___ 229 ----- Naši dopisi. V Gorici 6. jul. — Najpred par besedic o zadnjem mojem dopisu (v štev. 28. „Novicu od 9. dne t. m.). Pazljivi čitatelj je zapazil, da je kakih 9 — 10 vrat (od besede „Danes..." v 17. vrsti do besed ,,tneminisse juvat" v 26. vrsti) cel6 nerazumljivih. To prihaja od tod, ker je pred temi nejasnimi vrstami izpuščenega nekaj, s čemur je omenjeni odstavek v tesni jzvezi. — Končal sem zadnji dopis s kandidaturo dr. Pajerjevo; današnjega naj začnem z izvolitvijo njegovo. Pretekli torek (8. t. m.) je bil hud dan v Gorici. Zbralo se je — oziroma pooblastil poslalo — 248 velikih posestnikov. Pajer je dobil 176, njegov nasprotnik Vi cen t in i 71 glasov (Pajer in Vicen-tini sta sošolca). Nekdo je v ,,Triester Zeitung"-i pre-računil, da od Vicentini-evih glasov je samih 15 došlo mu od „Isonzo"-ve stranke, katera ga je bila za kandidata postavila, ostale sta mu nabrala dva veiiko-posestnika, ki nista „Isonzo"-vca. S tem se hoče do- Kazati, da je „l3onzo" vojskovodja brez vojske. *) Bodi temu, kakor koli, — zmaga Pajer jeva je sijajna vkijub vsem brezozirnim ovadam v „Isonzo"-u. Tu mi prihaja na misel, kar je nekdo rekel zastran kandidatur o volitvah: „Ce ne znaš vesti Jzprašati in generalne spovedi opraviti — kandiduj"! „Ce ne veš, kaj je javna pokora, kandiduj"! — (Jas je dober zdravnik; razmere so gledč dr. Pajer j a mnogo popravile, mnogo poravnale. — Naša dežela bode imela v državnem zboru četvero mož, ki so — naj reče kedo, kar hoče — cvet njene inteligenci je in veljave. — Se nekaj naj povem o volitveni agitaciji dne 8. julija t. 1. Prilepljeni so bili po uličnih oglih meter široki plakati, ki so Vicentini-a priporočali v italijanskem in slovenskem jeziku. Vidite, da smo že „l3onzo"-vcem ,,fra-telli"?! O teh plakatih piše „L' Eco" tako-le: „ Volitev poslanca za veliko posestvo je ponudila priložnost neki čudni prikazni — nepričakovani in mnogim ugodni. Prejšnji čas niso hoteli „Isonzo" in njegovi jeniearji trpeti, da bi se po mestnih zidovih ali vratih prilepljala slovenska oznanila ali razstavljala kaka slovenska znamenja. Trdili so, da je mesto italijansko in da tiste inostranske grdobe ne smejo Italijani trpeti, z eno besedo, da italijanski zidovi morajo ostati deviški ter da jih ne sme oskruniti nikak slovenski madež. Zdaj pa so se menda skesali. Pretekli torek, ker so se hoteli prikupiti slovenskim volilcem in pridobiti glasov svojemu kandidatu, dali so prilepiti po oglih zraven italijanskih pozivov tudi velikanske slovenske plakate z debelimi črkami — priporočajoče njihovega moža. Po pravici naj povemo: ta nedolžna hudobijica ni presunila srca slovenskim volilcem, kateri so brž ko ne premislili, da tista bratovaka ljubezen je bila enmalo kosmata; vendar pa — led je razbit, združba je dognana in po ,,l3onzo" vem in njegovih prijatlov prizadevanji — smo zdaj vsi bratje, vsi zavezniki. Tako je tedaj preklicano prokletstvo, ki je do sedaj tlačilo slovenske spise in plakate in naši slovenski sodeželani ali someščani lahka mislijo zdaj, da, če so slovenska oznanila pripuščena, kedar je všeč ,,Isonzo"-u, ne bodo — gotovo ne — prepovedana, kedar bode — ne glede na „l9onzo" — Slovencem samim všeč, prilepiti jih. — Ecco, che V „Ecou e V eco del nostro cuore! — Hočete, da Vam povem, kaj se pri nas zdaj, po volitvah, kuha v naši slovenski politiski kuhinji? kako se stranke zbirajo in urejajo? kako naš časnik lastnikov in urednikov, uredniki^časnika iščejo? kako se sloga in ,,Sloga" kuje? Čemu bom to pravil? Saj bode v kratkem vse očitno. Gospoda naša! če stvarite kaj za deželo in narod, bode trpežno, stanovitno; če pa samo za stranko ali za-se kaj skovate, pojde spet vse rakom žvižgat. Iz Trsta 12. julija. (Poslano.) Čital sem v „Slov, Narodu" in ce!6 v tukajšnji ,,Edinosti", da je trgovinska firma: ,,J. Pipan & Cornp." nehala itd. Zato moram objaviti p. t. občinstvu, da se ima to le tako razumeti, da prav za prav moja firma nikakor ni nehala in da sem le sodružabnike spremenil, s katerimi svojo trgo- *) Prebrisani „Isonzo" „Triester-Zeitung"-o spet se svojo statistiko pobija, in sicer tako-le: Pajer j'e imel 49 aristo-kratijskih glasov, 12 od tujcev in družeb, 80 slovenskih, skup 141; kar jih še manjka do 176, to je, 3 5 glasov je bilo italjanskih. Vicentini pa je imel od svojih 71 glasov 67 čisto italijanskih. — Dalje šteje „Isonzou tako-le: Vseh velikoposestvenih glasov skup je 314, italijanskih 157, slovenskih 92, od ostalih 65 pa je 16 tujih — od družeb in industrialnih ustanov — in 49 aristokratijskih. O naši aristokratiji pravi „Isonzo", da je brez narodnosti in domovine, da bi rada bila nemška, pa da n i m a ------ 230 ___ vino z boljšo materij&lno podporo nadaljujem, tako, da sedaj svojim trgovinskim prijateljem lahko ugodniše ustrezam, nego mi je bilo prej mogoče. Josip Pipan, vodja trgovske hiše J. Pipan & Comp. Iz Koroškega 13. julija. (Volitve) so pri kraji in nam Korošcem se zdaj žalostna pesem poje, da smo liberalce in Nemce volili v državni zbor. Res je skor tako, in marsikaj smo sami zakrivili, ker smo premalo storili, da bi si bili vsaj v par krajih zagotovili gotovo zmago. Vsaka volitev je boj, a o volitvah, ki smo jih zdaj imeli, ni bilo nikomur treba preroku biti, daje lahko naprej vedel, da bode volilni boj hud, kakor nobeden prejšnjih. Zato bi bilo treba očitne in dobre organizacije pod zastavo slovensko. Te pa smo pogrešali, čeravno koroška dežela šteje 120.000 Slovencev. Res je, da je volilni red tudi pri nas tako skovan, da nemški volilci zamorejo slovenske zadušiti in da je skrajni čas, da se premeni krivična volilna postava , vendar smo Slovenci na Koroškem vsakako preveč polžeki, ki brž stisnemo rogč, če nam le Nemec blizo pride^ To ni prav! Pokažimo svetu, kakor naši bratje na Stajarskem kažejo svojim nemškim deželanom, da tretjina prebivalcev Koroške je slovenska in da po takem nam ne grč samo davkov plačevati in vojakov armadi dajati, temveč da nam grč tudi primerni zastop v deželnem in državnem zboru. Ne bodimo zadovoljni samo s tem, da po naši družbi sv. Mohora gre na tisoče slovenskih knjig po svetu, ampak skrbimo tudi za to, da se našega naroda prime teh naukov kaj, ki jih po naši tiskarni dobivajo Slovenci druzih dežel! Ce ne nategnemo vseh naših moči za narodno ravnopravnost, bati se nam je, da Nemci izbrišejo nas Slovence na Koroškem iz vrste slovenskega naroda. Vse zadnje volitve so nam zopet kazale, s kakoršnimi zvijačami so nasprotniki naši si sem ter tje priborili zmago na volišči, — kako so na volišči v zadnjem hipu omajali volilne može na svojo stran, — kako so župnike in farne provizorje izpuščali iz vrste volilcev, — kako cele rajde železniških inženirjev potisnili v imenik volilcev, — kako so kričali „farjev" ne volite, „Slovencev" ne volite, in da nekaterim celč nobeno sredstvo ni preumazano bilo, da bi se ga ne bili poslužili za dosego nepoštenega svojega namena. V tacih okoliščinah je treba krepko in očitno z odprtim vezirjem na noge stopiti, vsaj imamo tudi pri nas rodoljubov, katerih beseda velja. In če v takem položaji tudi pademo, pademo častno, zastava slovenska ne bode zato nikakor osramotena, al vsaka tako zgubljena vojska je stopinja bliže k zmagi, katere smo gotovi, kedar nam bo volilni red pravičen in narod naš politično bolj zdramljen in se bode sramoval, pokladati se tujčevi peti! Iz Savinsfee doline 10. jul. (Opat celjski Wretschko — ysavis rara11.) — V Cel j i imajo opata, ki mu je imč Wretschko, ki se po pravici zove zdaj „redka tica" med duhovščino in katero si bode morebiti še kak me-nažerijsk lastnik kupil, da jo pelje po svetu in v posebni kletki kaže za doplačanih 20 kraje. In zakaj neki? — bodo vprašali naši bralci. Zato, ker ga ni duhovnika v celi Avstriji, ki bi pri zadnjih volitvah bil tako strastno agitiral, kakor on, in s tem pripomogel, da je bil izvoljen brezverski dr. Forregger, kateri se je v „Cillier Zeitg." ponujal za poslanca v državni zbor s tem, da je psoval duhovnike, lagal zoper grofa Hohenwarta in blata nanosil na vse, kar je Slovencem drago in sveto. In za tega človeka je indirektno delal opat celjski, sin matere slovenske tako brezobzirno strastno, da nam zgodovina agitacij ne kaže enacega trobentarja, kajti spozabil se je celč tako, daje v glasovito „Ciljereo" natisniti dal poziv do celjskih meščanov, v katerem osramo- tuje g. Berksa, ki so si ga — če tudi ne vsi radi — izbrali Slovenci za svojega kandidata. S tem pozivom je gladil pot poslanstvu Forreggerjeveinu, ker je oplašil mnogo volilcev, ki bi bili volili Berksa. Naj bi bil zaslepljeni opat že agitiral drugače zoper Berksa, — prosta mu pot! — al da celo s pismom v nemčurskem časniku na očitnost stopi pred volilce, to je nekaj , česar od duhovnika ne nahajamo še v zgodovini volitev na zemlji slovenski! Po pravici mu gre tedaj naslov „avis> rara", ki je vsa sposobna, da se kaže slovenskebu svetu v tičniku menažerijskem! Iz Dolenjskega 10. julija. (Zadnje volitve. Zelje do državnih poslancev.) Zadnje volitve v državni zbor, ki so se pri nas jako tiho, brez vsakega šuma in hrupa vršile, bile so v marsikaterem obziru zanimive. Pokazale so prvič, da zavedni del naroda stoji popolnem na strani svojih voditeljev, da pa se tudi manj izobraženi, politično manj izvedeni ljudje k pravični narodni stranki nagnejo, ako pri volitvah vlada ostane neutralna. Ces, uradniki se zadnji pot niso v volitvene zadeve tolika in tako vtikali, kakor drugekrati, zato smo Slovenci hvaležni ministru Taaffeju, čegar voija je bilo tako postopanje. Da so vkljub izrečeni ti vladni neutraliteti uradniki vendar imeli za-se prosto voljo pri volitvi, kaže to, da jih je mnogo veodar le voliio nemčurskega kandidata (pri nas nekdanjega „landtagskorporalau Kro-merja), da se jih je le malo volitve zdržalo in so le malokateri za narodnega kandidata glasovali. Da kandidati a la Dežman, Vesteneck, Kromer, niša bili čisto po Taaffejevem okusu, to mislim, ni nobena skrivnost. Zakaj pa veodar je še toliko uradnikov pri nas zanje glasovalo, to je izviralo iz tega, da so menda z Dunaja dohajale dvojne želje, kakoršne goje namreč sedanji dvojni ministri še. Grof Taaffe želi državi miru in sprave, drugim pa se menda ne dopada pravična njegova želja, naj tudi Slovani uživajo narodna ravnopravnost. Uradniki naši, glasujoči za nemčurstvo, so toraj navdihnjeni bili po takih ministrih, kakoršen je S tremayr in so ša drugi. Veliko veliko bi se dala pisati o tem kapiteljnu, a pustimo to na strani, kar je bilo, in upajmo, da bode vprihodnje bolje in nam pomaga bodoča večina državnega zbora in bodoča vlada* Uže 12 let na papirji stoječa ravnopravnost slovenska naj bi se vendar enkrat djansko izvela, slovenskemu jeziku naj bi se vendar odprla pot v urade in šole , slovensko slovstvo naj bi vlada enako podpirala , kakor nemško, domače naše uradnike in učitelje naj bi ne pošiljala na tuje, nemških ljudi nam ne vsiljevala. Poleg tega naj bi naši državni poslanci na to delali, da se velika in ogromna davkovska bremena našemu kmetu odvzemč in olajšajo. Na Dolenjskem, na pr., grč posestvo za posestvom na kant, in kdo največ zahteva eksekucijsko prodajo? Največ davkarij e. Davek se toraj mora in mora kmetu znižati, naj začne vlada štediti (šparati), kjer koli hoče. In na mnogih straneh se more pri dobri volji kaj prihraniti; tako bi se gotovo dalo veliko prihraniti, ako se okrajna glavarstva odpravijo, za kar sta uže davno v kranjskem deželnem zboru pledirala dr. Bleiweis in dr. Toman. Tudi pri šolstvu bi se lahko mnogo prihranilo. Čemu je, na priliko, slabo obiskani realni gimnazij v Kočevji? Čemu so se osnovala povsod ženska učiteljišča? Gradec, Celovec in Ljubljana imajo tako drage zavode, katere bode treba vse zopet zatvoriti, kajti učiteljic je že toliko kot listja in trave, da šolske go-spčske že ne vedč več, kam bi te sirote spravile. — Take in enake naloge čakajo državni zbor in vse pričakuje, da bode temeljito pometal po vsej Avstriji, in na olajšanje davkoplačevalcem odpravljal — vse nepotrebne naprave, ter skrbel rajše za povzdigo kmetij- ------ 231 ------ stva in obrtnije; vsaj imamo v Avstriji pravzaprav dže preveč take inteligence, ki bi se le zlahkoma rada živela od kmeta, a reeloih in razumnih kmetovalcev in obrtnikov pa je dosta premalo. Iz Ljubljane. — Ker so volitve v državni zbor končane , Boštevajo časniki zdaj poslance različnih strank, da se izve, katera stranka bo večino imela in koli-košno. To je gotovo, da so centralisti (ustavoverci) propadli in da poslanci naše stranke (naj jih imenujemo autonomiste, federaliste ali konservativce) imajo večino kakih 45 do 49 glasov, in po takem pride tudi naših kakih 25 (tedaj večina) v delegacijo. Al nemogoče je uže danes prav natanko zagotoviti razmero med številom autonomistov (federalistov) in centralistov, kajti to se bode še le pokazalo takrat, ko pridejo poslanci v zbor, se razvrstijo v različne „klube" in se bode slišalo njihovo glasovanje o važnih razpravah. Ce pridejo, kar smemo pričakovati, Cehi v zbor, bode česko-moravski klub s prištetimi 16 federalističnimi veliko-posestniki češkimi in moravskimi štel 60 glav, — poljski klub 59, Hohenwartov klub pa 49, kateremu utegne še kakih 15 poslancev pristopiti, kateri se prištevajo k ,prednji stranki". Vsi trije klubi pa bodo o glavnih vprašanjih edini. — (Iz seje deželnega odbora 11. julija.) Načeloma je deželni odbor sklenil, da se v norišnici na Studenci ne vpelja lastna režija, dokler ne bodo vsi blazni iz stare norišnice v Ljubljani in iz norišne podružnice v prisilni delavnici v novi norišnici spravljeni. — Deželna vlada se naprosi, naj razpiše 3 izpraznjene štipendije za slepe otroke za šolo v Lincu. — Za dokončanje zidanja ljudske šole v St. Lambertu se dovoli iz normalno-šolskega zaklada 400 gld. podpore. — Ljubljanski hranilnici in gosp. Martinu Hočevarju v Krškem se izreče zahvala za darova vsak po 200 gld. muzejnemu zakladu za preiskavanje poganskih gomil. — Redutna dvorana se prepusti za razstavo starin iz poganskih gomil ia za seje starinoslovcev, kateri bodo imeli poslednje dni t. m. v Ljubljani svoj shod. — C. k. deželni predsednik vitez Kalina se je 10. dne t. m. podal za nekoliko časa v Karlove Vari v toplice. — C. k. vladni svetnik vitez dr. Schoppl je dobil naslov in značaj c. k. dvornega svetnika. — (Matica slovenska) je postala posestnica hiše banke „Slovenije"; z dopisom od 28. junija t. 1. je c. k. deželna sodnija dovolila prepis one hiše v zvezdnem drevoredu v lastnino Matičino. — (V seji mestnega odbora 12. t. m.) je župan odgovoril na več interpelacij. Iz odgovora na interpelacijo dr. Kar. Bleiweisa o ze!6 zanemarjeni mestni ubož-nici je bilo očitno, da se za bolnike še prav nič ni storilo, pa tudi ni podoba, da se žalibog bode kmalu kaj storilo, čeravno je potreba bolje skrbi očitna; — za napravo obrisov prodaj alnic za mokarje in druge za knezoškofijsko palačo, o kateri je interpeliral gosp. Begali, mestni inženir še ni imel časa; — iztrebljenje mestnih kanalov, za kar je interpeliral g. Horak, ae je izvršilo. — Dve službi c. k. okrajnih živinozdrav-nikov za Kranjsko ste razpisani. Prošnje se imajo c. k. deželnemu predsedstvu v Ljubljani zadnji čas izročiti do 15. avgusta. Prošnjiki se morajo izkazati z diplomo, da so na Dunaji izvršili više živinozdravske študije, s spričalom znaDJa slovenskega ali kakega druzega slovanskega jezika, s krstnim listkom, s spričalom, da so vsled ministerskega ukaza od 21. marcija 1873. leta sposobni za ces. stanovitno službo; če so morebiti uže pri kužnih živinskih boleznih opraviti imeli, jim bo to v posebno priporočilo. — Za pogorelce v Gori ribniškega sodnijskega okraja, katerim je požar 30. dne u. m. grozno škodo učinil, se smejo po dovoljenji c. k. deželnega predsedstva po celi deželi nabirati milodari. — (Sokolski večer) je preteklo nedeljo zvečer privabil toliko gostov na vrt čitalniške restavracije, da so bili vsi prostori prepolni. Al tudi zadovoljni smo bili in sicer jako zadovoljni z vsem, kar smo videli, kar bido slišali, in kar smo jedli in pili. O telovadnih produkcijah naših S o kol cev smo kar strmeli, — v lepo petje čitalničnih pevcev kar zamaknjeni bili, — za okusna jedila in dobre pijače pa smo sedanji gostii-nici Gr čar je vi hvalo peli, in ker je tudi vreme ugodno bilo, smo po vse zadovoljni zapustili vrt, veseli novice, da je čitalniški odbor v soboto sklenil, da čitalnica prve dni avgusta tudi napravi veselico tu pod milim nebom. — (Konec šolskega leta.) Včeraj ob 8. uri zjutraj so zvonovi v stolni cerkvi klicali šolsko mladino gimnazije, preparandije in vadni^e k slovesni sv. maši, s katero se je sklenilo šolsko leto. Mestne ljudske šole se zapro še le 23. dne t. m. — (Ljubljanska viša gimnazija), kakor „Jahresbe-richt" kaže, je imela za obligatne predmete 20 profesorjev in učiteljev in je štela koncem letošnjega leta 502 javnih in 7 privatnih učencev, med katerimi je bilo 376 Slovencev, 124 Nemcev, 2 Čeha, 6 Lahov in 1 Anglež; po veri so bili vsi katoliki. Obiigatni predmeti so bili: veronauk, latinščina, grščina, nemščina, slovenščina, zemljepis in zgodovina, matematika, prirodopisje, fizika in propedeutika; — neobligatni predmeti so bili: kmetijstvo, francoščina, italijanščina, stenografija, risanje, lepopis je, petje in telovadba; godbe se je učilo več gimnazijalcev v muzični šoli filharmoničnega društva. — (Cecilijno društvo) ima 7. dne avgusta svoj občni zbor. Program obsega 4 razdelke: 1) ob osmih zjutraj slovesna sv. maša v stolni cerkvi, — 2) zborovanje v škofiji, — 3) ob štirih popoldne petje pred sv. rešnjim Telesom v stolni cerkvi, — 4) ob petih teoretično-prak-tičen poduk v koralnem petji v Alojznici. Kaj se bo dopoldne in popodne v cerkvi pelo, naznanja „Cerkv. Glasb." v svoji 7. številki. Glavna pevska poskušnja bo 6. avgusta popoldne v Alojznici. Zvečer 7. avgusta je skupna zabava, s katero se končd občni zbor. — Zborovanja udeležiti se smejo le društveniki, vseh družin slovesnosti pa sploh vsi prijatelji glasbe. — (V Kamniku) je bila v nedeljo lepa narodna veselica. Prišlo je mnogo rodoljubov in domorodkioj iz Kranja pozdravit vrle meščane kamniške, ki so se pri zadnjih volitvah med kranjskimi mesti z največo odliko obnesli. Tudi iz Ljubljane je šlo v Kamnik nekoliko narodnjakov, katerih bi gotovo veliko več bilo, ko bi se ta izlet bil bolj razglasil. Z grada gosp. viteza Schneida jim je velikanska cesarska zastava naznanjala in streli s starega grada klicali so jim ,,dobro došli!" Nekoliko kranjskih rodoljubov in domorodkinj je kmalu po dohodu obiskalo visokospoštovanega viteza Schneida na njegovem gradu, kjer so bili ljubeznjivo sprejeti. Po skupnem obedu v čitalnični dvorani, pri katerem je gosp. dr. Mencinger, predsednik čitalnice kranjske, nazdravil kamniškemu mestu, ki je postalo zdaj prava trdnjava rodoljubju, in kteremu pozdravu je zahvalno odzdravil dr. Samec, se je vsa družba odpeljala v bližnji Mengeš na vrt Staretove gostilne, kamor je došei tudi vitez Schneid s svojo rodovino. Tu je s prisrčno napitnico pozdravil župan kranjski g. Savni k viteza Schneida, ki je v jedernatem govoru županov pozdrav odzdravil, rekši, da mu za predragi narod slovenski uže bije srce njegovo od leta 1863., ko je prvikrat ž njim v dotiko prišel, in da mu ostane zvest do zadnjega diha. Na večer so se poslovili Kranjci in Ljubljančanje veseli lepega dne in vrnili domov. — Naj omenimo, da Kranjcem so v Mostah kljubovali neki neotesanci, — da pa jih je za to odškodoval pre-prijazni sprejem v Senčurji. »Tagblattu" je ona nezgoda v Mostah zopet voda na njegov mlin, katerega je namazal po svoji navadi s celo korbo laži. Tako se »Tagblatt" zmerom najraje valja v svoji gnojnici, — dober tek! — (Zbor avstrijskih učenjakov v Slovekoznanstvu in prazgodovinskih preiskavah) nam je napovedan na 28. in 29. dne t. m. Zborovalo se bode ta dneva dopoldne od 9. do 12. ure v redutni dvorani, popoldne oba dneva pa izleti napravili na mirje in močvirje k starodavnim stavbam na koleh. Napovedana so dozdaj sledeča predavanja: O najnovejših najdbah aentmarjetskih gomil bo govoril gosp. Dežman, — o starodavnih lončenih posodah in o razvoji njih ornamentike prof. Gurlitt, — o imenih kranjskih krajev in osob prof. vitez Arnold Lušin, — prof. Alfons Miillner^ bo razpravljal člo-vekoznanstvene stvari iz doljnega Stajerja, in kako naj ee postopa o delovanji na antropologičnem in prazgodovinskem polji, — gosp. V. Obermiiller bo govoril o predrimakih prebivalcih Norika, — gosp. M. Scheyer o poganskih rakah v okraji rateškem na Dolenjskem, — gosp. Szombatbj o kraniometriškem aparatu c. kr. prirodoslovnega dvornega muzeja dunajskega, — grof G. Wurmbrand o avstrijskih stavbah na koleh. — „Brenceljna" zadnja številka je prinesla naslikan »pogreb prokletih grabelj", dobro sestavljeni dvogovor med »Idrijo" in »slovenskim duhom", in pa kako „reš-pehtarjeva kuharca" levite bere celjskemu župniku vVretschkotu, ki je privolitvah delal zaFerrekarja! — O svečanosti, s katero so se v pondeljek v Zagrebu sprejeli z Dunaja prepeljani ostanki leta 1872. ondi umrlega slavnega pesnika Petra Preradoviča in Zagrebu položili v grob, nam poroča dr. Poklukar, ki se je kot zastopnik »Matice slovenske" ravnokar vrnil iz Zagreba, da je bila svečanost v istini tako sijajna, da Zagreb ni še doživel take, počenši od momenta na kolodvoru, kjer je navdušeno govoril A. Šenoa, da momenta na pokopališči, kjer je s prekrasnim govorom dr. K. Vojn o vid zaklučil svečanosti. Deputaciji »Matice slov." so se dr. Poklukar ju pridružili Zagrebški udje naše Matice gospodje: ravnatelj gimnazije Fr. Bradaška, prof. Stare in prof. Cele s ti n. Vencev, nekaterih velikanskih in prekrasnih je bilo okoli 120, med njimi tudi lavorov venec naše Matice. Krog 11. ure je prišel sprevod na pokopališče, kjer se je razkril prekrasni, a ne še po vse dodelan spominek narejen iz kararskega marmeljna : »na grobu plakajoča Hrvatska**. Tako so se spolnile želje neumrlega pesnika, da domovina zdaj govori: »U mom polju dajem groba, Mojim ciecem grob ti kitim." ----- 232 -----