S L O \ S KI <> \ H li IZ T VA V UlItUiM. DES SLOVENISCHEN VEREINS IN LAIBACH. ---- «-- ,..........^ rjih\ elicanstvo, nas premilostljivi Cesar Majeshit, unser allergnadigstcr Kai- Ferdlnand I., so v 22. razdelku ustavniga scl* Ferdinand Iiaben durch (lic am 25. pisma, ktero so 25. dan maliga travna avstri- April d. J. den osterr. \ olkern vcrlieheue Vcr- janskim ljudstvam podelili, vsim deželanam osno- *'assu"gs -Urkunde i m 22 anerkannt, dass das vanje družtev dovolili. Recht zurBildung voti Vereinen allen Staatsbur- Opiraje se na imenovani 22. in pa na 4. §crn Zl,sf«hc- razdelk ustavniga pisma, po kterim je vsacimu Auf Gmndlagc dieses §.und dcrim§.4dcr narodu popolno oliranjenje njegove narodnosti ^ crlassuiigs - L i kuude allen Volks- in njegoviga jezika zagotovljeno, se je ustano- sUmmen g^vvahrlcislcten Unverleizlichkcit lhrer vilo v Ljubljani družtvo pod imenam »stoven- Sprache, bat sicb der „slo- skiga druztvaf kteriga naslednje postave so venisc,ie Verein" iu Laibach gebildel und bile v velkim zboru 6. rožnika t. L sklenjene hvl dt'r 3,11 6* Juili d* J* a^dialtenen Gene- in poterjene. lalversammhmg nachstehende Statulen beschlos- sen und festgesetzt. PERVI RAZDELK. Namen, opravila in dolžnosti slovenskima druživa. §. i. ttamen družtva je: omika (izobraženje) in povzdiga slovenskima jezika na enako stopnjo veljavnosti, na kteri se dni tri živi jeziki znajdejo, in brez de bi se družtvo sicer v kake druge stranske deržavske (politiške) reči vtikovalo, tudi varstvo in ob ranite v vsih po ustavi dodeljenih pravic, ktere naš jezik zadevajo, de se bo po ti poli narodnost oživila in povzdignila in ljudstvu pomočki v roke dali, se v mno-goverstnih vednostih podučiti. Tako svoj materni jezik obdelovaje, obljubi slovensko družtvo pravično spoštovanje vsake druge narodnosti v polnim pomenu te besede, in le enako pravico za slovenšino terja. ERSTER ABSCHNITT. Ztceck, M irkungskreis und Verbindlichkeiten des Vereines. S. 1. er Zvveck des Vereines ist: Ausbildung der slo-venischen Sprache und Erhebung derselben auf eine gleiche Stufe mit anderen lebeuden Sprachen, — Siclier-stellung und Wahrung der constitutionellen Rechte irn sprachlichen Bereiche, mit Beseitigung aller politisehen Sonderinteressen, um dadurch mittelbar auf Hebuiin- der m ^ lNahonalitat und auf Belehrung des Volkes in den ver-schiedenen Zvveigen des Hissens zu \virken. So seine Muttersprache pflegend, verspricht der Verein gerechte Anerkeinuing jeder anderen i\ationa-litat nacli dern vollsten Begriffe dieses \Vortes und fordert ein Gleiches nur fur das Šlovenenthum. §■ 2. Imenovani namen doseči, si je družtvo naslednje pripomočke izvolilo: a) napravo bravnice (čitavnice), v kleri se hojo dobili vsi slovenski in mnogi slovanski, pa tudi nemški časniki (novice"), dobri zemljo vid i in slovanski b e s e d n i k i (slovarji); b) napravo bukvarnice (knjigarnice) po mori družtviniga premoženja, v kteri se bojo zraven imenovanih časnikov tudi miiogoverslne druge bukve (knjige) jezikosiovstviniga in iiarodniga ohsežka nabiralo; knjige pa veri iu veličanstvu cesarja protivne se ne bojo v bukvarnieo jemale; c) družtvo izdaja po moči svojiga premoženja tudi slovenski časnik v prostih zvezkih, v kteriga se bojo laki sostavki jemali, kteri se z namenam slovenskima druživa vežejo. Vsaki ud je tedej prošen, pripravne spiske v kakoršniiu si bodi jeziku odborstvu poslati, ki jih bo dalo v slovenski jezik prestaviti iu v časnik natisniti; d) tudi druge občnokoristne iu Ijudskiinu podučenju v mnogih vednostih pripomogljive knjige bo dajalo družtvo na svitlo, in če bo v stanu, bo včasih posebno koristne knjižice tudi brez plačila med ljudstvo delilo; ej z bravnico bo tudi govori še sklenjeno, kjer hojo \ vajo očitniga govorjenja in vzajemniga podučenja družbniki zamogli včasih v slovenskih govorih, na odstavk v b) vezanih, se skazati; f) ^čr je posebiu pripomoček za omikan je jezika in za obujenje veči ljubezni do njega v očitnih besedah, očitnim petji in v gledišnih igrah iskati, se bo poslužilo družtvo včasi takih očitnih naprav. S- 3- Dolžnosti družtva sploh izvirajo iz njegoviga namena, kteriga doseči, si bo družtvo po vsi svoji moči prizadevalo; zlasti pa bo: a) nabiralo pripravne spiske za svoj časnik in druge knjige, ki jih bo na svitlo dajalo; zatorej bo \ ta namen z mnogimi slovečimi slovenskimi pisavci S- 2. Um den vorgesteckten Zvveck zu erreichen, \vahlt der Verein folgende Mittel: a J errichlet der Verein eine Lese-An s t al t, iu vvelcher alle slovenischen und andere slavische, so vvie aucli deutscbe Zeitschriften aufliegen, dami gute Laiidkarteu und slavische \Vorterbiicher den Lesern zu Gebote stehen; b) nacli Kraften des Vereines vvird eine Biblio-t h e k errichlet und erhalteu, uohiii nebst den genannten Zeitschriften, sprachliche und nationale Interessen hehaiidelnde Biicher, mil Beseitigung aller gegen die Keligion und die Maj ostal des Lamlesfiirsten verslossemlen Schriften, aulgenom-men \verden; c) der Verein lasst, je nacli seineu Kraften, eine slo-venische Ze i I se liri It iu zvvanglosen Heflen erscheinen, \vorin in den Zvveck des Vereines einschlagende Gegenstande besprochen uerden. Jedes Mitglied vvird ersueht, geeignete BeilrJige zu dieser Vereinsschrift in der ilirn gelalligen ~ v Sprache zu liefern, deren Ceborselzung in die slovenische Sprache der Vereinsausschuss iiber-nimiiil; dj aucli vvird der Verein bemiiht sevn, durcli Druck-legunff und Verbreilung anderer ge in e i u n ii I z i-ger, die Belehrung des Volkes in den versehie-denen Zvveigen des Wissens bezvv eckender \vohl-feiler Bucher in slovenischer Sprache, seineZvvecke zu fordern; kleinere und besonders niitzliche Volksschriften vvird er an Unbeiniltelte zeitvveise unentgeltlich verlheilen. e~) in einein, mit der Lese-Anstalt verbundenen Locale konnen zeitvveise zur Uebung und vvechselseiti-gen Belehrung der Vereinsglieder V o r t r ii g e in der slavischen Sprache, mil Befolgung der tub ft) angedeutelen Rueksicliten, gehalten \ver-den; f ) da endlieh ein vorzugliches Mittel zur BiSdung der Sprache und Ervveckung eines grossern In-teresses an derselben in offentlichen m u sika I i s c h - d e c I a in a t o r i s c h e n I* r o d u c t i o-nen und Biihneuspieleu liegl, so veranstal-tet zeit\veise der Verein dergleiehen Productionen. §• 3 Die Ve r b i n d I i c h k ei t e n , \velcbe der Verein im Allgeineinen iibernimmt, tliesseu v on selbst aus seinein Zvvecke und .•»euier Bestiminung; er vvird alle Krafte aufbieteii, denselben zu entsprechen. Insbeson-dere vvird er: aJ fiir die Vereinsschrift und andere von ilun her-auszugebende Druckschriften Materialien sammeln, sieb zu diesem Behufe mit vortheilhaft bekannten v zavezo stopilo in za izverstne spiske pisavcam tudi primerjetie darila dajalo, de bo tako dobro ime svojim knjigam pridobilo in jili obilno med ljudstvo razširilo i bj druživo se bo zvesto in natanjko po postavali ravnalo, ktere so po ustavi družtvam dano; c) pregled vsili njegovih spisov, pometikov iu zapisnikov bo \selej vsaeimu odpert, in vse, kar bo družtvo sklenilo, bo očitno na znanje dalo; zakaj očitno ravnanje v vsili rečeh je poglavitno vodilo slovenskiga družt\a; d) kar bo ena ali druga cesarska gosposka, urad-ništvo ali sicer kaka druga družba od druživa, v njegov namen sogajočiga '/.voditi ali zadobiti želela, bo vselej radovoljno po svoji moči storilo; e) za vse, kar bo druživo storilo, bo vselej odgovor da!o; de pa za vsako besedo ali djarije posa-inesnih udov družit o ne more porok biti, to vsak sam ve. DRUGI RAZDELK. Od druzbtiihot ali udar družbe, od njih prane in dolžnost. % 4. Vsak omikan človek brez razločka slami (gosposki ga ali kmečkiga) in brez razločka naroda (naj je Slovenec ali ne) zamore ud slovenskima družtva biti, ako je njegovo zaderžanje v vsim pošteno in sploh tako, de ni zoper čast slovenskiga druživa. Kdor želi v družbo stopiti, naj se z besedo ali po pismih oglasi družlvitiitnu odboru, ki sklene spre-jemo noviga uda. S- 5. Vsi družbniki so pravi udje družtva in se delijo: 1) v domače in 2) v vunanje. Domači se pa na dalje verstijo: aj v take, ki v Ljubljani in nje okolici stanovitno staniše imajo — in ki se domači stanovitni imenujejo, in pa b) v lake, ki nimajo v Ljubljani stanovitniga stanovanja, h kterim se tisti šolski mladenči štejejo, ki imajo lastnosti v družbo vzeti biti, ti se nestanovitni udje imenujejo. Vsaki v Ljubljani prebivajoč stanovitni ud plača o pristopu k družtvu 2 gold. vpisnine — letno plačilo pa znese 4 goldinarje, ktero se, vsake kvatre slovenisehen Schriftslellern in s Einvernehmen se-tzen, gediegene Aufsatze aurh entsproehend ho-noriren itnd so seineu samuilliehen Druekschrif-ten gulen Ruf und allgemeine Verbreitung zuzu-sicberu beuiiiht sevn; bj a I les, \vas iluii die Gesetze in Aiisobung der Bildung vou Vereiuen vorschreiben, auf das un-verbriiehlicbste befolgen; rj seine Schrillen, Verbamllungen und 1'rotocolle vterden JedermaDii stets zor Ein.sieht oflen slelien, und alle seiue Beseldiisse periodiseli durih deu Druck zur ofleutlieheii Keimtiiiss gebraelit \\er-den; so \vie er sieh uhorliaiipt ein oflenes Auf-treten in AlJem zimi Gruudsatzo lit«rlieder verbinden sich: c a) die Vorschriften und Institutionen des Vereines genau zu beobachten; bj prevzele dela pridno iu družtvinim namenom dostojno opravljati; c) postavno plačilo vsake kvatre naprej odrajtovati. S!- Iz druživa se zamore le stopiti, ako se odstop poprej z besedo ali po pismu odborstvu napove in znesik enih kvatrov po napovedanim odstopu odrajta; potem jenjajo vse praviee, ktere je druzhnik poprej vžival. §. 10. Kdor elo nobene dolžnosti ne spolni, ktere so udam naložene, in tudi ponovljenima prijaznima opomina ne porajta, od tega gre mislit:, de se je družlvu iiatihama odtegnil. b) alle itn Vereine iibernommenen Geschafte uud Arbeiten mit allem Eifer umi Thitigkeil deu Vereiiiszvveekeri entsprerbend zu besorgen. c) den statiiteiimassigen Jahresbeitrag vierleljahrig in vorbinein zu eutrichteu ; 9. DerAustritt aus dem Vereine kanu nach vorlau-liffer miindlich oder sclirifllich au deu Vereinsaus-sebuss gemaehter Hrklarung, geffen Berichtiguujr des V4 jidirigen Beitrages von der Zeit der Austritls-Kr-klarung gereelmel, erlolgen, \voniit aueh alle als Mit-glied geiiossetieri Iteehle erlosch«Mi. § 1». Die ganzliehe Kutziehuug von deu als Mit^bed iibernommenen Verpflielilungeii \\ird, naeli vermeblieh \t iederholteu freuudsehaitlieheii Krimieruugeii, tur eine stillseb\\eigende Austritls-tirklaruiig angesehen. TRETJI RAZDELK. D ruz t v in i odbor in njcgorc opran/a : relki zbori. 11. Družtviue opravila in premoženje oskerbovati, izvolijo udje \ velkili zborih \odja, vodja-na-mestnika in 12 odbornikov, izined kterih si odborstvo 2 tajnika izvoli; vsi skupej narede družt-v i u o o d b o r s t v o. S- 12. Udje družtviniga odborstva naj bojo učeni, zaupljivi možje, izsred druzlmikov izvoljeni, ki imajo zraven potrebne vednosti tudi terdno voljo, družtviue dela tako opravljati, kakor namen družtva tirja. S 13. Vodja ra\na opravila odborstva po postavah; odloči dni za pomenke odborstvu iu je predsednik zbora odbornikov in velkiga zbora, kjer red govornikov določi, dvombe in na\skriž-misli razjasnjuje, glasove nabira, razloene glase zediniti skuša, pri enakim številu razločnih glasov s svojim glasaui pravdo dokonča, in po večini glasov pomenke sklene; on podpiše t.idi vse pisma, zapisnike in družtvine sklepe , kakor tudi v natis namenjene spiske. DRITTER ABSCHNITT. I ereins - At/gsr/tas.s: cfesscn Gesc/idfle v ml allifcmcine l crsammlmiyen. §. 11. Zur Besorgung der Vereinsgescliafte umi Ver-ualtung des Vermogeits der Gesel Isehalt \vahleii die iMitglieder in den allgeineinen Versainiiihingen einen Director, einen Directors-Stellvertreter uud 12 Aus-schussmilglieder, aus \velchen sicli dann der Aus-schuss 2 als Secretare ans\\ iiliit. Sammtliche 14 Mit-glieder bilden den Vereins - Aussebuss. 12. Zu Ausscbussmiltrliedern \verden keimtnissvolle, Verlrauen hesitzeride Maimer aus den >Iit