše Davidson in da zastopa šest ali sedem bogatih republikancev. Začel ga je nagovarjati, naj bi komunisti no-I minirali Roosevelta za svoje-I ga kandidata. nenadoma začudi, da je sam. čisto sam nn vsej zemlji; da stoji sredi svoje krogle. —- t'e bi to storili, bi škodovali presedniku, kaj ne * — je vprašal Dies Browderja. — Da, prav imate se je glasil odgovor. — Tej ponudbi sem -se smejal, — je nadaljeval Browder, — nakar me je Davidson silil, naj jaz sprejmem nominacijo ter naj se pozneje umaknem v priti predsedniku Rooseveltn. To naj bi bil dokaz, da je komunistična stranka v zvezi z demokrati. — Davidson mi jo najprej ponudil $100,000, ker se pa za to niseni zmenil, je ponudbo povišal na $250,000. Predlagal sem mu, naj naloži denar v banko in naj s tem dokaže, da resno misli. S tem jo bil zadovoljen. To sem mu rekel zara-'d i tega. da bi izvedel imena tistih bogatih . republikancev, kar se mi pn ni posrečilo. Davidson je še parkrat prišel k meni, potem ga pa ni bilo več. Neki član Diesovega odseka je vprašal Browderja, čemu je priporočil leta 1!KU) komunistom, naj glasujejo za Roosr-velta. — Tega nisem storil, — ga je zavrnil Browder. — Rekol sem le, da mi ugaja Roo.sevelto-va politika, priporočil ga pa nisem, vedočj da .bi s tem izpolnil le vročo željo republikancev. Nadalje je izjavil Browder, »hi Davrdsona ni |K»sIoj nikdar več videl in da dvomi, če je t« njegovo pravo ime. Kdo je hi! ta možak, pa niti najmanj ne sluti. Koj v začetku pričevanja j«-rekel Browder, da ima sedaj njegova stranka v 42 ameriških državah stotisoč članov, torej štirikrat več kot jih je imela leta 19i>4. . ■» 11 MORSKI RAZBOJNIK. Spisal FrtcL Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena ............ ......... $1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. - Spisal Ivan Pregelj. <269 strani.) Opis lanberške a gotjpod;* bo ostal v spomina slehernima, ki prečital. Pregelj je mojster sloga in jezite. Prištirc-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. «Cena..............................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi dragimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razamliiv tudi preprostemu človeka. Cena ...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter • Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena...................... 55c. POD SVOBODNIM SOLNCSM. Spini Prane 8. Finlgar. 2 zvezka 300 ia 368 «trani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pfsnje življenje etarih SlovencoV. Mladega Istoka je zanesk pot v Bi-sanc, današnji Carigrad, kjer se je sesnanil s Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. ..♦..........•••••••• #4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjig? in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega " čarovnika.' ' Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena.................*____$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega Češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena......................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NO£l. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv, {kis ........... tl^O SAMOSnjfttL Spisa* Anton Navacan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1.50 ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Gol je, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg dragih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Biuiougto. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lah- • ko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ..•■«.*......*..*....* 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Vrane Mil-činskl (151 strani.) Nas najbolj*! humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob Čitanjn zares nfrra. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Gena •.... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal Tika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena...................... $2.50 CVETJE V JESENI — VISOŽKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" ia "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarov- nic," ki so bile dolžne ženske. Cena........... sicer povsem ne- $1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj viivi v življenje nam sorodnega Češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCTVALU. Spisal E. Ga-boris«. (346 strani.) Gaboriaa je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena...................... $1.00 ŽIVI VIRI Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) * Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do danažnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kraa vsaki knjižnici in VBak jo bo čital z zanimanjem. Cena ...................... $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. {99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital s užitkom. Cena....................... $1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Sider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman m užitkom prečital od začetka do konca, r Cena M,,,,a<^^|ka $150 Slovenic Pub! t r "GLIB IXKDDP.Nif YofC < Saturday, September 9, 1939 HLDVX&YE (TOWBI1Y) DAILT ^Hiiiiiiiiiiiiiiii,^ Kje si bil tako dolgo? Soman is liTlJenJa — Za "OUui Naroda" priredil L H. 20 "Zelo mi je všeč." 4H)h, But, tudi meni. Čudovit človek je. ^ Tako fin in odlioen, pa vendar tako priprost. Pred njim nimam nika-keg-a strahu. Z menoj >e je razgovarjal tako prijaono in me je v reMiici parno poslušal." In natančno ji poroča, o čem je govorila z dr. Horvatom. Ruti ne uide nofbenu beseda in srce ji precej naglo utripi je. Teta ji tudi pripoveihije, da je dr. Horvat prijatelj Klau-sa Weyerxbergu in da je biJ na el&spedieiji na juioi tečaj. Rut ji prikima. 44To ie vem, teta Marija; ž njim sem že govorila, predno je prijel v našo hiša." In Rut ji pripoveduje o svojem razgovoru g Klausom. Na to obe nekaj časa molčite, slednjič pa pravi Rut: 44 Ali v resnici misliš, kar A rekla dr. Horvatu, da bi bila mnogo rajše v svojem malem stanovanju v Kassehi, ali pa na majhni pristavi, kjer bi bila mnogo bolj zadovoljna, kot pa tukaj v veliki hiši T** "Da, Rut, to v resnici mSalim." 4 4 Al i ti v resnici ne bi bilo prav nič zato, ako bi nekega dne Klaus Weyerdbeng ros prišel in bi zahteval posestvo za sebe?" 44Rut, zagotovim ti, da bi to bilo za mene odrešenje. Oddahnila t>i Ves, stric Kurt in Ida ne bi bila zadovoljna, toda to ti omrem povedati, boljše in lepše bi jima bilo življenje, ako bi to veliko dedščino zopet morala oddati. Za to mora biti človek rojedi ne ve, koliko se ti imamo zahvaliti, Rut. Go-ppodaivtva v resnici ne zna voditi." "Potem bi pač moral priti nov o^knbnik, če mene ne bi bilo, teta." 44Da, toda k*3o ve, ako bi bilo mogoče dobiti kakega poštenega čToveka? Kot tebi ne moremo nikomtur zaupati." Smeje iztegne Rut roke. . "Sedaj sem še tukaj, teta. Zato si ne delaj nikakih skifoi. Vse se ibo še mimo razvilo^", ' "Ti mi vedno preženeš ^kitbi, Rut." Tn zopet se poljubite. Nato pa teta Marija pravi: 4'Veš kaj, zdi sc mi, da Charles Longwy sploh noče ničesar vedeti o Iduni. Ali je mogoče dr. Horvat pravi moi ea njo?" Lahno in sanjavo pogladi Rut temine lase. 44Saj je «ele danefr prišel v hišo in ni mogoče delati nikakih načrtov." 44 Veš, Rut, vedno takoj mislim, kadar se spoznam s kakim mladim gospodom, ako bi Ibil dober ženin za tefoe, ali pa za Iduno. Odkrito povem, posebno mislim na Idimo. Kajti vedno se bojim, da bo s svojimi modernimi nazori napravila kako neuminoet. Glede tefbe sem g»tova, da boš pametno napravila. Toda lepega, dobrega fanta želim tudi tebi. Me ženske smo na svetu, da osrečujemo može in da smo pri tem tudi same srečne. Vse drugo je neumnost. In če mlada moderna dekleta ne bi bila tega naziranja, se prav gotovo za fante ne bi zanimala. Toda v tem oziru delajo ravno tako, kot smo ime starokopitne žene svoj čais delale. Danes celo opazim, da si med seboj dekleta ne privoščijo, ako se kak fant za katero kaj bolj zanima. Saj vendar vidim, kako je Iduna jezna na Trudo, ker se za njo zanima Qharles Longwy, Win-nifred pa je zopet huda na Iduno, ako govori z gospodom, za katerega se sama zanima." Rut iskreno poljubi teto. . 44 Mod vsemi si najbolj pametna, teta, in iimaš prav. In Iduni bi prav privoščila, da bi se prav •neumno vanj zaljubila, da bo enkrat spoznala, da je njeno svetovno naziranje velika neumno€o prinesel človeštvu veliko olajšanje. PET DNI Z UMORJENCEM ' V SOBI. V pariški ulici Brisard so sosedi postali pozorni, ko nekega moža po imenu St ruble že nekoliko <1 ni ni bilo na spregled. Opozorili so končno policijo, ki je takoj odšla do Stru-belovega stanovanja. Tam jili je -sprejela ženska, ki se je pozneje izkazala kot Manrareta liGmonnierova in o kateri so sosedi trdili, da je bila ljubami-ca 50 letnejja Strubla, rokodelca iz Bolirije. Lcmonnioro-va je hotela policijo odpraviti z vljudnimi, toda praznimi he sedam i, kar je zbudilo še večji sum. Ko so uradniki potem ipreiskovali stanovanje, so našli Struhlovo truplo zavito v rjuhe Mož je bil zaboden z nožem,. Lemonnierova je sprva tajila, potom jo morala priznati, da je bila moža umorila iz ljubosumnosti. Napadla sra je tako nenadno, da se ji ni mogel postaviti niti v bran. Ko je kazal znake ž i vi jen j a, je mirno počakala njejrove smrti, potem je mimo zavila truplo v rjuhe. Pet dni. do svojo aretacije je bila vzdržala poleg ubitega v stanovanju, ne da hi se granila iz njega. Ko so jo hoteli odvesti v ječo, se ie skušala zabosti z istim nožem, ki ^a je imela skritega pod obleko, pa so ji pravočasno pre prečili. ČUDOVITA ZVEZA USODE. Italijanski listi poročajo o žalostnem dogodku, ki se je te dni pripetil v vasici blizu Sa-vone. Owdi je živel mlad elektrotehnik s svojo ženo, ki je bila že več let gluhonema. Vsa ko jutro se je mož odpravil na delo pri električnem vodu visoke napetosti in se je šele zvečer vrnil. Nedavno je bilo treba odstraniti majhno škodo na električnem drogu, tako da je moral delavec splezati nanj. Končaj je bil na vrhu, je že dobil strahovit električni sunek, ki mu je povzročil po vsem telesu hude opekline. J>e le čez nekaj miunt ga je njegov tovariš našel: vL-el je r.a jerme nu na drogu. Takoj je bil prepeljan v bolnišnico. . Medtem ko se je razvijala ta žaloigra, pa se je načela pone-srečenčeva žena, ki je bila v hiši, silno vznemirjati. Začela je celo izgovarjati glasove in nenadoma je srp**t slišala in je aa-čela gladko govoriti. Rekla je. da mora svojemu možu takoj telefonirati. Vse to pa se je zgodilo, kot so dognali pozneje, vprav oh istem času, ko se je njen mož ponesrečil in tako je dobila kar po telefonu .-poročilo o njegovi nezgodi. Takoj je odhitela v bolnišnico, kamor je prispela nekaj minut pred moževo smrtjo, vprav ob časa. da se je mogla oh smrtni uri posloviti od njega. . ANGLIJA ZAVRGLA WOR-XARISKO POGODBO WASHINGTON, D. C., 7. septembra. — Po poslaniku T. P. Kennedvjn je državni department prejel obvestilo, da je Anglija zavrgla londonsko mornariško pogodbo. Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem liigijHrni»in»H»fii!iiiimi«immiiiimnm»iiini»miii Molitven ik:e EiMiHiMumum v krasni vezi importh ane iz starega kraja Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCA v iiultirano usnje ve;___ ■f najfinejše uxnje vez ... ▼ bel celluloid res. ....... JA >L99 .1.20 SVETA URA (štv. 408) 416 strani; velike črke 1.50 RAJSKI GLASOVI platno vezano ........... ▼ usnje vez. (štv. 415) ... v celluloid vez. (štv. 614), KRISTUS KRALJUJ (preko tisoč strani) sestavil dr. Ivan Vrečar. VEČNO ŽIVLJENJE (640 strani) sestavil Cregorij Dečjak. . .80 .1.50 .175 SVETO PISMO ........................ KATOLIŠKI KATEKIZEM .... M Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Kej of Hmt« fino vesano ...............35 v usnje vezano .75 CATHOLIC POCKET MANUAL .1.25 v fino usnje vezano......L— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y, V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirja vm stane — •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" K i 216 WEST 18 th STREET. NEW YORK MEHKO VEZANE KNJKE KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. L Andrej Hofer (JunaUd vodja Tiroleev 2. Belfrajaki Biser (Vitoj Jelene) 3. ■ Beneška Vedrievalka 4. Boj in Zmaca ef Si>fUman) 5. Boiitni Darovi (Kmlulf Vrabl) 6 Bureka Vojska 7. Cvetke (H. Majar) 9. Dedek je pra%il (Julij Slai>£ak) 10. Devica Orleanska 11. Dve sliki (Ksaver Meftko) 12. Duhovni i>oj (Luvreae SkupuU) 14. Era Diavolo 15. Fran Baron Trenk ((ijuro Pandurlc) 16. (jozdovnik. 1. zvezek Caoidovnik, 11. zvezek (H. Majar) 17. Hudo Brezdno < Fr. Erjavec) 18. Humoreske, Groteske in Satiro (Azov In Teffl> 19. Korejska Brata, trtira iz nisi Jo- no v v Koreji (Josef Spillman) 20. Krvna Osveta 21. Mesija (Dr. Jeglič) 22. Mladim Srcem, povesti za mladino (Ksavor Mefiko) 24. Maron. kr^anski deiek z Libanona 23. Mrtvi Gosta« 26. Musoiino 27. Na Indijskih Otokih 28. Ob 56-Letniri dr. Janeza Ev. Kreka 29. Paniki Zlatar 20. Patri a, Povest Iz irske junaftke dobe (H. Fe€l-r*r« 31. Paberki iz Roia (Ivan Alhrebt) 32. Popotniki, novele in trtice (Milan PuKeljt 33. Požigalec 34. Pravljice (H. Maj?r) 35. Pravljice in pripovedke zrn mla- dino (S. KoAutnfk) 36. Povesti in Slike (K*nver Me5ko) 37. Ptice Selivke (Tacore; 38. Praški Jtidek (Josip Vole) 39. Pred Nevihto 40. Praprefanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražar) 41. Prihajat, revest (Fr. Detela) 42. Prst Božii, L zvezek Prst Božji. II. zvezek (Anton Keller) 43. Preganjanje Indijanskih misijo- narjev (Joitef Spillman) 44. Rdeta in bela vrtnica (Anton Huonder) 45. Revolucija na Portugalskem 46. S:sto h Šesto (H. Federer) 47. Skozi Širno Indijo 48. SpiRi Krištofa ftmlda 49. Aludent naj bo (S. FinZgar) 50. Strahote vojne 51. Suneftkl Invalid (S. Kofiutnlk) 52. Sveta Notburga 53. Tri Indijanske povest (Josef Spillman) 54. Veterna pisma (Marija Kmetova) 55. Vrtnar (Ta gore) 56. Volk Spokomlk in druge povesti za mladino (Ksaver MeSkot 57. Vojnimir ali Poganstvo In krst (Josip Ogrinec 58. Zadnja Kmetka vojska (Angufit ftenoa) 59. Zadnji dnevi nesrečnega kralja ft. Kofiutnlk 60. Zbrani spisi za mladino (Kneel be rt GangI) 6L Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) 62. Zgodovinske anekdote (I>r. Karahonl 63. Zlat okopi (Josef Spillman) 64. Zmaj iz Borne, povest Iz bosan- ske zgodovine (8. Kofintnlk) (Vezava nekaterih knjig Je «d letanja nekoliko Izkaitna.) Ako ima kaka knjiga ve? zvezkov, se Šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR 1 Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročita Teč knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 21« 1Mb STREET HEW YORK