Mir ljudem . ..! Božifiai čas je tukaj ia aekak slovesea mir se aam približaje, ki bo božične praznike dosegel svoj vrhuaec. Delo poaeha, tovarae, delavnice se zapirajo; ljudje hite k predragim svojeem ia ostajajo pri ajih v prisrčBih pogovorib; tudi v srca nasa prihaja ob tem času prej nezBaao osrečujoče čustvo mira. Iz človeSkih domovaaj, iz zamrlih poljan, iz velih gozdov, od povsod nam diha aekak slovesea mir nasproti. To je božičai mir, ki ga priaaSajo bedaemu filoveStvu leto za letom božičai prazaiki! Mir liudem ! zapeli so pred blizu dvetisoč leti aebeSki krilatci nad Betlebemom, kjer se je rodil Spasitelj nas. Ia ta mir se vrača od istega časa vsako leto med cdreSeao stvarstvo. NaSa srca pa čutijo sladkost tega miru in si ga želijo, da bi ostal vedno, vedao v ajih ... Vedao biPradi imeli mir božičaih praznikov. Toda, ab, aiso vsi ljudje dobre volje, ia zato Se tudi ae bo zaželjeaega trajaega miru. S strahom gledamo zopet v bodočaost. Že vidimo sovražnike, ki nam prihajajo aasproti z grdim orožjem laži, obrekovaaja ia hujskaBja Nič jim ni sveto, aič jirn ai drago, vse hočejo podjarmiti in zasužajiti. Toda, adali se jim ae bomo! Mir si želimo iz vse duSe, toda ne takega miru, da bi pripoznavali laž, obrekovaaje in hujskaaje za svoj življenski aameB, za svoje vzore. Mir hočemo, a ker nam ga sovražaiki aočejo dati radovoljno, hočemo si ga priboriti. In čim bolj koprae naSa srca po miru, tem odločnejSe, tem hrabrejfte bo naSe vojevanje. Udati se nočemo, mi hočemo miru, oaega tuiru, ki ga daje gorka Ijubezea do vere, ki ga diha Zivo aarodao prepričaaje, ki ga rosi sploSao blagostaaje. Kmalu, kmalu že aaj pride čas, ko bo vedao vladal aad nami Sloveaci tak mir!