Savinjski vestnik I Celje, petek k. junija \Ш \ LETO Vn. — ST. 22 — CENA !• DIN Ureja uredniiki odbor. OdgOTorai urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, TitOT trg 1. Pošt. pred. 125. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-23# pri NB FLRJ T Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 290, celo- letna 500 din. Izhaja Tsak petek. Poštnina plačane T gotovini. C)I.ASII.O SOCIAI^ISTIČKi: ZVEZR DEI^OVNEeA UVDMTVA CEUSKECiA IK âOéTASJSHEGA ОКПАЈА Komunist v našem družbenem življenju Iz referata tov. Mihe Narinka na П1. kengrosu ZKS Ke nameravam dajati hakrénïh kóU receptov, kakšen naj bi bil lik komu- nista. O tem je bilo v naši Partiji mno- §o govora, žal, tudi mnogo abstraktnega pridigarskega frazarjenja, ki je moralo postati odurno, odbijajoče. Niti zdaleč %e gre za to, da bi ustvarili kakšen tnoten idealen vzorec, ker bi bilo to mbsurdno. Tudi najboljši komunisti so ljudje z različnimi dobrimi in slabimi iastnostmi, zlasti glede osebnega zna- iaja, ker so pač ljudje z individualnimi karakternimi lastnostmi. Tudi razlika med absolutno dobrim in absolutno sla- bim ni tako jasna, da bi lahko po njej razvrščali ljudi na dobre in slabe. (Tu ne pride v poštev subjektivna ocena, ki vodi do zelo različnih sodb.) Ker se dobre in slabe strani med seboj pre- pletajo, dopolnjujejo ali blaž\jo, gre pač zato, katera stran prevladuje. To velja nasploh. Pri komunistih pa, kjer gre za oceno obče družbenega, kot pra- vimo, javnega delavca, pa moramo upo- števati objektivne obče družbene kri- terije. Tudi tu igra vlogo relativnost dobrega in slabega. Komunist, na pri- mer, ki je sicer dobro podkovan z zna- njem, je pa prevelika dobričina, ki mu torej manjka borbenosti, bo slabo upo- rabljiv na družbenem delu, kjer ima opravka bodisi z odkrito ali potuhnjeno sovražno dejavnostjo, bodisi samo z za- ostalostjo in konzervativnostjo množi- •e, ker je pač premehak in se prepu- šča toku. Nasprotno pa se bo lahko onemogočil najboljši človek z razvitim autom odgovornosti do socializmu, če v njem prevladujejo jezljivost in po- dobne lastnosti, zaradi katerih postane prepirljiv, oblasten, diktatorski pri de- lu in nalogah, ki zahtevajo osebno mar- ljivost, znanje in vztrajno prepriče- vanje. Pri tem seveda ne govorimo o nepoštenosti, intrigantstvu, nelojalnosti ali podobnih lastnostih, ki označujejo bolno ambicioznost, niti ne o malo- meščanskem demagoštvu in še manj o prikritih sovražnih namenih. Naša sre- dina, ki je v bistvu zdrava, je zlasti v okolju, kjer so elementarne socialistične težnje žive, že doslej vedno ali največ- krat pravilno ocenila posameznika-ko- munista po njegovi dejanski družbeni vrednosti, vo kakršni ga je spoznala pti njegovem delu in po rezultatih. Našli so pravilno merilo in so znali iti mimo posameznih nevšečnih karakter- nih lastnosti. Kot vidite, torej ne gre za kakršen koli poizkus, da bi zgoraj določali re- cepte, s katerimi bi hoteli krojiti in preoblikovati človeške značaje komu- nistov, kar bi bilo jalov napor in boj 3 mlini na veter. Takšen poskus bi se konec koncev moral zmaličiti v težnjo, da bi po vzorcu stalinske politike zme- hanizirali ljudi v avtomatične stroje, ki bi brez samostojnega osebnega raz- mišljanja pokorno služili neki absolutno centralizirani stvari. To pa je lahko vse kaj drugega, samo ne socializem. Izredno važno pa je, da se pri ko- munistih poglobi občutek odgovornosti pred družbo, da se poglobi zavest, da se presoja vrednost družbenega dela, ki ga opravljajo, po objektivnih merilih glede na dosežene rezultate, in po tem, kako okolica, kako družba ocenjuje nji- hovo delo. V današnjih oblikah socia- listične demokracije je ta ocena objek- tivna in mnogo ostrejša kot prej. Ni statična, marveč se stalno stopnjuje, ker je relativno odvisna od stopnje po- litične zavesti, razgledanosti in kritič- nosti množice. Te lastnosti pa se v na- ših oblikah demokracije razvijajo in stopnjujejo neprimerno hitreje kot prej. To dejstvo neizprosno zahteva, da ko- munisti ne zaostajajo za razvojem so- cialističnih odnosov ter zavesti in ak- tivnosti množic niti glede idejnopoli- Učne razgledanosti in moralnopolitičnih kvalifikacij niti glede praktične druž- bene dejavnosti. Danes postaja nemogoče, da bi se kdo zaradi slave in zaslug Zveze ko- munistov za naš socialistični razvoj v družbi osebno uveljavljal zgolj s član- sko legitimacijo ali s kakršnim koli irazerskim poziranjem brez stvarne akcijske vsebine. Glavno jedro sklepov VI. kongresa in naslednjih plenarnih zasedanj CK in osnovno za spremembo imena KPJ v Zvezo komunistov, je borba za to, da bo Zveza komunistov povezale, v svojih vrstah komuniste, ki bodo vsak po svojih osebnih močeh in sposobnostih v praktičnem delu doka- zovali svojo predanost socializmu. Po- vezuje jih zato, da bi vsak na svojem mestu s čim večjim uspehom izvrševal svojo nalogo v družbi. Takšno usposab- ljanje je tudi osnovna naloga našega kongresa. Zal je danes dokaj primerov, da ima- mo sicer člane Zveze, ki pa niso ko- munisti, niti po trdnosti prepričanja niti po družbeni aktivnosti. Najtežje breme pa so tisti, ki se motovilijo v filozofskih razglabljanjih, ki dvomijo o vsem, ki pred težavami tonejo v ma- lodušje in v naši stvarnosti ne vidijo bi'^tvenih socialističnih temeljev, ki že odpirajo ohrabrujoče perspektive. L- prečesto njihovo početje praktično učinkuje tako, da seje dvom in malo- dušje na okolico, na organizacijo in s tem hromi njeno celotno aktivnost. Drugi pa sicer imajo več ali manj zgrajeno prepričanje, a ga zadržujejo le za sebe in ga zataje in zamolče, ka- dar so v okolju, kjer prevladuje omah- ^ivost, dvom, zaostalost in celo očitne Protisocialistične težnje. Tu ne mislim toliko na nekakšno vsiljevanje ideo- loškega materialističnega prepričanja povsod in po vsej sili, temveč na torišče stalnega družbenega dogajanja v Socia- listični zvezi, sindikatu, delavskem sve- tu, zboru volivcev, občinskem ljudskem odboru itd., kjer razpravljajo in odlo- čajo o praktičnih ukrepih. Tu je ko- munist dolžan, da po svoji najboljši vesti in sposobnosti predlaga, kar se mu zdi najboljše, da predloge zagovarja in ljudi prepričuje, ne glede na nevar- nost, da ostane v manjšini. S ~tem pre- izkuša svoje znanje in s tem si priza- deva, da bi živa praksa pokazala, kaj vodi k napredku in kaj ne. Nič ne ko- risti, kdor pusti, da teče življenje ne- moteno mimo njega. Komunist ne more biti neprizadet opazovalec družbenega življenja. Poročilo tovariša Ivana Regenta Tov. Ivan Regent je v svojem govoru orisal splošne značilnosti razvoja in de- lovanja Svobod. Dejal je, da med prvim in drugim kongresom kažejo Svobode napredek, ki pa ga bo treba še utrditi. Svobode morajo zajeti najširše plasti delovnega ljudstva v aktivne člane pri kulturnem udejstvovanju in vzgojiti čim širši krog ljudstva. Delavstvo gradi v svojih društvih svojo kulturo, in ker je delavstvo socialistično, mora biti tu- di ta kultura socialistična. Navedel je, da doslej v 130 Svobodah deluje okoli 45.000 članov. Ta društva imajo nad 580 različnih sekcij. V teh sekcijah je 151 igralskih družin, 112 pevskih zbo- rov, 46 godb na pihala, 26 orkestrov, 8 harmonikarskih zborov, -34 tamburaških zborov, nekaj jazzov, U glasbenih šol,- 26 lutkarskih odrov, 29 plesnih skupin, 61 šahovskih krožkov, 36 skupin za te- lesno vzgojo, U kinosekcij, 3 likovne sekcije, 13 recitacijskih skupin in 25 raznih drugih sekcij in skupin. V teh sekcijah delujejo in se zaposlujejo čla- ni Svobod v prostem času. Tu se učijo, vadijo, pripravljajo razne nastope, predstave, recitacijske večere, koncerte in tako dalje. Za primer ljubezni do prosvete in do petja naj povem, da so žrtvovali člani pevskega zbora Svobo- de center v Trbovljah v enem letu 112.855 ur za vaje, neupoštevajoč pri tem nastopov. V 21 mesecih so prire- dile Svobcde 1.500 dramskih predstav, med njimi 474 premier, 366 celovečer- nih pevskih koncertov, 254 celovečer- nih orkestralnih ali godbenih koncer- tov, ostale sekcije pa so priredile nad 330 samostojnih nastopov. Na raznih proslavah so pevski zbori Svobod na- stopili nad tisočkrat, godbe in orkestri 924 krat, ostale sekcije pa 310 krat. Na vseh prireditvah, kjer so sodelovale skupine Svobod ali pa na samostojnih, prireditvah, je bilo navzočih veliko šte-] vilo obiskovalcev. j Ideološko delo se je vršilo s pomočjo| predavanj, kjer so poleg članov sode-j lovali predavatelji ljudskih univerz-j Takih predavanj se je udeležilo nad« 59.000 oseb. Predavanja so bila iz znan-^ stvene, umetniške, strokovne, politične,' teoretične in ideološke vsebine. V dru- štvenih knjižnicah, ki jih je 88, imajo 102.040 knjig, čitateljev pa je bilo okoli 31.000. Tov. Regent je nadalje govoril o kva- liteti teh prireditev. Dejal je, da delo- vanje sekcij ni na najnižji stopnji, kot nekateri zlohotno trdijo. To dokazuje število obiskovalcev, ki pa imajo že svoj kulturno-umetniški okus in so na svoj način že izbirčni. S tem morajo društva v bodoče še bolj računati, kvaliteto svo- jih prireditev neprestano dvigati in z njimi vred tudi nivo pri obiskovalcih. Navedel je tudi primerjavo dejavnosti Svobod in ostalih prosvetnih društev, ki jih je v Sloveniji tudi okoli 600. Skupaj s Svobodami jih je v Sloveniji 728 in štejejo okoli 76.000 članov. Ta društva imajo skup>aj 664 knjižnic s 620.170 knjigami. Ljudskih univerz in izobraževalnih odsekov je 171, med temi je 77 ljudskih univerz, ki so v sezoni (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednil< Tito na obisku v Grčiji Pred dnevi je odpotoval predsednik republike Tito iz Beograda na uradni obisk v Grčijo. Na beograjsiki železni- ški postaji so se od njega poslovili naj- višji državni predstavniki s tovarišem Edvardom Kardeljem na čelu. Od pred- sednika republike so se poslovili tudi izredni in opolniomočeni veleposlanik Grčije v Beogradu g. Spiros Kapetani- des, turški veleposlanik g. Agah Aksel ter grški in turški vojaški ataše v Beo- gradu. Na STvoji poti se je predsednik Tito nstavil v Splitu, kjer je priredil sve- čano večerjo oficirjem ladje »Galeb« in rušilcev »Triglav«, »Durmitor«, »Bioko- vo« in »Učka« ter oficirjem letalske enote iz Zadra. V ponedeljek ob 10 30 je predsednik republike Josip Broz-Tito zapustil na vojni ladji »Galeb« splitsko pristanišče. Z njim so odpotovali tudi člani urad- nega spremstva državni tajnik za zuna- nje zadeve Koča Popovič, generalni taj- nik predsednika republike dr. Jože Vil- fan, profesor Božidar Lavrič, generalni major Miloš Šumonja in namestnik še- fa protokola Pavle Beljanski. "V Atenah se jim bo pridružil tudi poblaščeni mi- nister Ranko Zec. Čeprav uradni odhod ni bil napove- dan, se je mnogo Splitčanov poslovilol od predsednika Tita. Na pomolu prole- tarskih bngad se je zbralo več tisoč Lju- di, ki so navdušeno pozdravljali pred- sedniika republike, ko se je pripeljal z avtomobilom v pristanišče. Pred svojim odhodom je odgovoril na vprašanja atenske brzojavne agencije na več vprašanj v zvezi z obiskom v Grčiji. Med drugim je dejal, da z vese- ljem čaka na svoj prihod v Grčijo, da osebno sporoči prijateljska čustva na- rodov nove Jugoslavije do grškega na- roda in da z vodilnimi ljudmi Grčije izmenja mnenja o vprašanjih, ki zani- majo obe državi in ki so splošno ko- riistna. Uradno grško poročilo, ki so ga obja- vili v Atenah pravi, da bo 2. junija zjutraj poglavar jugoslovanske države maršal Tito prispel z bojno ladjo »Ga- leb« v Pirej. Brž ko se bo »Galeb« vsi- dral, bo prišel nanj kralj Pavel in mar- šalu Titu predstavil predsednika vlade, člane ministrskega sveta itd. Dopoldne bo predsednik Tito obiskal grški dvor. Zvečer pa bodo na dvoru priredili na čast jugoslovanskega predsednika ve- čerjo, takoj za tem pa svečan sprejem. V četrtek zjutraj je maršal Tito polo- žil venec na grob Neznanega junaka. Nato pa je v palači »Herodes Atik« v Atenah, kjer biva, sprejel predsednika; in člane atenskega občinskega sveta. Opoldne so na čast jugoslovanskega predsednika priredili zakusko na dvoru, zvečer pa je grška vlada v oficirskem klubu priredila večerjo, zatem pa sve- čan sprejem. Predsednik Tito bo v so- boto pregledal enote grške mornarice, zvečer pa bo odpotoval v Solim. Ves grški tisk zelo prijateljsko in toplo piše o obisku predsednika repub- like Grčiji ter da ta obisk ustreza veliki vlogi jugosilcivansikega predsednika in stopnja sodelovanja med obema drža- vama. V nedeljo je bilo Celje prizorišče velikega vseslovenskega zleta delovnih ljudi 2e v zgodnjih jutranjih urah so po eeljskih ulicah odmevale koračnice in budnice godb, ki so v nočnih urah in zjutraj prispele v Celje. Navsezgodaj je büo v mestu neobičajno veliko ljudi, ki so se z vlaki pripeljali iz vseh krajev Slovenije na velik zlet delovnih ljudi. Praznični vrvež je dajal močan vtis, da se v celjskem delavskem centru dogaja »ekaj velikega. Povorke gostov iz raz- nih krajev so se zgrinjale na Glazijo, tjer so se formirale v oddeke priprav- ljene za povorko po celjskih uMcah. V unionski dvorani se je ob 8. uri nada- ljeval kongres. Med prvimi je govoril k)v. Stane Kavčič. »Pozdravljam vaš kongres v imenu predsedstva SZDL Slovenije. Dovolite má, da izrazim nekaj misli o problemih, ki ste jih obravnavali včeraj. Doba, ki je minila od povojnega ustanavljainja Svobod, je kratek čas, da bi se družbe- oo kidturno gibanje afirmiralo. Ce ima- mo pred očmi ta kratek čas, če 8 tega stališča ocenjujemo dosežene re- zultate, so Svobode dosegle lep uspeha ne samo v organizacijskem pogledu, marveč tudi v vsebinskem, družbenem in političnem. Kje so vzrotó, da so Svo- bode tako zaživele? Vzrok je v tem, da si naš delavski razred žeU vsesplošne izobrazbe, da je pokazal mnogo smisla ra. svoj kulturni razvoj. Cesto silišimo, đa je v teh povojnih letih kulturno udejstvovanje potisnjeno ob stran in zapostavljeno. Pri tem pa ne smemo biti zaskrbljeni glede bodoče usode kulture. Ce je treba, da je zaradi tega kdo zaskrbljen, to ni delavski razred (živahno ploskanje), zaskrbljeni so ne- kateri naši kritiki, skeptiki, ki ne razu- mejo sedanjega časa. Mi nismo nikdar zapostavljali vrhunskih storitev. Delav- ski razred je tako vrhunske kulturne storitve vedno upošteval. Naš ideal pa ni srednjeveško stanje, kjer blesti le nekaj posameznikov, spodaj pa je ne- kulturna raja. Ideal našega kulturnega stremljenja so veJike kulturne storitve, hkrati pa množica delavnih ljudi, ki znajo ceniti te storitve. Ce s tega stali- šča ocenjujemo dosedanje delo, mora- mo reči, da smo na pravi poti.« V nadaljevanju je tov. Kavčič dejal, da se Svobode ne bi smele zapirati v ozek krog, da bi bue same sebi namen. To pa zlasti zato, ker stojimo pred uvedbo družbenega samoupravljanja v prosvet- nih in kulturnih ustanovah, pri čemer morajo ravno Svobode odigrati glavno vlogo. V izvrševanju teh dolžnosti se morajo Svobcde afirmirati kot družbe- no-političen činitelj. »Mi nismo usta- navljali Svobod zato« — je dejal tov. Kavčič — »da bi se omejevali v delov- (Nadaljevanje na 2. strani) Združeni pevski zbori med nastopom Z II. kongresa „SVOBOD" v Celju Cilj naše kulture so velike storitve, ki iih bodo prevzele najširše množice Cedje še nikoli doslej ni bilo tako pirazrdčno okrašeno, kakor je bilo v so- boto zjutraj, ko se je začel drugi kon- gres delavsko-'prosvetñüi društev Svo- bod. Največji del delegatov iz vseh kra- jev Slovenije je prišel ponoči in v so- boto zjutraj. Vidnejši funkcionarji Glavnega odbora zveze Svobod pa so bili v Celju že v petek zvečer in v klu- bu inženirjev imeli sejo pod vodstvom predsednika tov. Ivana Regenta. Po mnenju starih svobodašev je büo Celje v soboto prav tako praznično in gostoljubno, kot je bilo pred devetnaj- stimi leti, ko so slovenski delavci na ve- likem zletu manifestirali napredno de- lavsko kulturo, pokazali moč delavske- ga gibanja. Kongres je zasedal v veliki dvorana hotela Union. Dvorana je bila svečano okrašena z zastavami in zelenjem. Okoli 9. ure je bila v dvorani zbrana množica delegatov in gostov. Navzoči so bili Sta- ne Kavčič, .sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije, Ferdo Kozak podpred- sednik akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, član CK ZK J Boris Zi- herl, član Izvršnega sveta Slovenije Franc Kimovec-Ziga, predsednik ljud- ske prosvete France Bevk, sekretar OK ZKS Franc Simonie, sekretar MK ZKS Olga Vrabičeva, predstavniki društva slovenskih književnikov, predstavniki kulturnega, javnega in političnega živ- ljenja. Prisotni so bili tudi gostje iz sosedne hrvatske republike in zastopni- ki naprednih ameriških Slovencev. Pred začetkom je mešani pevski zbor Svobode iz Celja zapel Internacionalo, Mlada earda in Bohor žari. Navdušeno pozdravljen je nato prišel na oder za mizo delovnega predsedstva tcv. Ivan Regent in pozdravil vse na- vzoče. O tvoril je kongres in predlagal delovno predsedstvo. Prisotni delegati in gostje so z wao- minutnim molikom počastin spomin ireû vidnejših umrlih članov Svobod. Dopoldanski del kongresa je vodil tov. Gor j up, ki je F>ozval navzoče goste k besedi še preden bi pričeli poročati člani Glavnega odbora. Prvi se je k besedi prijavil pisatelj in predsednik ljudske prosvete Slove- nije tov. France Bevk, ki je v svojem govoru želel Svobodam mnogo uspehov in izrazil priznanje za njihovo delo in pričakovanje, da bo kongres utrdil delo društev Svobod, da bo to delo šlo v širino in bo postalo temelj naše nove kulture, ki bo imela svoje korenine ▼ ljudstvu. V imenu društva slovenskih književ- nikov je spregovoril pisatelj Tone Seli- škar. Za njim pa je kongres pozdravil predstavnik naprednih Slovencev v Ameriki gospod Aleš Frenk: »Veseli me, da je v domovini uspela borba za socia- listično družbo, katero smo začeli na- predni Slovenci v Ameriki pred nekaj desetletji in seveda nismo uspeli.« V imenu progresivnih Slovenk je sprego- vorila gospa Doroti Sodnikova. Nato so delegati sprejeli poslovnik kongresa in predsednik zveze Svobod je podal poročilo o delu delavskih pro- svetnih društev od ustanovitve, to se pravi od I. kongresa Svobod v Trbov- ljah. Gostje na Kongresu stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 4. junija 1954 Ster. 2t POGLED PO SVETU Ljudje radi primerjajo svojo pot in boj za srečo vzponu in sestopu na goro: komaj zajameš v razgreto telo osreču- joči vršni veter, že nameriš korak na- vzdol. Mnogo jih je, ki te kratkotrajne sreče nikoli ne občutijo, ampak ostane- jo nekje v napornem bregu. Tudi s človeštvom naj bi bilo nekako tako, vsaj kolikor daleč sega pamtivek. Toda ta vzpon in sestop, to valovanje je le navidezna podoba strme, nepretrgane steze k urejeni, mirni, srečni prihod- nosti, na kateri v upu in strahu pre- bijemo svoj vek in dobro ali slabo opravimo svojo nalogo. Treba je le, d< se razgledamo, da ne živimo pretesnega življenja. Tesno življenje oži srce in jemlje polet našim nazorom. Postavim, kako nekatere prevzema malodušje ob velikih svetovnih dogod- kih, ki da jih prožijo svetovne sile! Imejmo na umu, da so .časi perov in lordov za nami. Večji od kraljev so na- rodi, večji od vseh konferenc ljudstvo. Danes je večja čast biti poslanec, iz- voljen od ljudstva, kakor biti per, iz- voljen od kralja. V Ženevi, na priliko gre težko, toda posredovalec med Vzho- dom in Zapadom je indijski diplomat Krišna Menon, zastopnik dežele, ki se je z vsem svojim potencialom zavzela za svobodo in enakopravnost narodov, proti kolonialni politiki, proti tvmeša- vanju velesil v zadeve malih narodov in njihovih držav. Mednarodna konfe- renca danes ni več domena zapetih di- plomatov, dumping lepo donečih fraz in razstava mask, kjer »se moraš vedno le delati, nikoli pa biti«, resnica se ho- češ nočeš pokaže. iVi ravno vzpodbudna, ni pa tudi taka, da bi nam morala je- mati pogum. Poglejmo nekaj dejstev: Ameriška politika ne more iz svojih birokratskih kolesnic. Navezana je na kolonialistično Francijo in njenih 200 velikih familij, ki ne zmorejo več svo- jih mednarodnih obveznosti. Za zadnjo ameriško poslanico o EOS se francoski parlament skoraj ni več zmenil, za- vedajoč se, da so ameriške grožnje pa- pirnate bombice. ZDA dalje niso upo- števale, da je Britanska skupnost na-, rodov vendarle nekaj drugega kot pa Downing Street v Londonu, da je okrepljejia Nemčija nevarna, čeprav je na videz neoborožena in zasedena. Ne- realno je tudi ameriško gledanje na Kitajsko. Van Fleet in Wilson, ki se še vedno mudita na Daljnem vzhodu kot emisarja »močne« politike, najbrž ne bosta pomagala vozu ameriške azijske politike iz zagatnih kolesnic. Harold Staassen je kljub mnenju Kongresa za to, da Indija še dobi ameriško pomoč. Egipt prepoveduje svoje nebo za prelet ameriških letal, ki vozijo vojaško po- moč v Indokino. Abd El Krim, vodja maroških nacionalistov, pa napoveduje drugo Indokino v Maroku, če ne bodo upoštevali maroških želja. Francija je v ponovnem sporu z Indijo zaradi in- cidentov v Jananni. Istočasno pa ne pristane na van Natersov načrt o Po- saarju in terja »dodatne« vojaške kon- cesije v EOS. V Aziji pa se v smislu načel, ki so bila sprejeta v Colombu, in v smislu azijskih socialističnih strank, snuje Gospodarski svet Azije in Pro- tikolonialni biro. Pripravlja se teren za zbližanje med Indijo in Japonsko, ki se v »objemu« z ZDA ne počuti dobro, pa naj jankeeji z njo ravnajo kot z zaveznikom ali pa s tlačanom. Tudi spor z Guatemalo ni ožaril Dul- lesove glave s slavo prožne in razumne politike. Toriello se bo pritožil na Var- nostni svet pri OZN. Kanadski pred- sednik pa je izjavil, da v jugovzhodni azijski pakt Kanada ne gre, ker ima preveč obligacij v Evropi in ker se ne mara zaplesti v indokinsko vojno. V čast pa je treba šteti ZDA dese- gregacijo črnih in belih šol. To še ne pomeni, da je diskriminacija črncev v ZDA odpravljena, gotovo pa je tudi, da južne države z Georgijo na čelu ne bodo zavrle razvoja. V Evropi? V Franciji so imeli velik škandal z »Expressom«, tednikom, pri katerem sodeluje celo veliki zagovornik EOS Schumann. List je izvohal tisto, kar so prinesli iz Indokine generali Ely, Pelissier in Salan, trije mušketirji, ki jih je na oglede poslal Pleven zato, da bi pripravil ukrepe za ohranitev stare slave francoskega orožja, ne glede na razgovore v Ženevi. — V Avstriji sedi v notranjem ministrstvu državni sekretar Ferdinand Graf, ki se javno zavzema za ustaše, domobrance in na- ciste, zoper manjšinske pravice Koro- ških Slovencev in zoper sodelovanje z Jugoslavijo. Ponavlja se . predvojna zgodba klerofašistične Avstrije, ki jo v avstrijski vladi zastopa Ljudska stranka, orodje v rokah katoliške ak- cije. Čudno, odkod so vzeli moralo, da so prepovedali kongres VDU, Zveze ne- odvisnih, v Grazu, avstrijske novofa- šistične stranke, ki se že povezuje z nemškimi neonacisti! v Španiji je Fran- co po 17 letih organiziral demonstracijo pred angleškim poslaništvom in to s »Francovim rodom« študentov. Demon- stracije so bile bumerang, кл je od Angležev priletel nazaj na Francovo Direkcijo javne varnosti — študentje so demonstrirali proti policijskemu te- rorju za svobodo tiska in združevanja. — Po- 13 letih sta Grčija in Bolgarija obnovili diplomatske stike, nič pa se ni spremenilo v odnosih med Albanijo in Grčijo. Ti odnosi pa so v zvezi z italijansko balkansko politiko, ki jo je zadnje čase spet razkril Scelba v Palermu, ko je otvarjal sredozemski velesejem. Odre- kel se je De Gasperijevi politiki in se oprijel Pellove. C^ovek bi ne verjel: Scelba je med drugim dejal, da je Ita- lija v prvi svetovni vojni mnogo pri- spevala k razbitju Avstrije in k zedv- njenju Jugoslavije ter zato dobila na- ravne meje, Jugoslovani pa naj se spomnijo tudi prispevkov, ki jih je Italija dala za osvoboditev Jugoslavije v drugi svetovni vojni. Scelba je ra- čunal na potuho v Londonu in Nevš Yorku. Tu je potuho tudi dob-il. Raču- nati pa mora tudi z nepismenostjo ita- lijanskega juga, kjer žive še v žival- skih razmerah v temi analfabetizma. No, povedal je svoje in dobil odgo- vor takoj: maršal Tito je odpotoval v Grčijo, do se dogovori o »preciznih ob- veznostih«, ki gredo Lahom tako strašno na živce; da med drugim pomaga tudi Italiji, ki se sama zelo slabo bori z »napakami« fašizma, kakor je nedolžno obsodil Mussolinijevo ero nekdanji šef karabin'erjev Scelba. Balkanska zveza naj Jtaliiji odpre oči, da bo končno delala samo svojo apeninsko politiko, kajti afriško in balkansko je zaigrala v vojski in politiki. Ni nam ugodno pri srcu, kadarkoli se ustavimo z našo mediteransko so- sedo in njeno dvatisočletno kulturo, ki Je nad našim ljudstvom zagrešila to- liko zločinov. Balzac je nekje zapisal, da so Michelangelo, Shakespeare in Beethoven zaman trkali na steno, ki loči človeka od poslednje resnice. Mi smo glede naše sosede že pri poslednji resnici. Nobenega dvoma ni več. T. O. V soboto zvečer so bile kulturne prireditve^ v počastitev kongresa je bil v Mest- nem gledališču koncert delavsko-pro- svetnih društev Svobod. Nastopile so pevske sekcije iz Štor, Prebolda, Zabu- kovce, Hrastnika, Laškega, Rogaške Slatine in godba iz Hrastnika. Vse točke so bile na zadovoljivi kvalitetni višini, kar dokazuje, da se delavstvo poleg svo- jih dnevnih naporov zelo rado posveča petju in glasbi, kakor je tudi med na- rodnoosvobodilno borbo bila pesem naj- množičnejša in najboj izrazita oblika kulturnega delovanja. V Narodnem do- mu je priredila koncert celjska Svobo- da. Nastopili so člani moškega pevskega zbora, ženskega pevskega zbora, meša- ni zbor in pa salonski orkester. Orke- ster je vodil Boris Perline, prav tako tudi moški pevski zbor in mešani zbor, medtem ko je ženski pevski zbor diri- giral Tone Tržan. Med pevci je bilo tudi nekaj članov predvojne Svobode, tiste, ki je pred vojno imela enega najbolj- ših delavskih pevskih zborov, ki je bil znan in upoštevan po vsej Sloveniji. S tem koncertom je celjska Svoboda po- častila tudi sF>omin na nekdanje kul- turno umetniško delovanje celjske Svo- bode, ki je ravno tako na odru v Na- rodnem domu pokazala usp>ehe svojega dela in svoj razvoj. (Nadaljevanje s 1. strani) ZII. kongresa „Svobod" v Celjn 1953—1954 imele okoli 1700 predavanj s 183 000 osebama. Naštel je še nekaj bi- stvenih številk kultumo-prosvetne de- javnosti v Sloveniji, ki odločno kažejo, da Svobode in ljudska prosveta vršijo ogromno prosvetno dejavnost. Del svo- jega poročila je tov. Regent posvetil organizaciji ideoloških tečajev. Organi- zirani so bili v 43 Svobodah, obnesli pa so se le pri 28. Nad 800 članov, ki so te tečaje obiskovali, je osvojilo predvideno gradivo in zaključilo tečaj z dobro oce- no. Tečaji so uspeli tam, kjer so bili dobro organizirani in imeli dobre pre- davatelje. S temi tečaji bo treba na vsak način nadaljevati. Tov. Regent je govoril tudi o vsebini prosvetnega gibanja med delavskim razredom. Vsi, ki so se posvetili delu na prosvetnem poprišču v naših razmerah, so neke vrste iskalci, je dejal tov. Re- gent. Oni iščejo, da bi našli najboljši način, najboljšo metodo za vzgajanje človeka v duhu socialističnega huma- nizma, v duhu socialistične miselnosti. To pot moramo poiskati in najti sami, ker nikjer na svetu ni izgotovljenih vzorcev, ki bi jih smeli brezskrbno po- snemati. Svobode, ki so prosvetne or- ganizacije, morajo biti najbolj zainte- resirane in se bodo morale v bodoče pri iskanju te poti bolj potruditi kot doslej. Tov. Regent je nadalje govoril še o pro- gramih dela raznih, sekcij v Svobodah, ki so na splošno dobri in izbrani. Sem in tja pa imamo primere, ko hočejo vriniti malomeščanski vplivi čitalniško razpoloženje. Tu in tam je mogoče tudi s podajanjem folklore propagirati za- ostalost. Na vse to bo moral tudi bo- doči glavni odbor jxaziti. Posebni del svojega poročila je tov. Regent posvetil knjižnicam, umetniški prizadevnosti de- lavsko-prosvetnih društev Svobod. De- jal je tudi, da je med ljudsko pros veto Slovenije, ljudsko univerzo in društvi Svobod tovariško vzdušje, kakršno mo- ra biti. Zavedajo se, da je njihova glavna naloga vzgoja ljudstva in zato je njihovo delo enotno. Poročilu tov. Regenta je sledilo po- ročilo tajnika zveze Svobod tov. Leva Kovačiča. Potem so pozdravili kongres predstavniki celjskih delovnih kolekti- vov in skupina pionirjev. PopwDldne S.O delegati razdeljeni v tri komisije zasedali v Unionski dvorani, v sejni dvorani mestnega ljudskega od- bora in v dvorani Okrajnega sindikal- nega sveta. Delali so v ideološko-iz- obraževalni komisiji, kulturno-umetni- ški komisiji in organizacijsko-poiitični komisiji. Ideološko-izobraževalna komi- sija je razpravljala o ideološkem delu v društvih potom tečajev, o ljudski uni- verzi in o vprašanju ljudskih knjižnic. Predložili so, da bi knjižne založbe da- jale ljudskim knjižnicam knjige, ki bi jih le-te plačevale v dolgoročnih obro- kih. Kulturno-umetniška komisija je ob- ravnavala kulturno-umetniško delo v posameznih sekcijah, repertoarno poli- tiko pevskih zborov in dramatskih sku- pin ter razpravljala o pomanjkanju so- dobnih delavskih iger, sodobnih delav- skih zbornih pesmi in tako dalje. Organizacijsko-politična komisija pa je med drugim razpravljala o predlogu, naj bi bile Svobode iniciatorji in orga- nizatorji graditve kulturnih domov, ki jih povsod močno pogrešajo. Slavni zgodovinski dnevi v Trbovljah 30 LET ZLOMA ORJUNE - 100 LET OBČINE IN 150 LET OBSTOJA RUDNIKA Prebivalci Trbovelj im z njimi ru- darji trboveljskih revirjev so slavili v torek, 1. junija tri pomembne z^rodo- vinsike obletnice: ISO-letnioo trbovelj- skega rudnika, lOO-letnioo občine Tr- bovlje in 30-letmoo zgodjovinskega 1. ju- nija 1924. leta. Na ta dan so orjunaši iz vse Slovenije organizar ali v Trbovljah velik sprevod z razvitjem zastave orjimaške organi- zacije v Trbovljah, OkoU 500 orjunašev uniformiiranih in oboroženih je kora- kalo z godbo Dravske divizije na čelu od kolodvora proti mestu, kjer je bilo za tisti dan sklicano volilno zborovanje za občinske volitve. Zbrala se je več- tisočglava množica. Pogled na orjuna- ške zastave, črne uniforme in težke vo- jašike pištole je še povečal revoU mno- žice, ki je zapo-la cesto. Orjunaški za- stavonoša je streljal. Stax rudar in neki deček sta obležala v mlaki krvi. Po spopadu so se orjunaši znašaU nad mtir- nimd rudarskimi družinami ter več ru- darjev vodili s seboj kot talce. Sko- jevca Franca Fakina so orjunaši z vso bestdalnostjo mučdilii in ga končno za bližnjim kamnolomiom ustreUli. Sledile so aretacije številnih rudarjev, ki jim je sodilo kasneje sodišče v Celju. Rudarji slaviiiih Trbovelj in okoJdoe so razbila ta pohod Orjune, ki je hotela po zgledu italijanskega fašizma v eta- pah do konca obračunati z delavskim razredom in s tem omogočiti uvedbo fa- šizma. Tako so trboveljski rudarji ta dan zadali najmočnejši udarec organi- ziranim fašisitionim silam v naši dežeU. Pred občnim zborom Društva prijateljev mladine Naša socialistična družba si ustvarja organizacije in društva, ki ji naj po>- magajo reševati vprašanja in probleme, za katere se često zanimajo le ožji kro- gi ljudi, čeprav njihovo delo koristi vsej naši skupnosti. Toda tudi tu so izjeme Redko katera organizacija pa ima taKo široko delovno področje, ka- kor ravno Društvo prijateljev rrdadine. Za mladino, za njeno vzgojo in za nje- no moralno in telesno rast, se zanima vsa naša javnost; tudi tisti ljudje, ki trenutno niso člani te organizacije. Ka- kor slišimo, se društvo pripravlja na občni zbor, na katerem bo pregledalo svoje dosedanje delo in sprejelo načrte za bodočnost. Uspehi dosedanjega dela tega dru- štva so biU v našem tisku že obravna- vani, zato jih danes ne bomo ponavljali. Kako je bilo tako društvo potrebno ka- žejo mnoge potrebe, ki kličejo društvo na pomoč. Šoloobvezna Ln študirajoča mladina hrepeni po socialni zaščiti, po dobro urejenih dijaških kuhinjah, po dobrih nasvetih za usmerjanje v pokli- ce, po pomoči pri študiju, po materin- ski zaščiti v posameznih težkih prili- kah, po prijetnem in zdravem razve- drilu itd. Prijatelji mladine ne morejo itd mim« tako važnih vprašanj, kakor so grad- nja novih šol, šolska oprema, družbeno upravljanje šolstva, šolska reforma im pomoč odraslih pri pionirski in mla- dinski organizaciji. Na občnem zboru bodo imeli lepo priliko, da se dotak- nejo tudi teh vprašanj. Ze iz teh razlo- gov je zanimanje za ta občni zbor tem večje. Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško (Nadaljevanje s 1. strani) V nedeljo je bîlo Celje prizorišče velikega vseslovenskega zleta delovnih ljudi ne kolektive ali na premajhnem terenu, marveč smo jih ustanavljali zato, da dosežemo organizacijske pogoje, po ka- terih bi kulturno udejstvovanje vpli- valo na celotno družbo. Ne samo iz pod- jetij, tudi iz društev ven je treba raz- širiti delovanje Svobod. Mislim, da je to glavna smer, v kateri naj bi se raz- vijale Svobode v bodoče.« Na koncu svojega govora je tov. Kav- čič omenil nekaj problemov o material- ni bazi Svobod. Pri tem je dejal, da bo treba zdaj, po kongresu, to vprašanje postaviti pred delovne kolektive in ostale družbene organizacije z največjo odločnostjo (burno ploskanje). »Nisem nasprotnik nogometa, sem pa proti te- mu, da delovni kolektivi dajejo sto ti- soče in celo milijone raznim nogomet- nim društvom, ki jih nato porabijo za kupovanje igralcev itd.« Govoreč o materialnih pogojih Svo- bod je tov. Kavčič še dejal, da je sicer lepo, da imajo naša največja industrij- ska središča, kot so Celje, Kranj in Je- senice velika lepa gledališča, prav pa je tudi to, da se ob tej priložnosti vpra- šamo, ali imajo v teh središčih tudi na- ši delavci tako lepe kulturne domove, v katerih bi se shajali. Prišel je čas, ko ne bo več treba, da bi se sekcije Svo- bod stiskale po sobicah in provizorijih.c Po govoru tov. Kavčiča je delovn» predsedstvo sF>oročilo kongresu, da so prispele številne brzojavke in pisma, ki so jih poslali delovni kolektivi i» družbene organizacije, prosvetna dru- štva Slovenije, med njimi pa tudi po- zdravna brzojavka prosvetnih delavcev iz Celovca. Zatem so posamezni govorniki p>oro- čali o sklepih komisije, katere je kon- gres sprejel z velikim odobravanjem. Potem, ko je kongres sprejel predlog nadzornega odbora o razrešnici stare- mu odboru, je kandidacijska komisija predlagala kandidate za nov odbor, т katerega je bilo izvoljenih 31 članov glavnega odbora in 5 članov nadzornega odbora. V glavni odbor Zveze Svobod so bili med drugimi izvoljeni tov. Ivan Regent, Boris Ziherl, Franc Kimovec- Ziga, Miško Kranjec in Franc Boštjan- oič. Za predsednika je bil ponovno iz- bran tovariš Ivan Regent. Ivan Regent je kongres zaključil z obljubo Centralnemu komiteju ZKS in predsedstvu SZDL, da bo novo izvolje- ni glavni odbor storil vse, kar bo v nje- govi moči za uresničenje velikih ciljev delavsko-prosvetnih društev Svobod. Zbrani množici je govoril tovariS JANKO RUDOLF Praznično razpoloženje, je doseglo danes svoj višek. Vrvež, ki je napolnil bogato okrašene celjske ulice, je utihnil le za nekaj nočnih ur. Od vseh strani so vozili kamioni, polni razigranih ude- ležencev velikega delavskega zborova- nja na čast II. kongresa Svobod. Na pe- ronu so se ustavljali redni in izredni vlaki. Tudi iz njih so se vsipale množi- ce članov delovnih kolektivov iz Ljub- ljane. Kranja, Trbovelj, Maribora, Slo- venske Bistrice, Ptuja, Rogaške Slati- ne, Konjic, Laškega, Šoštanja, Štor ind. Vsem tem so se pred Glazijo, kjer je bilo zbirališče za pMDVorko, pridružili še Celjani. V celoti je v povorki sodelo- valo nad 20.000 ljudi. Ko so točno ob 9 uri sirene naznanile začetek velike povorke, so se tudi na slavnostni tri- buni pred železniško postajo začeli zbi- rati nekateri najvidnejši predstavniki našega javnega življenja. Med njimi so bili preds. Zveze Svobod Ivan Regent, član predsedstva SZDL Slovenije Sta- ne Kavčič, podpredsednik izvršnega sveta LRS Ivan Maček, predsednik Zve- ze sindikatov Slovenije Janko Rudolf, člani Centralnega komiteja ZKS Borie Ziherl, Franc Kimovec, Franc Simonie, Olga Vrabičeva in drugi. Kmalu po pol 10. uri se je mirne slavnostne tribune začela pomikati dolga povorka udeležencev zborovanja. Na čelu je bila godba na pihala Svobode »Tabor« iz Maribora, za njo pa so ru- darji in ostali zastopniki kolektivov no- sili okoli 100 sindikalnih zastav in za- stav Svobod. V tričetrturnem mimohodu so se zvr- stili delovni kolektivi iz prej omenjenih krajev, med njimi tudi 17 godb na pi- hala. Ko se je vsa ta množica ustavila na prostornem trgu, je začel zborova- nje predsednik okrajnega sindikalnega sveta Celje Alojz Medved, za njim je. spregovoril tov Rudolf, ki se je v za- četku svojega govora spomnil velikega delavskega zborovanja v Celju pred 19 leti. Pri tem je dejal: »Zlet Svobod pred 19 leti v Celju je bil največja afirma- cija politike in revolucionarnega dela Komunistične partije Jugoslavije. Ta zlet je bil rezultat požrtvovalnosti in borbenosti, po številu ne mnogih, ven- dar predanih itn najboljših delavcev, ki so nesebično žrtvovali vse v borbi zo- per protiljudsike režime. Ta zlet je imei velik vpliv na utrjevanje delavsikega raareda, na njeg4>vo enotnosi in je do- bila SA^oboda borben izraz v Ijudsiki re- voluciji. V njej pa je zavest našega de- lovnega človeka postala materialna sUa, ki je tudi zmagala. V nadaljevanju je tov. Rudolf dejal, da ima delavski razred pri kulturno- prosvetnem udejstvovanju še mnogo nalog in da bo treba družbene naloge tako kot doslej izvrševati za srečo na- rodov in lepšo bodočnost pod vodstvom, ki je bil ves čas z našim delavskim raz- redom in v prvih vrstah borbe. Na koncu zborovanja je nastopilo še 17 združenih pevskih zborov pod vod- stvom Borisa Ferlinca. Okoli 150 čla- nov moškega pevskega zbora pa je vo- du najstarejši še živeči pevovodja, ki je izšel iz vrst Svobodašev, tov. Podlogar iz Hrastnüca. V popoldanskih urah mesto ni za- mrlo. Zato so poskrbele številne godbe na pihala, ki so koncertirale na mnogih točkah mesta. Za razvedrilo pa so po- skrbeli še športniki, ki so nastopili v mnogih panogah. CeljsRa mestna hranilnica Celje Titov^ trgr 6 sprejema hranilne vloge po 5 ^ brez odpovedi, 6 % na enoletno odpoved; družbenim organizacijam, dj^uštrom in privatni- kom otvarja tekoče račune; dovoljuje razna kratkoročna potsojila proti hipo- tekarnemu janxstvu. Hranilne vloge uživajo strogo tajnost in so v vsaki višini takoj izplačljive. Za vse obveznosti zavoda jamči ljudski odbor mestne občine Celje. Stev. 22 »Savinjski vestnik«, dne 4. junija 1954 Stran 3 Čim več kompetenc celjski mestni občini REORGANIZACIJA TRGOVSKE MREŽE — ODKUP ZEMLJE PO ZAKONU O ZEMLJIŠKEM SKLADU IN PO ZAKONU O VINICARSKIH ODNOSIH JE ZAKLJUČEN — OBNOVA VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV — 2 MILIJO- NA DIN ZA GRADNJO GNOJNIH JAM IN SILOSE V — PEDOLOŠKE PRE- ISKAVE ZEMLJE — ŠKODLJIVE POJAVE V TRGOVINI Z LESOM BO TRE- BA CIM PREJ ODPRAVITI. V torek je bila seja Gospodarskega sveta okraja Celje, na kateri so raz- pravljali o raznih gospodarskih proble- mih okraja in sprejeli tudi več važnih eklepov. Najprej so razpravljali o decentrali- zaciji trgovine in o gostinskih obratih V zvezi z novo uredbo o gostinstvu. Tr- govska podjetja bodo začela poslovati na nov način s 1. julijem. V sklopu Sa- vinjskega magazina Zalee je bilo doslej 16 poslovalnic, iz katerih bodo sedaj ustanovili 5 trgovskih podjetij, ki bodo združevala po dve trgovini, razen tega pa bodo ustanovili 4 samostojne trgo- vine v Zabukovci, Grižah, Šempetru in na Vranskem. Podjetje v Rogaški Sla- tini, ki ima pet poslovalnic, bo ostalo, le vskladüo bo poslovanje z uredbo. Iz Potrošnika v Vojniku bodo ustanovili tri samostojne trgovine. Iz podjetja Iz- bira v Laškem, ki ima sedaj 7 trgovin, bodo ustanovili 3 trgovska podjetja. Eno bo v Laškem s poslovalnicama v La- škem in Tevčah, drugo bo v Rimskih Toplicah s poslovalnicami v Šmarjeti in Rimskih Toplicah, tretje pa bo imelo dve poslovalnici v Rečici in Hudi jami. Trgovsko podjetje Dom v Slovenskih Konjicah se bo decentraliziralo v dvoje trgovskih podjetij. Podjetje v Šmarju bo ostalo neizpremenjeno. Podjetje v Rogatcu se bo razdelilo v 2 samostojni trgovini. Podjetje v Ločah s svojima dvema trgovinama ostane kot doslej. Iz prisilno likvidiranega podjetja v Šentjurju bodo ustanovili 4 nova pod- jetja. Pred reorganizacijo je bòlo tudi nekaj nejasnosti, ki pa so sedaj odprav- ljene. Delovni čas v trgovinah naj bi tra- jal 7.30 ur, v sobotah popoldne pa naj bi bile trgovine zaprte, razen mlekarn, pekarn, trafik in mesnic. Točen odpi- ralni čas v trgovinah je stvar dogovora občine in kolektiva, vendar naj bi tr- govinska zbornica vplivala, da bi se povsod v okraju zedinili na enoten de- lovni čas. V skladu z uredbo o gostinstvu je gospodarski svet razvrstil gostinske obrate v tri vrste gostišč in sicer v večje obrate, ki imajo nad 30 zaposlenih ljudi, v manjše obrate, ki imajo svojo upravo in knjigovodstvo ter z njimi upravlja delovni kolektiv ter privatne gostinske obrate. Ker so bili različnega mnenja, kaj se lahko smatra kot indu- strijski center v smislu nove uredbe o gostinstvu, so po daljši razpravi skle- nili, da se smatrajo v okraju za indu- strijska središča Slovenske Konjice, Laško, Store, Rogaška Slatina. Za 2alec se pa niso mogli zediniti, ali bi ga uvr- stili v industrijsko središče ali ne. Po novi uredbi o gostinstvu bodo indu- vidualno obravnavali slučaje, kateri za- sebnik ne bo smel imeti več gostinske- ga obrata. Na splošno so bili člani sve- ta mnenja, da bi odvzem gostilne v marsikaterem slučaju povečal režijske srtrčkške, če bi gostilna postala socialij- stični obrat, v nekaterih slučajih bi še pa morala dati bivšemu lastniku občina socialno podporo. Na predlog gostinske zbornice bo trgovinska inšpekcija ugo- tovila, kateri zasebni gostinski obrat ne bo mogel več poslovati v smislu nove uredbe. Odkup zemlje po zakonu o kmetij- skem zemljiškem skladu in po zakonu o viničarskih in hoferskih odnosih je v glavnem zaključen. V okraju je bilo 150 primerov, da je bila zemlja od- kupljena od kmetov, ki so imeli več ob- delovalne zemlje kot 10 ha. Odkupljena zemlja meri 358 ha in 25 a ter je dana kmetijskim gospodarstvom, kmetijskim zadrugam in raznim ustanovam v uprav- ljanje. V okraju je bilo 361 viničarskih in hoferskih odnosov. V 81 primerih je bila izdana odločba o odvzemu vino- gradov. Od 42 tožb je sodišče razve- ljavilo 7 primerov, vsi ostali primeri so pa bili zakoniti. Na ta način je odvzeto v okraju 83 ha zemlje s stanovanjskimi hišami, zemlja pa je dodeljena, razen primeirov, ki so še soorni, kmetijskdm gospodarstvom in zadrugam. Okrog 130 ha travnikov, s katerimi je sedaj upravljala ekonomija KZ Lju- bečna, bo prevzelo Kmetijsko gospo- darstvo v Celju. Prevzem se bo izvršil, čim bo dobilo Kmetijsko gospodarstvo v Celju garancijo za potrebne kredite za nabavo živine in čim bodo izpraznje- na tudi gospodarska poslopja, s kate- rimi še sedaj upravlja Kmetijska za- druga v Ljubečni. Za nabavo živine bi rabili okrog 5 milijonov dinarjev kre- dita. Okraj bo letos posvečal veliko pozor- nost obnovi vinogradov in sadovnjakov. Zato je Okrajni gospodarski svet se- stavil odlok za načrtno, rentabilno in strokovno obnovo le-teh. Ta odlok pred- videva, da bodo kmetovalci za obnovo jahko dobili tudi kredit, vendar mora biti obnovljena površina sadovnjakov najmanj 2 ha velika, vinogradov pa naj- Jnani 1 ha. V tem primeru bodo kme- tovalci imeli tudi razne olajšave pri oavkih za obnovljene površine. Ko- tniki kreditov pa bodo morali 3 me- sece pred obnovo vložiti prošnjo s po- trebno skico Okrajnemu gospodarskemu svetu. Obnovo bosta usmerjali posebni komisiji za obnovo vinogradov in sa- dovnjakov pri okraju. Na predlog kmetijskega odseka so sklenili, da se opusti matičnjak na kme- tirjskem gospodarstvu v Rogatcu, ker je sortno pomešan in star. Te dni je obi- skala posebna strokovna komisija pla- ninski pašnik Pesek pri Roglah na Po- horju, da bi odpravUa še nekatera ne- soglasja med sosednjimi okraji, na ka- terem teritoriju tudi ta pašnik leži, in med Gozdnim gospodarstvom. Uporaba tega pašnika bo veliko pripomogla še k večjemu razvoju živinoreje v celjskem okraju. Za gradnjo gnojnih jam in silosev je Okrajni odbor odobril 2 milijona din kredita. Polovica tega denarja bo potro- šena za dajanje regresa za cement kme- tovalcem, ki bodo gi-adili te objekte. Letos nameravajo zgraditi okrog 35 gnojnih jam in okrog 50 silosev, kar bo predstavljalo vrednost okoli 10 mi- lijonov din. Denar za te gradnje bo okraj odstopil OZZ, ki bo skrbela, da bodo ta sredstva kar se le da racionalno izkoriščena. Svet za gosjxîdarstvo je še obravnaval vrsto drugih vprašanj. Sprejel je tudi plan koriščenja kreditov za elektrifi- kacijo, gradnjo cest, mostov, dograditev šol itd. po tromesečjih. Med ostalim so sprejeli odlok o varstvu vodnih zgradb in o zavarovanju vodnih tokov in čisto- če voda. Okrajni zadružni zvezi so iz proračuna dodelili 150.000 din kot re- gres za 1 vagon semenskega krompirja, ki ga je morala prodati po nižjih ce- nah, kot ga je nabavila. Hmeljarskemu inštitutu v Žalcu bo okraj dal subvencijo za pedološke pre- iskave zemljišč. Na Konjiškem in Ko- zjanskem predelu bodo napravili okrog 500 poizkusov, kar bo zelo važno za ugotoVjitev, kje so najbolj prikladna tla za vinogradništvo, sadjarstvo in druge kulture. Na prošnjo gostinskih podjetij v Rogaški Slatini, da bi naj okraj pri- speval 400.000 din za ustanovitev tu- rističnega urada, so prišli do 2лк1јиска, naj ta urad ustanovi in vodi Gostinska zbornica iz sredstev povišane clanartine podjetij iz Rogaške Slatine. Odobrili so tudi z nekaj manjšimi spremembami predložene statute okrajne obrtne, trgo- vinske in gostinske zbornice. Dalj časa so se zadržali v razpravi o lesni industriji, o nezdravih odnosih, ki vladajo v trgovini z lesom in med raznimi lesnimi iXKijetji, ki hočejo za vsako ceno obdržati monopolni položaj. Zato so določili strokovno komisijo, ki bo v bodoče dajala smer lesni trgovini 5n industriji, da ne bo prišlo do škod- ljivih pojavov. Lesni industriji v Me- stinju so odobriü 2 milijona din kre- dita za nakup skobelnega stroja. Mizarstvo v Polzeli, ki je kot invalid- sko podjetje prešlo v likvidacijo, bo prevzel Okrajni ljudski odbor. Pred- hodno se pa mora izvršiti likvidacija, hkrati pa bo posebna okrajna komisija pregledala možnosti nadaljnjega raz- voja podjetja. Na kraju so razpravljali o razmejitvi pristojnosti na področju gospodarstva med okrajnim odborom in mestno ob- čino Celje. Zedinili so se v tem, da prenesejo na mestno občino čim več kompetenc, ki so po zakonu o ljudskih odborih mogoče. Za posle kmetijstva, gozdarstva in veterine je potrebna sicer enotna služba, vendar bo tudi občinski odbor vodil te referate v sporazumu z okrajem. Vse komunalne posle bo vr- šila mestna občina samostojno. Grad- bena dela na teritoriju mesta se bodo izvajala preko mestne občine. Vloge za gradnjo bo mestni odbor s svojim mne- njem odstopil komisiji na okraju, ki jih bo reševala v sporazumu z mestno ko- misijo. Prišlo je do izraza mnenje, da bi naj dovoljenja za gradnjo in za obrt izdajala mestna občina, seveda razen revizije načrtov, za katere bo pristojna okrajna strokovna komisija. Da bi točno razmejili kompetence pri grad- njah med okrajem in mestom, so ime- novali skupno komisijo, ki bo izvršua dokončno razmejitev. -ma- Nesreča v Piroti v invalidskem podjetju v Pečovniku, kjer izdelujejo razne pdrotehnične pred- mete, rakete, topiče, strašilne bombice itd., se je te dni pri pripravljanju ke- т:'каИј zgodila eksplozija. Pri tem je bil teže poškodovan direktor podjetja Raj'ko Petrič, ki se zdravi v celjski bol- nici. OGLAŠUJTE V »SAVINJSKEM VESTNIKU«! Štajerska V BORBI Rimske Toplice praznujejo v nedeljo svoj praznik Delo novega upravnega odbora Zveze borcev Rimske Toplice je v precejšnji meri razgibalo življenje v Rimskih To- plicah. Poleg velikega programa, ki si ga je zadala ZB Rimske Toplice, da zgradi »Partizanski dom«, ki naj bi po- stal kulturno središče Rimskih Toplic, je Zveza borcev dala tudi pobudo, da na dostojen način proslavijo 13. oblet- nico ustanovitve Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Proslava se bo začela že v soboto, dne 5. junija popoldne z odkritjem spomin- ske plošče v Smarjeti, zvečer pa bo za- žiganje kresov in ognjemet. Celjsko Mestno gledališče bo ta dan kulturni del programa še izpopolnilo s Thieme- yerjevo »Mladost pred sodiščem«, ki jo bo uprizorilo v zdravniški dvorani ob 20. uri zvečer. Glavni del svečanosti bo v nedeljo, 6. junija. Proslava se bo začela z bud- nico ob sodelovanju godbe na pihala, maiievrom enot izvenarmadne vzgoje ter članov Udruženja rezervnih oficir- jev. Končala se bo s svečanim delom odkritja spominske plošče na Toplici in nato še v Kojzici. Popoldne bo na To- plici koncert, nato pa istotam partizan- sko slavje. Rimske Toplice bodo letos slavile dvojen praznik: svoj občinski pwaznik, hkrati pa še 13. obletnico ustanovitve Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. 22. maja 1941 so se namreč v Kojzici neposredno nad Smarjeto pri Rimskih Toplicah sestali: Slavko Slander, Ma- tos Zidanšek, Angel Besednjak, Tone Grčar, Leo Novak, Martin Kores, Kari Reberšek, Metod Hočevar, Jože Jurač, Al'0,pi Diacci, Alojz Lešnik in Vinko Usiar, in na tem mestu ustanovili Po- krajinski odbor OF za Štajersko, s če- mer so bUi položeni prvi temelji za or- ganiziran in oborožen upor proti oku- patorju, ki je kmalu potem razplamtel po vsej Štajerski. Na ta praznik se Rimske Toplice pri- pravljajo že nekaj tednov. V tem tednu pa so se priprave še zlasti razgibale. Člani Zveze borcev in drugih množičnih organizacij so se s polnim elanom vr- gli na delo, da bodo Rimske Toplice ta zgodovinski dan res svečano proslavile in se tako na dostojen način oddolžile spominu padlih ustanoviteljev, borcev in talcev. Vse Rimske Toplice od že- lezniške postaje, mimo Toplic in tja do Smarjete in Kojzice se odevajo v praz- nično razpoloženje. Mladina že priprav- lja kresove, nabira zelenje za slavoloke in krasi slavnostno tribuno; pevski zbo- ri pa se prav tako skrbno pripravljajo za nastop. Udeležbo na tem partizan- skem mitingu so prijavili že številni kolektivi od blizu in daleč. Prišli bodo iz Maribora, Konjic in Zreč, iz Laškega, Rečice in Hude jame, pa tudi iz Trbo- velj in Zagorja ter celo Ljubljane. Za ta zgodovinski praznik se je Zveza borcev Rimske Toplice še posebej od- dolžila spominu padlih borcev in talcev s tem, da je izdala in založila nad 80 strani obsegajočo knjigo »Rimske To- plice v borbii in sivobodi«. V tej knjigi preživeli ustanovitelji Pokrajinskega odbora objavljajo svoje spomine na te dni. Razen tega so v knjigi objavljeni življenjepisi ustano- viteljev, padlih borcev in talcev iz Rim- skih Toplic poleg cele vrste drugih pri- spevkov v zvezi z aktivnim sodelova- njem Rimskih Toplic v narodnoosvobo- dilni borbi. Knjigo zaključuje splošni del, v ka- terem je govora o zgodovini, bodočem razvoju kmetijstva ter o turističnem po- menu Rimskih Toplic. Knjiga je od po- četka do konca ilustrirana ter vsebuje dokumentarno in bogato zgodovinsko gradivo. Razen tega je knjigi priložen še tloris zdraviliškega parka, ki skup- no z legendo pojasnjuje pomembne zgo- dovinske posebnosti. Vse bivše borce in aktiviste, ki jih je pot vodila tod, vabijo Rimske Toplice, da se 6. junija udeležijo spominskih svečanosti, hkrati pa naužijejo tudi le- pot in razvedrila, ki ga jim Rimske To- plice nudijo v polni meri! Okupator izseljuje. (Celje leta 1941.) Prve vesti o zapiranju Slovencev Slovenski poročevalec je v prvi šte- vilki maja leta 1941 prinesel poročilo pod naslovom: Divjanje narodno-socia- lističnih okupatorjev. Za prve dni oku- pacije se glasi poročilo: V Celju so zaprli 300 Slovencev raznih slojev. Zla- sti so se nemški hitler j evski trgovci znašali nad konkurenti, slovenskimi trgovci. Zapirajo ugledne Slovence iz celjske okolice ... Neštetim Slovencem so vdrli v stanovanja in jih oplenili... V Velenju in Šoštanju so že prve dni aretirali okoli 40 Slovencev ... Trboveljski revirji: Prve dni so are- tirali v Hrastniku 22, v Trbovljah 40, rudarjev, steklarjev in izobražencev. Pretekle dni pa so sledile nove areta- cije. Tako divjajo nemški imperialisti nad našim slovenskim ljudstvom... Doslej so zaprli nad 5000 Slovencev... (Zgodovinski časopis — Skerl Fr.: Na- cistične deportacije Slovencev v 1. 1941.) V prvih dneh se je zbralo v celjskem Starem piskru okoli 200 internirancev, predvsem iz Zgomie Savinjske doline, pri kapucinih v Celju pa so zapirali ljudi iz neposredne celjske okolice, ka- kor iz Laškega, Vojnika, Teharij, Vran- skega, Žalca itd. Internirance iz same- ga mesta pa so po prvih aretacijah vo- zu! predvsem v Maribor v Meljsko ka- sarno, kjer so čakali na izselitev. Meli- ska kasarna v Mariboru je bila poleg samostana v Rajhenburgu glavno zbi- rališče za internirance v Srbijo in Hr- vatsko. Iz Maribora je odšlo 26 transportov, iz Rajhenburga pa 7, torej skupno 35 transportov izseljencev v Srbijo in na Hrvatsko. S temi trans^vorti je odšla večina in- ternirancev, ki je prebivala prve tedne okupacije v Starem piskru in v kapu- cinskem samostanu v Celju Kdo bo nosil odgovornost v primeru ponovne epidemije? Res je, da se pri tako obsežnem delu ne da urediti vse naenkrat, da manj- kajo finančna in materialna sredstva, vendar pa je le potrebno oceniti vsaj približno škodljivost nekaterih pomanj- kljivosti, ki naj bi, kljub vsem težko- čam, imele prednost, ker lahko sicer povzročajo precejšnje posledice. Ob glavni cesti Store—Celje se od že- lezniške postaje vleče jarek, ki pred prvo stanovanjsko barako zavije proti železniškemu nasipu in se ob njem po- leg ostalih barak nadaljuje. Jarek je neurejen, odprt in poln neke črne, goste tekočine nič kaj prijetnega duha. Ver- jetno je to odplaka, ki se zbira iz Štor in ker nima pravega odtoka, se zadržu- je v jarku ter ustvarja res lepo leglo za okužbo (če že ne upoštevamo nele- pega izgleda, ki ga daje ta slika pot- nikom na cesti in na vlaku). Letos se morajo prebivalci v Storah in še posebno stanovalci v barakah za- hvaliti deževnemu vremenu, ki razred- čuje nesnago v jarku in da le-ta ne iz- lilapeva. Stanje se pa bo bistveno spre- menilo, ko se bo vreme izboljšalo. Pred nedavnim je bila v Storah epi- demija, o kateri je bilo mnogo napisa- no in o čemer so nekateri trdili, da je bUa preveč napihnjena ter da ni büo pravega vzroka za tako »senzacionalno« časopisno objavo. Morda je za nekoga par milijonov izdatkov res bila le na- pihnjena zadeva, vendar pa je tak zne- sek pri nas kljub napihnjenosti le lep »balonček«, v katerega se izplača zale- tavati zlasti, če pomislimo, da se pri ne- katerih naših ustanovah včasih borijo za nekaj sto dinarjev, ki naj bi jih dali neki socialno ogroženi osebi. No naj bo že kakor koli in vzemimo celo, da za prvo epidemijo ni bil »ni- hče« kriv, ker se nekaj takega lahko povsod pripeti in ker je krivca težko najti, vendar pa bi le bUo potrebno, da se o možnostih ponovitve nečesa podob- nega odgovorni ljudje v Storah pome- nijo. Omenjeni jarek z vso nesnago in neokusnostjo je namreč zelo blizu sta- novanjskih baraJç in nič kaj daleč od menze, ki jo bo prevzela vajenska šola. Ce se vse skupaj ne da urediti iz ka- kršnih koli vzrokov, ix>tem naj bi se stanje asaniralo, naj bi pravočasno iz- vedli vsaj najnujnejše preventivne mere. Edinsiven dogodek v сеЦзкет gledališču PRVA JUGOSLOVANSKA EKSPERIMENTALNA UPRIZORITEV V »GLEDALIŠČU V KROGU« V četrtek, dne 10. junija ob 20 bo v celjskem gledališču svojevrstna pre- miera. Ponovno bo v režiji Balbine Bat- telino-Baranovićeve uprizorjena Somi- nova drama ATENTAT, ki jo občir^vo deloma pozna že iz lanske sezone, Toda ta drama letos ne bo uprizorjena na odru in občinstvo je ne bo gledalo iz gledališke dvorane. Prvič v Jugoslaviji bomo naredili poskus s tako imenova- nim »gledališčem v krogu«. V foyeru smo F>ostavili okmgel oder, namestili okoli in okoli te okrogle odrske plošča- di sedeže za občinstvo, in tako izobliko- vali popolnoma nov gledališki prostor. Na tem odru se igra brez sleherne ku- lise; igralec je tako rekoč sredi občin- stva, v istem prostoru z njim in gleda- lec ima pri predstavi občutek, da je sredi dramskega dogajanja. Vpliv pred- stave na občinstvo je mnogo bolj nepo- sreden in močan kot pa pri običajnem igranju na zaprtem standardnem odru. Po vsem svetu, zlasti v Ameriki si ta- ko moderno gledališče vse bolj utira pot in mnogi vidijo v njem uspešen iz- hod iz gledališke krize, ki vse bolj in bolj zajema Evropo. V Jugoslaviji doslej ni še nihče nare- dil tega eksperimenta, dasi se v gleda- liškem tisku zelo mnogo piše o tej smeri. Celjski gledališčniki smo se odlo- čili, da prebijemo led in da prvi posta- vimo na oder tako eksperimentalno predstavo in da s tem preizkuslmo^^ami sebe kot tudi občinstvo. Za to smosse odločili v težnji, da posredujemo pub- liki vse, če že ne najboljše (ker jih ni mogoče dobiti), pa vsaj najzanimivejše pridobitve modernega gledališča in mo- derne dramatike. ATENTAT v »gleda- lišču v krogu« bomo uprizorili vsega trikrat in bodo vse tri predstave izven abonmaja, a abonenti imajo seve pred- nost pri nabavi vstopnic, ki so v pro- daji po običajnih cenah. Ker vlada za ta edinstveni gledališki dogodek veliko zanimanje tudi izven Celja, in ker bo moglo prisostvovati vsaki predstavi sa- mo okoli sto gledalcev, priporočamo celjskemu občinstvu, da si nabavi vstopnice pravočasno. Premiera bo 10. junija ob 20, nasled- nji dve predstavi pa 12. in 13. junija, vedno ob 20. L. F. Uprava Mestnega gledališča RAZPISUJE MESTO RAČUNOVODJE Pogoji: Odgovarjajoča strokovna izobrazba in petletna praksa. Nastop takoj, plača po dogovoru. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 4. junija I9M Ster. It Iz Celja ... Volivci na Jožefovem hribu se zanimajo za družbeni plan in mestni proračun v ponedeljek je hil v »Skalni kleti« dobro obiskan zbor volivcev га teren Jožefov hrib. Zbora volivcev se je ude- ležu tudi republiški poslanec tov. Al- bin Medved. Ljudska odbornika tov. Al- bin Della Mea in Mirko Zupančič sta podala obširno poročilo o družbenem planu in proračunu mestne občine. Toplo pozdravljen je tov. Medved go- voril o zveznem, republiškem in okraj- nem proračunu ter družbenem planu. Vsi ti proračuni in plani so odvisni od uspehov delovnih ljudi, ki ustvarjajo ta sredstva. Poročal je tudi o zunanjem in domačem političnem položaju. Po podanih poročilih je bila živahna razprava, v kateri so se volivci živo 2за- nimali za vsa dana poročiLa. Razprav- ljali so tudi o potrebah na terenu. Pe- reča je preureditev železniškega pod- voza, ureditev cest, poimenovanje ulic in namestitev manjkajočih hišnih šte- vilk, saj so še deseto leto po osvobo- ditvi na nekaterih hišah zelene tabMce, ki jih je namestil okupator. V razpravi o proračunu in družbenem planu so kritizirali, da poročilo ni büo popolno. PbixDlnega рхз ročila odbornika nista mogla podati zaradi tega, ker gospo- darski svet še ni izdelal posameznih po- zicij. Volivci so pooblastüi oba ljudska odbornika, da pri komisiji za sestavljar- nje proračuna intervenirata, da po mož- nosti vključijo tudi tukajšnje potrebe v proračun. Na ponovnem zboru voliv- cev bi ljudska odbornika poročala o uspehu predlogov in o podrobno raz- členjenem proračimu. M. C. TRGOVINE V CELJU SO UKINILE PRODAJO PREHRANBENIH PRED- METOV POTROŠNIKOM NA KREDIT Nekatere trgovime v Celju so že ne- kaj časa dajale potrošnikom prehran- bene proizvode na uip, da bi s tem pri- dobile v konkurenčna borbi čim več kupcev. Zbornica v Celju je pred dnevi proučila probleme, ki so naistajall v zrvezi s takšnim načinom poetlovajnja in prišla do zaključka, da je prodaja pre- hranbenega blaga na kredit škodljiva, ne le za naše gospodarstvo, temveč ttidá za uslužbence trgovita. V vseh primerih so poslovodje in ostalT uslužbenci mo- rali materialno odgovarjati za neizter- jane zneske pred podjetjem im s« znašli tako v neugodnem položaju. Nekateri potrošniki pa so si s kreditiranjem usitvarjali dolgove in ker nriso svo,ph ob- veznosti v določenem času poravnali, so nastajali spori. Ves naš gospodarski sistem, ki temelji na čim hitrejšem obračanju zalog in gotovine, ne more dopuščati, da hi se uvajalo kreditiiranije posameznikom izven naših bančnih za- vodov. Zato je takšen načun kredStira- nja nedopusten tudi po obstoječih pred- pisih. Celjske trgovine bodo v bodoče opu- stile prodajo na kredit in tako vskla- diile poslovanje z obstoječimi predpisi. CELJSKI ARANŽERJI SO TEKMO- VALI V POČASTITEV KONGRESA »SVOBOD« Mestna trgovinska zbornica je v po- častitev II. kongresa »Svobod« razpisala tekmovanje aranžerjev-pirofesionalcev in aranžerjev-začetnikov. Tekmovanja se je udeležilo veliko število podjetij z aranžer ji, ki so prijetno presenetili s svojimi izložbami. Komisija, ki so jo sestavljali odborniki Olepševalnega dru- štva in zbornice, je imela težavno na- logo, da bi iz mnoštva izložb, ki so bile vzorno urejene izbrala najboljše. Komi- sija je pri oceni upoštevala tudi notra- njo ureditev trgovin, aranžma blaga v trgovinah in čistočo. Prvo nagrado je prejelo podjetje Ljudski magazin, od- nosno*, njega aranžer Lah Ivan, drugo nagrado podjetje »Vesna« (Parfumerija) z aranžerjem Z. Tomcem, tretjo nagra- do pa podjetje »Volna« z aranžerjem Detomo. Od aranžerjev-začetnikov so prejeli prvo nagrado tov. M. Keblič (Ljudski magazin), drugo tov. Koprič (Bohor), tretjo in četrto tov. Gabršek Franc (Soča), peto pa V. Segula (Volna). ZDRUŽENJE SLEPIH JUGOSLAVIJE Okrajni odbor Celje je imel dne 30. maja 1954 v stekleni vrtni dvorani ho- tela »Evrope« svojo VI. redno letno skupščino. Od 82 prijavljenih članov slepih je bilo navzočih polovico. Obši- ren dnevni red z vsebinsko stvarnim FKDTOčuom ter raznimi predlogi in sklepi je bil dobro pripravljen in upamo, da bo novoizvoljeni sedemčlanski uprav- ni odbor pravilno reševal dane naloge in sklepe ter da bo to leto še boljše od preteklega. Delegat iz Ljubljane in pod- predsednik republiškega združenja je nakazal nekaj smernic in napotil. Da bi se tudi to društvo pravilno razvijalo kot je pwtrebno za društvo gluhonemih, je osnovna naloga vseh merodajnih, da se dobijo primerni društveni prostori. V teh prostorih naj bi bua tudi pisarna, v kateri bi člani obeh društev dobili vse potrebne informacije in brezplačne nasvete. Omenjamo še, da je za sedaj prijav- ljenih 82 rednih članov slepih in čez 300 gluhonemih na področju vsega okraja. Gibanje prebivalcev v Celju Y času od 24. do 31. maja 1954 je bilo r»- jenih 19 dečkoT in 24 deklic. Poročili so se: TrobiS VjekoslaT, nameščenec In Turkuï Ro- zina, sobarica, oba iz Celja. SpegliC Albin, de- lavec in PestiTŠck Zofija, delavka, oba iz Ce- lja. Cretnik Janez, delavec iz Celja in SpoloT- njak Veronika, poljedeika iz Bistrice. Umrli so: Založnik Antonija, gospodinja i« PiUtanja, stara 65 let. Benedičič Janez, čevljar iz Celja, star 85 let. Tratenšek Ivan, nameščenec т po- koju iz SloT. Konjic, star 67 let. Vasle Marija, poscstnica iz Studenca, Žalec, stara 27 let. Sre- dovnik Roman, delavec iz Celja, star 59 let. Lapornik Helena, gosp. pomočnica iz Celja, sta- ra 80 let. Zagoršek Ruža, otrok z Tlak, star dva dni. Bukšek Engelbert, otrok iz Rogatca, Med- vcšek Ivan, upokojeni rudar ù Sela, star 44 let. ... in zaledja Velik kmečki praznik v Žalcu Se nam je v spominu velika kmetij- ska razstava, ki smo jo pred tremi leti videli v Celju in smo bui v resnici po- nosni nanjo. Takrat smo pokazali, kaj zmore naše kmetijstvo, kako se razvija in s kakšnimi sredstvi že obdelujemo svojo rodovitno zemljo. Toda v gospodarstvu, zlasti i)a v kme- tijstvu ni in ne more biti zastoja. Po neprestanem napredku strmeči savinj- ski kmetovalci in njihove kmetijske zadruge se že pripravljajo na nov praz- nik. Letos, v drugi polovici junija, bodo zopet vidno stopili na plan. Pripravlja- jo se namreč na svoj veHk kmečki praz- nik v Žalcu, kjer se bodo med seboj pKOTierüi v tekmovanju najboljši kosci, žanjice in orači. Tokrat se jim bosta priključila še okrajna in republiška Ljudska tehndka, ker bo praznik zdru- žen s kmetijsko raasitaivo. Z njo bo pri- kazana mehanizacàja našega kmetij- stva. V poganu bodo ves dan najrazlič- nejši domači in inozemski stroji, ki že nadomeščajo roke našega kmetovalca. Skozi ¿alee se bo vila svečana povorka, ki jo bo spremljala naša kmetijska teh- nika. Priprave na praznik ponosa in kmečke zavesti so v najlepšem teku. Natančen program bomo objavili v pri- hodnji številki. « V petek je bü ustanovni občna zbor Turistično-olepševalnega društva. Ne- koč je to društvo v Žalcu že obstojalo — sedaj poteka 60. leto, odkar je bUo tistanovljeno. Ce ne bi büo nemške oku- pacije, bd se še marsikaj storilo. Diskusija na občnem zboru je poka- zala, da ima to društvo danes mnogo večje možnosti za delo kot nekoč. Dru- štvo bo zasledovalo dn opozarjalo na na- pake poslovanja gostinskih podjetij, trgovin, prometa in ostalih panog go- spodarskega in javnega življenja, ki so v zvezi s turizmom. Dajalo bo pobude za izboljšanje higiensko-sanitamih na- prav. Skrbelo bo za očuvanje dreves, ki dajejo kraju značuno obeležje. Tudi drevored — dragi bralec, še ne veš, kakšno hudo kri nam povzroča — bo v Jïasem društvu našel paenetoega spodarja. Skrb za spomenik padlim bor- cem, 2ia nove nasade, za zgodovinske hliše, kot je kaplanija (stoji preko 500 let), Zotelnova hiša (kjer je pred 400 leti dobüa šolska núadina prvi pouk), itd. — vse to je bodoče delo novousta- novljenega društva. Tudi obrambni (turški) stolp je našel svoje mesto v le- tošnjem proračimu novega društva. Mnogo je načrtov — mnogo nalog. Tov. Vrečar Rajko, predsednik inicia- tivnega odbora, je v svojem poročilu dejal: »Ne iščimo samo osebaiih kordstd, tem- več bodimo tudi idealisti ter posvetimo našemu ^lovorojencu' vso skrb ш nese- bično ljubezen, da bo trg Žalec na zu- naj in na znotraj ponos domačinor in Savinjske doline ...« IZ obCine lesiCno Posvetovanje o gradnji novih in po- pravüu starih občinskih cest in kolo- vozov občine Lesično je razgibalo od- bornike. Tovariš Jug Janez dz Gostince se že nekaj let prizadeva, da bi s so- sesko popravü tamkajšnjo cesto, ki se vije med vinogradi in je v dolžini ka- kih 150 metrov neprevozna. S samo- prispevkom in podporo občine bodo le- tos na tem mestu zasuli kotanje s ka- menjem In jih pokrUi z gramozom. To- variša Lupše Valentin iz Cirkuž in Sko- beme Janez iz Preverja bosta затл organizirala delovne skupine, se pogo- düa z minerjem za pridobivanje gra- moza, občina bo pa pomagala tudi z denarjem. Kakršen bo pri gradnji delež koristnikov cest. takšen bo tudi finanč- na delež občdne. Izlet na Oslico je priredila osnovna šola v Zagorju pri Puštanju. Prva je dospela na vrh skupina Marice Bev- čeve. Na tej, z encijanom in drugim planinskim cvetjem posuti planota, se je mladina na moč razigrala. Vmes je prisluhnüa pripovedovanju spominov na narodnoosvobodilno borbo, saj na Bohorju ni kotička, ki bi ne bil po- vezan z junaštvi naših borcev, ki so tu domovaU in od tod bodriU ljudstvo na Kozjanskem k uporu proti okupatorju. C F. Iz sodne dvorane 60-letni mlinar Janez Romi je r'dri. gozdu na Bohorju nad Fužino posekal !n si prilastü javorovih in brestovih ža- gancev v vrednosti 2912 din. Kazen 5000 din. « 32-letni kovač Gorenj ak Ivan iz Nove Dobrave pri Zrečah, je 4. 2. letos v Skalcah z nožem lahko telesno poško- doval Petriča Mihaela. Obsojen je bil na 2 meseca zapora, pogojno. « 26-'letnl delavec Vladimir LApovski, zaposlen v Tovarni emajlirane posode v Celju je dne 20. 7. 1963 brez dovolje- nja prestopal državno mejo in odšel v Avstrijo. Dne 19. 4. 1954 je prešel iz Avstrije v Jugoslavijo. O tem, da je prestopanje drž. meje brez dovoljenja prepovedano, ga bo poučila šestmeseč- na zaporna kazen. • Vročekrvna ženska je 40-letna go- spodinja Zbičajmk Ema iz Zgornjih Prelog pri Slov. Konjicah. 17. 12. 1963 je pretepla z rokami Jevšenak Alojzijo in jo lahko telesno poškodovala. Pre- vročo kri si bo Zbičajnikova 2 meseca hladüa v zaiwru. 24-letnl Verk Peter dz SjXKinjih Tmo- velj, sedaj na prestajanju kazni v KPD v Mariboru, je 15. 10. 1953 v vlaku med vožnjo med postajama Sentjurij—Gro- belno z nožem lahko telesno poškodoval Strašek Ivana. V zvezi z že letos fe- bruarja izrečeno kaznijo, bo skupaj se- del O mesecev in 10 dni « 29-letni delavec v Kmetijskem maga- zinu v Celju Kuzman Franc, si je 19. 2. letos v skladišču magaznna prilastü 14 komadov juta vreč v vrednosti 4200 din. 26-letni Jost Franc, delavec brez zaix>- slitve je ukradene vreče razprodajal, čeprav je vedel, da jih je Kuzman pri- dobil na nepošten način. Oba sta bua obsojena, Kuzman na 1 mesec zapora, Jost pogojno na 15 dni zapora. * 31-letni Anderluh Ignac in Anderluh Rozalija, mala pKjsestnika iz Trem er j a, sta proti predpisom Zakona o gozdovih krčua gozd s tem, da sta v letih 1951 dn 1952 na površini 8 arov posekala gozd- no drevje brez dovoljenja. Kazen vsak 14 dni zapora, pogojno. * 30-letna Koštomaj Marija iz Leskov- ca je z namenom, da bi preprečua do- kazovanje, dne 12. 4, 1954 v Leskovcu odstranila 9 mejnikov. Zaradi kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja je bua obsojena na 14 dni zapora. * 59-letni Ozebek Kari, pomožni usluž- benec v Tekstüni tovarni v Preboldu, je z namenom, da bi si protipravno pri- dobil premoženjsko korist, v času od poletja 1953 do 17. 2. 1954 v Tekstilni tovarni v Preboldu, kjer je bü zaposlen kot dežurni gasilec, iz tkalnice, tiskar- ne in prijemalnice postopoma jemal razno tekstuno blago. Skupno sd. je pri- lastü 410 metrov blaga neugotovljene vrednosti. Vincek Ana, Glažar Otüija in Kores Neža so pa od njega kupovale ukradeno blago. Vsi štirje so bui ob- sojeni, in sicer: Ozebek Kari na 5 me- secev, Vincek Ana na 2 meseca, Gla- fcar Otüija na 15 dni in Kores Neža na 10 dni zapora. Koresovi se kazen odioži Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL T PREBOLDU Proračun občine v Preboldu naj bi bil postavljen na realnejši osnovi Preteklo nedeljo so se na pobudo ob- činskega odbora SZDL sestali v Pre- boldu predstavniki vseh nmožičnih or- ganizacij, člani ZKS in društev. Na konferenci, katere namen je bil rešiti in razjasniti predvsem nekatera pereča gospodarska in politična vpra- šanja v občini in, ki ji je prisostvoval tudi predstavnik okrajnega odbora SZDL tov. Bobovnik, je prišlo do ži- vahne in koristne diskusije. Predvsem so razpravljali o ix>menu združitve okraja Celje-okolica in mesta, o čemer je podal ijodrobno obrazložitev tov. Bo- bovnik, o delu SZ med ženami, o nalo- gah SZ pri kulturno prosvetnem delu itd. Do posebno ostre kritike pa je pii- šlo v zvezi z razpravo o občinskem in okrajnem družbenem planu in prora- čunu. Proračun občine za leto 1954 ob- sega namreč 6 müijonov dinarjev, ven- dar če se malo natančneje poglobimo v vir njegovih dohodkov lahko ugoto- vimo, da je ix>polnoma nerealen. Kajti glavni vir dohodkov, t. j. preko 3 in pol müijona din je predvideno kot dobiček gospodarskih organizacij, t. j. 1% ce- lotnega dobička tukajšnje tekstune to- varne. Iz tega sledi, da bo celotni letni dobiček tovarne v letu 1954 preko 350 müijonov, kar pa рк) izkušnjah doseda- njih in letošnjega leta ne drži, kajtí. v I. četrtletju t. 1. je bilo doseženo samo 34 müijonov din dobička. Res je nera- zumljivo na kakšni osnovi je Gospo- darski svet OLO Celje planiral tako vi- sok dobiček tovarni, ki pa je že pred- hodno na osnovi lastnih izkušenj po- stavala realen tozadevni plan, vendar ga je Gospodarski svet ne glede na t» dvi^ü na prej omenjeno nedosegljiv* vsoto, da je tako sebi dvignü letni — čeprav nerealni — vir dohodkov. To j« dovedlo do tega, da je tudi občinski proračun, ki je sestavljen v okvirm okrajnega, nerealen. Saj je račimati, d« bo dohodek za tretjino manjši od pred- videnega. Prisotni so bul n;menja, da hI se naj odstotek koriščenja občine od do- bička gospodarskih organizacij dvignï, kajti samo potem bi büo mogoče go- voriti o vsoti 6 milijonov. V nadaljnji razpravi je bilo tudi go^ vora o pripravah na proslavo »StajeI^- ska v borbi« dn na občinski praznit. Sprejet je bü sklep, da se bo iz I*r©- bolda te proslave udeležilo 1.500 ljudi, skoraj polovico prebivalcev. V okviru občinskega prazaiika 22. 7, pa bo več manjšdh proslav po raseh ter centralna proslava, ki bo v Latkort vasi. R. P. „Kultura" učiteljice Plavčakove z Vran- skega V razredu, ki ga poučuje učiteljic« Plavčakova na Vranskem, vladajo ne- običajne razmere. Namesto s pedagoški- mi prijemi vzgaja otroke s palico, ka- kor pač njenemu trenutnemu razpolože- nju odgovarja. Ce kateri otrok kaj ртат ne napiše, če v nerodnosti (ali pa v ne- prestanem strahu, op. ur.) kaj zapacka, jih dobi s palico po glavi, ali občuti nje- ne zašujene nohte v ušesih ali pa je zlasan. Klečati morajo in držati roke strogo naprej. Ce jih spuste, je joj. Na ugovore staršev, se izgovarja na živc^ potem pa otroke teh staršev še bolj pre- tepa. Primer njene divjaške narave je tudi tale primer. Fantek, ki je otrok prvega zakona njenega moža, je prosil za prenočišče pri sosedih, ker ga je pre- tepla. Potem je pobegnü k pravi materi v Maribor. Sedmega maja je bua v šolo klican* Skokova, katere sin je res nekaj ukra- del. Mati je otroka zagovarjala, češ da ni nikoli še ničesar vzel. Namesto, da bi jo poučua, je Plavčakova planila va- njo, jo sunüa k vratom in brcnüa, da je zletela na hodnik. Otroci kar dopo- vedati niso mogli, kako so se smejali takrat, ko jo je tako mojstrsko brcnÜa iz razreda. Ko so otroke vprašali, kaj je potem žena storila, so odgovorili, da je jokala in odšla. Je to vzgoja otrok? Take učiteljice ne maramo. Naj si F>oišče službo, kjer ne bo nihče trpel zaradi njenega sadizma. Starši 2. razreda osnovne šole na Vranskeau NA TEH AKTIH SEDI BIROKRAT Delavec Mraz Gvldon iz Slovenskih Konjic je naletel na primer čvrsto za- koreninjene birokracije. Sredi decem- bra lani sta se mu rodila dvojčka. Dvig- nü je potrebne p>odatke iz matične knji- ge in vse papirje je že januarja letos poslal preko tovarniškega referenta okrajnemu Zavodu za socialno zavaro- vanje. To tu je stvar obtičala. Zalcaj? Morda zato, ker ima njegova tašča 0,09^ ha zemlje, za katero plača letno 212 din* davka, kar je prej padlo na štiri osebe, zdaj pa na šest oseb po 53 dip? Letos je tašča to zemljo prodala in îwslala potr- dilo o tem na Zavod v Ljubljano. Toda nič. Maja je dobil poziv naj 'postopek ponovi in zopet nič. Otroka sta stara že šest mesecev, toda doklad še vedno ne dobivata. Oče se je obračal že na pred- stavnike oblasti, poslance itd., toda bi- rokratski konjiček je nekje neuklonljiv. Zakaj mora biti Mraz prikrajšan za pravice, ki jih ima, če pa mora in izvr- šuje vse obveznosti do družbe kot vsi drugi. Se zavedajo tisti, ki stvar zavla- čujejo, da tu ne gre za akte, za tiste ko- se papirja, temveč za živega človeka naše družbe? Še enkrat o kamnolomih Javnost je že bua s članki v časo- pisju obveščena, da večina podjetij, ki eksploatira jo komnolome, ne izvaja niti najosnovnejših ukrepov za varnost de- lavcev pri tem nevarnem delu. Ce ne bi bila podjetja tudi že pismeno opozor- jena na to, da je zlasti v kamnolomih Ix>trebno poskrbeti za izvedbo vseh zai- ščitnih ukrepov, bi morda za obstoječe stanje lahko našli opravičuo v nezna- nju, tako pa tak odnos lahko okarak>- teriziramo samo s skrajno brezbrižnost- jo odgovornih oseb v teh îxxijetjih. Ponovno je bilo ugotovljeno nepravil- no delo s p>odkopavanjem in drugimi nepravilnostmi v kamnolomu Letuš, ki ga uporablja uprava za ceste LRS — tehnična sekcija Celje in v kamnolo- mu v Frankolovem, kjer je büo dele že v preteklem letu ustavljeno zaradi neupoštevanja predpisov za zaščito de- lavcev. Tudi delo v kamnolomu Podvim bo takoj zabranjeno, dokler ne bodo iz- vedeni vsi ukrepi za varnost dela. To javno opozorüo ne velja samo za ta dva kamnoloma, temveč tudi za vse ostale, med njimi zlaisti za kamnolom т Pirešici in je to opozorilo istočasno tudi javni poziv odgovornim organom v pri- zadetih podjetjih, da dela v komnolomili takoj v celoti prilagodijo predpisom ta- ko, da ne bo v nevarnosti delavceT» življenje in zdravje. Inšpekcija dela OLG CelJ* Pri nas nimamo koloradskega hrošča s temi besedami se tolaži marsikak dober kmetovalec, potem ko je obhodil in površno pregledal svoja krompinišča. Toda kakšno razočaranje! Bistro ok» strokovne komisije, ki ima tako dober nos, da vse izvoha, ga je le našlo. S posmehljivim, toda svarečim obrazom pogleda kmetovalcu v oči in reče: .»Pri vas ná koloradarja?. Kar ix>glejte! Kaj je pa tole?« S povešenimi očmi se zateče k svoji zadrugi po pomoč. Drugi dan že hite zadružni škropuci nad hrošča kakor gasüci nad požar. Ker ima krompir še druge nadloge, zlasti plesen, ga zavarujemo tudi zoper to bolezen. Za 800 din na 1 ha je delo opravljeno. Na pomoč še pridejo pridne roke, ki skrbno obirajo zelenkastega hrošča, ki ga sedaj pozna že vsak otrok. Kratek račun pokaže, kako hitro se po- plača tak trud. »Kaj pa misliš? Bre« krompirja pa vendar ne moremo biti!« prepričuje še svojega soseda, neverne- ga Tomaža. Hrošča odkrivajo dan za dnem Do- slej so ga našli v Gotovljah, na Kozjan- skem in v Vojniku, Takšno delo je zares vredno priznanja in ротоГг Prebivalci Pristave, Bovš, Razgorja in Sle- men v vojniškem okoli- šu so s prostovoljnim delom in z lastnimi sred- stvi zgradüi trafopostajo na Bovšah ter postavili drogove za električno napeljavo, ker žele, da bi tudi v njihovih vaseh posvetüa električna luč vsaj do 5. septembra, ko bo proslava štajerskih partizanov na Ostrož- nem. — Okrajni ljudski odbor Celje jim je pri tem pomagal samo e 500.000 din, vse ostalo je plod prostovoljnega dela in prisx)evkoT. Opravljeno delo in material cenijo т vrednosti 6 milijonov dinarjev. Na sUki vidimo skupino prostovо1пота zanesel. Nekaj mesecev pred koncem vojne mu je za- upal podvig, ki je bil hkrati zadnji toda najbolj zapleten. Hitler je želel vtiho- tapiti svoje zadnje strateške rezerve med redke linije Amerikancev v Arden- skem pogorju. Te rezerve bi morale prebiti fronto in se vtuiotapiti na se- ver za hrbet ameriškim, britanskim in kanadskim četam. Imeli so namen za- vzeti luko Antwerpen in tam tudi ve- liko zalogo orožja in vojnega materiala. Ce bi jim to popolnoma uspelo, bi bUi zavezniki za dolgo časa oslabljeni. Hi- tler je upad, da bo medtem napredovala produkcija novih reaktivnih orožij, s katerimi je nameraval dobiti vojno. Najvažnejše je bilo mostišče pri reki Meuse, kjer bi morali skozi fronto vdreti tanki. To nalogo je zaupal Skor- zeny ju. Skorzeny je začel takoj sestav- ljati diverzantsko grupo. Vsem koman- dam je poslal strogo zaupno povelje, da mu pošljejo 2.000 izobraženih ljudi, ki dobro obvladajo angleški jezik. Ko je ljudi dobU, je v Friedenstahlu organizi- ral sabotažno šolo. Ti ljudje so imeli nalogo, da dobro izučeni in strenirani prekoračijo vojno črto in v zaledju za- vezniške vojske ustvarjajo nered. Glav- na naloga je bUa, da zasigurajo mosti- šče preko Meuse, kjer bi morali vdreti med zaveznike nemški tanki. V šoli so se učui geografije, angleškega jezika, proučevali so angleško orožje in vožnjo tankov ter jeepov. Dobili so ameriško vojaško izobrazbo, spoznali vse čine, na- čin obnašanja vse tja do gest, kako Amerikanci od-pirajo škatle cigaret. Na- učili so se sočnih amerikanskih kletvic in kolikor je bilo mogoče zlikali ostre in grobe nemške vojaške kretnje med temi tudi ркзкапје s petami. Po dveh mesecih so dobili ameriške vojaške pa- pirje, ameriške uniforme, znamkice za prepoznavanje, dolarje, slike »svojih družin« iz Amerike in pisma »njihovih žena«. Mnogi so iz te šole izšli popol- noma amerikanizirani. Akcijo so Nemci imenovali »Opera- cija Greif«. Zavezniki so kljub strogi tajnosti le nekaj zvedeli, zvedeli so da Skorzeny išče ljudi, ki znajo angleški. Po vsem tem ni bilo težko razumeti za- kaj. Zavezniški kontrašpijonažni center ,je vedel, da ima tu prste vmes Skorze- ny, ki je med vsemi nemškimi vohuni najbolj nevaren. - Toda zavezniške ko- mande opozorü. niso vzele resno in so smatrale, da so vesti pretirane. Storili so veliko napako. Kmalu potem je sedemnajst nemških divizij začelo prebijati zavezniške vrste. Tisoče topov je streljajo v hribovje Ar- dena. V tistem času pa so se Skorze- nyjevi »Amerikanci« prebui skozi fron- to zaveznikov in dajali znake lastni ar- tileriji, da jih ni potolkla. Zavezniška vojska jih ni ovirala, ker so pač mislui, olicaja spravil na na- pačno pot kar cele regimente ameriške vojske. Zavezniki so spwznali, da ima sovražnik svoje prste vmes. V Belgiji БО ujeli jeep s tremi »Amerikanci«, ka- terih papirji so bali popolnoma v redu, paKi pa niso znali lozinke. Čeprav so bili na potu in potujočim ni bilo treba vedeti za tajne razpoznavne znake, so jih vendar osumili, ker so büi^nekam preveč pokorni in nemško disciplkti- rani. Vojaški sodnik Wallach, ki je bil nekaj časa ujetnik v Dachau, jih je po- šteno izprašal. Uspelo mu je le na ta način, da jih je ozmerjal, češ zakaj se ne borijo na fronti. To je bilo za nadute Nemce preveč in so se v ostrem prote- stiranju izdali. Zavezniki so začeli z vso vnemo iskati laži-Amerikance, toda to je bUo zelo težko. Kontrašpijonaža je sestavila vprašalno polo, katero so mo- rah izpolniti vsi sumljivi ameriški vo- jaki. Na teh polah so bua vprašanja, katerih odgovori so bili znani samo pri- stnim Amerikancem. Vprašadi so, ka- tero mesto je v Ameriki najbolj ve- trovno? (Chicago). Kdo je kostanjevi bombaž? (Joe Luis, boksar) in tako da- lje. Sumljivi so morali izreči nekaj zelo zapletenih ameriških besed, ki so za ^emce zelo težke. Zavezzùake klešče so se neutrudljivo zoževale okoli nemških diverzantov. Nekega dne se je v sredi mesta Liege na Meusi ustavil jeep. Šo- fer je drzno povpraševal za Glavni štab ameriške vojske. Seveda je bil jeep v najkrajšem času obkrožen z oborože- nimi stražarji. Kontrašpijonažni oficirji so »Amerikance« jxjsteno izprašaM in končno je mladi plavolasi poročnik nemške Werhmacht priznal vse in ime- noval imena vseh glavnih Skorzenyje- vih sodelavcev. Ta ekipa v jeepu je imela namen ubiti generala Eisenho- wer ja, sedanjega predsednika ameriške vlade. Izmislili so si trik. Pripeljali bi v glavni štab nekake ujete nemške gene- rale k zaslišanju. Cim bi prišli do Eisenhower j a, bi vsi skupaj skušali štab ujeti, če ne drugače pa pobiti. To je vodil Skorzeny sam. Posledica tega je bila pojačana varnostna služba okoli glavnega štaba inn Eisenhower nekaj dni ni smel zapustiti zgradbe, v katera je bival. Približno v istem času je med ameri- ško vojsko završalo. Zvedelo se je, da je okoli 50 ameriških tankov iz 150. oklopne brigade napadlo neko drugo ameriško tankovsko brigado in jo do polovice potolklo. Situacija je bila zelo zapletena. Amerikanci niso mogli razu- meti zakaj se med seboj tolčejo. Toda ko so ujeli nekaj preoblečenih rado- vednežev, ki so hoteli zvedeti za piolo- žaje ameriških topovskih baterij, so zvedeli, da je 150. ameriška oklopna bri- gada pravzaprav Skorzeny jeva vojska v ameriških tankih. Takrat se je obr- nilo. Zavezniški topovi so lažno brigado popolnoma zdrobili. Polovili so pre- ostale »Amerikance« in jih postavili v Belgiji pred vojno sodišče. Nad 130 jih je büo obsojenih na smrt. Skorzeny je pobegnü in pomagal Nemcem pri umi- ku nastavljati mine, peklenske stroje ter tako zaviral napredovanje zavezni- ških sil. Tudi znamenite strupene tube, s katerimi so se zastrupili Goring in Himmler, tudi te je skonstruiral Skor- zeny. Ob koncu vojne so zavezniki Skorze- ny j a ujeli in ga postavili pred sodišče. Tu so napravili novo napako. Sodišče ga ni spoznalo za krivega. Ostal je še v zaporu, da bi mu sodilo še denacifi- kacijsko sodišče. Toda kmalu potem je našel ječar njegovo ječo prazno. Skor- zeny je bü osvobojen in še do danes se ne ve, kje se najbolj nevarni vohun Hitlerjevega tretjega rajha nahaja. Trudijo se na vse načine, da bi ga našli, ker ima Skorzeny še vedno velik vpliv med bivšimi nemškimi špijoni in ge- stapovci. ZANIMIVOSTI 40 KILOGRAMOV ZLATA JE PRODAL ZA STARO ZFXEZO Delavec Veli j a Sijah iz Travnüca v Bosni je zbiral staro železo ркх1 ob- zidjem trdnjave. Tam je našel kos ko- vine v obliki cevi. Bila je dokaj težka, zato jo je nemudoma odnesel k »Od- padu«. Tam je bü le skladiščnik, ki je bü celo nejevoljen, da je delavec hotel že ta dan vnovčiti kovino. Vrgel je kos »brona« med staro železo in de- lavcu plačal za 40 kg brona okoli 8500 din. Drugi dan je skladiščnik pokazal di- rektorju kupljen kos. Le temu se je zdela teža te cevi prevelika za bron. Odkrušu je kos in ga odnesel zlatarju, ki je ugotovü, da je to zlitina, v kateri je 90% čistega 24-karatnega zlata. Dra- gocen kos so takoj zavarovali v podruž- nici Narodne banke v Travniku, kjer čaka na komisijo, ki bo določila ceno. Po vsej verjetnosti je ta kos »starega« železa vreden okoli 31 milijonov din. Verjetno gre za kos zlata iz turških ča- sov. Delavec Velija bo po vsej verjet- nosti dobu za nagrado še »dodatek« na pi'odano blago. BOLHA IN PANTER Zelò malo je živali, ki bi imele tako veliko moč v mišicah, kakor jih ima bolha. Prve podatke o tem je napisal že rimski pisatelj Plinij, ki je v svoji Historia Naturalis zabeležil, da je bolha zmožna skočiti 1 meter daleč, čeprav je sama komaj 3 mm velika. Ce bi panter, ki je najbolj vitka žival med divjinü mačkami hotel storiti isto, bi moral skočiti vsaj küometer ddleč v soraz- merju z dolžino svojega telesa. Belgijski prirodoslovce Plateau je na- šel hrošča, ki je povlekel štirinajstkrat težjo stvar, kot je sam težak. Bedegar iz družine lis tn Jakov lahko poriva 79 krat težji tovor, kot je sam težak. TAT S SLABIMI 2IVCI V New Yorku je neki vloraüec bü ze- lo zaverovan v ključavnico tujega sta- novanja in ni opazil, da ga je zalotil policist. Policist je bdi brez orožja, zato se je na vso moč zadri: »Roke kvišku!« Tat je bü tako hudo prestrašen, da je na mestu obležal mrtev Kakšna sreča, če bi imeli vsd tatovi tako slabe živce. ALI VESTE . . . 1. Za pomen in izvor besede impulz ip>d.? 2. Za prvotni pomen besede harhar in iz nje tvorjenüi besed barbarstvo, barbarizem, barbar- ski? 3. Katero mesto v I^evanti, t. j.| v Jutrovi deželi velja za »Pariz^ Levante«? 1. Impulz je tujka, ki izhaja iz latinske besede impulsio, ki po- meni izpKxibudo, povod, nagib pa tudi vtis in nagon. Isto pomeni tudi v slovenskem jeziku: pod- buda, izpxxibuda in nagib ter su- nek; izpeljanka impulziven torej: podnetljiv, podbuden. Toda, pom- ni: slovenski pravopis priporoča, da se tej tujki v skrbnem jeziku ogibamo. 2. Barbara so imenovali stari Grki vsakega tujca, v prvi vrsti orientalca, ki je govoru njim ne- razumljiv, za nje grd jezik, ki so ga ponazarjali s skovanko bar- bar. Grkom so bui barbari tudi Rimljani in končno vsi, ki so ži- veli izven njihovega (grškega) kulturnega območja. Po Grkih so besedo prevzeli tudi Rimljani (balbutire = jecljati, nejasno go- voriti; barbarus kot samostalnik = tujec, inozemec, barbarus kot pridevnik = tuj, inozemski), ki so z njo imenovali Germane. Tako je prišlo v navado že v dobi pred našim štetjem imenovati barbara sploh vsakega nekvdtumega člo- veka, neotesanca, suroveža in div- jaka, potemtakem pomenita bar- barstvo in barbarizem toliko kot surovost in divjaštvo. 3. Za »Pariz Levante« velja mesto Beirut — glavno mesto in glavno pristanišče neodvisne re- publilce Libanon. Beirut šteje da- nes 234.000 prebivalcev. Vzdevek »Pariz Levante« izvira deloma še iz časov francoske nadoblasti nad Libanonom, ki je formalno pre- nehala že leta 1941, evakuacija francoskih čet pa je bila izvršena konec leta 1946, deloma pa zaradi cvetočega in naglo razvijajočega se modernega evrop)skega načina življenja. Budakov KLOPČIČ v celjskem gledališču Takale lahka ljudska igra je pravza- prav v našem mestu vzbudila večjo ix>- zomost, kakor p>a jo zasluži in je zato izkazana ji pozornost tudi odveč. Toda razloček je, če kamen vržeš v pKtvo in ozko rako í>rovincialnega mesteca ali pa v široki in globoki ribnik velikega me- sta. Prepričan sem, da »Klobčič« ne bo odmotal klobčiča, ki se zapleta in za- pleta v odnosih med umetnostjo in mo- ralo, med umetnikom in njegovo mo- ralno odgovornostjo pred družbo, ali vsaj, da se ne bo odmetaval v Celju. Kdor bo očital publiki, ki delo z moral- nega stališča obsoja, da je preozkosrčna, bo utegnü imeti prav tako napak, ka- kor tisti, ki bi Budaku očital, da nima vesti in čuta za odgovornost. Kajti nič lažjega ni, kakor postavljati načela in graditi plotove bujnemu in razposaje- nemu življenju. Toda kdo od nas bi si upal trditi, da jih zato ni treba? Da lahko prebijemo brez njih? Morajo biti zaradi reda, sporazumevanja in sožitja med ljudmi. Ce se mi zato takole delce upira, upam, da to ni preteči šolmaštr- ski kazalec ali kaka varianta obledelega tartuffovstva. Kaj se mi upira, bi na kratko težko povedal, čutim pa, da do- bra odrska igra ne more nastati iz take zmešane zgodbe in iz razvlečenih kvant, bolj ali manj pristnih in zdravih. Ču- tim tudi, da praznota še ni preprostost, da banalnost še ni realna podoba ka- terega koli kmeta in da vsakdanjost v vsej svoji goloti še ni umetniške obrav- nave vredna resničnost. Toda ta trenu- tek nimam niti volje, da bi se spuščal v kakšno analizo, želim pa, da bi me vsakdo prav razumel: če me »Klobčič« ni potegnu za seboj v prepotrebno in sijajno carstvo smeha, tega ni kriva morebitna slaba volja, ampak misel na »ljudstvo«, na »ljudsko igro« in na »ljudski repertoar«. Klobčiča etike in estetike raje ne jemljem v misel, saj je reklame za delce že tako dovolj. Sicer pa je bü uspel gledališki večer. Kako tudi ne! Komedijska sredstva preizkušena, poceni, režija v veščih ro- kah, dobra, celo odlična igra, za teater, ki še nima prave tradicije, kar pxjtre- ben večer. Tudi oprema je bila prijetna, skratka, tudi ta sicer ne bogvekako zahtevni ko- mad je izpričal zmogljivost našega mla- dega gledališča. Rožo je igrala Cervinkova kakor že nekaj vlog s smislom za značaj in zvrst, ne posebno iznajdljivo, a vendar pre- pričljivo, »krvavo« resnično; žensko brez kompleksov, poLnokrvno žrebico, ki bi je bil Weininger vesel kot doku- menta za svojo ženski sovražno mo- drost. Cervinkovi je treba priznati, da kljub ozkemu obsegu in monotipični za- (Ob premieri 26. V. 1954) sedbi stalno raste v resnosti, s katei-o vlogo oblikuje. Milan Breaigrar je dal Josino, hvaležno vlogo, v kateri .bi bil lahko px>kazal še več. Ugajal mi je, ra- zen ix)nekod, kjer je le preveč pokazal, da z vlogo ne živi scela: to je razode- val njegov diabolični smeh in sem in tja nenaravna živčnost, s katero je pla- siral svojo komično kramo. Vendar je h komičnemu učinku ves čas odločilno prispeval. Ce bá se njegov tekst sem in tja primemo prirezal in pristrigel, bi šibka mesta verjetno odpadla. V neka- terih F>rizorih pa je bil naravnost odli- čen. Zeno mu Antušo je igrala Goršiče- va in po nekaj ponesrečenih zasedbah v tej vlogi znova prepričevalno izkazala svojo nedvomno igralsko talentiranost. To je bila s skromnimi sredstvi izrez- ljana podoba, ki kaže, da ima igralka odprte oči za človeka in da ga zna tudi monumentalno, če ta izraz smemo ra- biti, prikazati. Skoraj isto lahko rečemo o S'kofovem Mi jatu, srboritem, neugna- nem dedcu, ki mu je igralec znal dati zares plastične poteze in živo barvitost. Simikova je Jeko, ki sicer nima kaj prida teksta, z razumevanjem obdarila z mesom in krvjo, pokazala posluh za občutje in dovolj domišljije, skratka neko izrazno moč, ki ne izvira zgolj iz strokovne izobrazbe. Prikupna oaza ne- pokvarjenosti ali vsaj »ničija zemlja«, kjer kralj Sexus še ni brezobzirno raz- VÜ svoje zastave, je bila Vranjica, ki jo je s prirodno mimiko, neprisiljeno po- dala Kroškjiva. Pri njej sem čutu nek« mero igralske intuicije, ki daje vero i» zaupjanje v njene moči Zelo mi je \M všeč v celoti Jeršanev Jursan. Ne glede na nemogočo situacijo, v katero ga av- tor pahne, je odigral svoj part s pri- mernim izraznim registrom, bil učin- kovit, dober, poosebljen happy end, če- prav tako rekoč onstran dobrega in zle- ga, a podalo se mu je vse skup>aj nena- vadno. Brezhibno sta odigrala svoji drobni vlogi tudi Albreht, ki je dal Ra- dojka in Strnad, ki je igral Ilijo, po- dobno Novak z Markino in Jerajeva ■ Anico, ki je brenkmla na melodrama- tične strune in predstavila v tej, re- cimo, ljudski igri čustvenost, brez ka- tere ta dramatika težko usp>eva. Režirala je delo Balbina Baranovič- Battelino in je svoje delo sijajno opra- vila. V kratkem času je dala delu odr- sko podobo, ki ni imela na sebi sence •amaterstva, kar bi končno pri tako mladem ansaunblu še utegnili pričako- vati. Inteligentna, pretehtana in duho- vita režija je zUla v brezhibno celoto igralce, sceno in vse tiste, ki vodijo teh- nično izvedbo dela. Njen režijski kon- cept, dobro razložen v Gledališkem li- stu v uvodu dramaturga Fihpiča, j* dosegel svoj namen, režiserka p>a je znova potrdüa, da samo skrajno resno, disciplinirano delo drži k napredku mladega gledališča, ki si svojo umetni- ško px>dobo šele ustvarja. Prav ob delu take vrste mi je še bolj jasno, da mora biti režiserjeva roka trda in neusmüje- na, če hoče igralca sprostiti in ga osvo- bojenega vključiti v harmonijo pred- stave. T. O. Le kako je kaj takega mopče... Milijon ln 20.000 din izgube trgovini KZ Teliarje Ljudje so vedeli, da je na Teharjih kmetijska zadruga. Poznali so jo pa po poslovalnici, ki je imela vedno živahen promet. Nekateri so celo sumili, da se poslovanje ne odvija po predpisih. Med temi so bili tudi člani upravnega od- bora toda kmalu so se zamerili poslo- vodkinji, ki je uživala zaščito pri »me- rodajnih funl^oionarjih« in sploh ni do- volila kontrole. Ni se zmenüa za na- svete in navodila upravnega odbora. Člani upravnega odbora so pri OZZ v Celju in pri trgovinski mšpekciji za- htevali revizijo. Enodnevna revizija ni mogla osvetliti poslovanja v polnem obsegu in tako je izgledalo dolgo časa vse v redu. Clan upravnega odbora Zu- pane Martin je zvedel, da prihajajo pi- sma z arbitraže, a poslovodkinja mu jih ni pokazala. Videl je, da je bilo treba plačati ležarino za blago, ki je ležalo več tednov na železniških postajah v CeLju ali v Storah. Opomini in nasveti se tov. Zup>anc Vere, »glave« posloval- nice, niso prijeli. Delala je še naprej »strokovno«, »samoiniciativno« in po- gubno za zadrugo. Clane upravnega od- bora je minila volja voditi kmetijsko zadrugo pod takimi po-goji. Že na lan- skem občnem zboru so hoteli, doseči združitev s KZ Store. Zopet je bua po- slovodkinja Zupane Vera tista, ki je prepričevala in prepričala »merodajne«, da je priključitev k Storam neumestna, ker se znajo vendar sami dobro gospo- dariti, saj kaže tako knjigovodstveno stanje, bilanca zaloge, blagajniško po- slovanje, izreden promet. Toda zmagala je zdrava pamet in letos je dosežena priključitev k Storam. Že na lanskem občnem zboru niso izmenjali starega niti izvolili novega upravnega odbora. Stari odbor ni hotel delati. Pozneje so na poUetnem občnem zboru izvolili tri člane upravnega odbora. Na tako izvo- litev pa nekateri niso pristali in tako niso registrirali novega tajnika. Naj- bolje jim je odgovarjalo v starem, ne- kontroliranem poslovanju. »Strokovni uslužbenci« naj vodijo zadrugo. »V va- seh okoli Teharij ni ljudi s strokovni- mi, še manj s političnimi kvalifikaci- jami za člane upravnega odbora KZ, za vodstvo naprednega kmetijstva,« tako so sklenili tisti »nekateri«, ki jim še ne vemo imena. Na letošnjem občnem zbo- ru je dal predsednik le skopo poročuo v par stavkih, tajnik sploh ni prišel na občni zbor, tudi poročila ni sestavil, blagajnik ni poročal, le revizor je ne- koliko osvetlü poslovanje zadruge, nad- zorni odbor ni imel kaj tehtnega pove- dati. S težavo so izglasovali pristop h KZ Store. Ko se je zvedelo, da bo poslovodki- nja premeščena v poslovalnico Store, v Teharje bo pa prišel drugi poslovod- ja, je završalo. Našli so se ljudje, ki so hoteli to prikazati kot politično splet- ko zadružništvu sovražnih ljudi. Toda zmagal je razum, treznost in previd- nost. Tov. Zupane Vera je bila preme- ščena v Štore, zamenjal jo je drug po- slovodja. KZ Store i>a je iz previdnosti in že po rednem px>stopku zahtevala revizijo poslovanja KZ Teharje. Štiri- najst dni se je revizor OZZ iz Celja muču, da je kolikor toliko odvil zamo- tano štreno. Rezultat je zaprl marsiko- mu sapo, posebno bivšim članom uprav- nega odbora KZ Teharje. Knjigovod- stveno stanje je bilo popolnoma nere- alno. Arhiva neurejena, še akta o regi- straciji zadruge ni büo mogoče najti. Računov o dobavljenem blagu ni büo, razen prepisov, ki so biH. pribavljeni šele na zahtevo arbitraže. Ce bi bilo knjigovodstvo v letu 1953 v redu, če bi bü zaključni račun za leto 1952 točen, bi se že takrat pokazal primanjkljaj r višini 500.000 din. Izplačila niso bua dokumentirana, manjkajo plačilne liste, ali pa niso podpisane, blagajno niso dnevno zaključevali, pravzaprav so imeli po treh predalih blagajno, tako ni imela blagajničarka točnega pregleda nad poslovanjem, saj je tudi v blagajni imela proste roke poslovodkinja, ki je prosto vršila tudi nabave, prejemala in pregledovala pošto in račune, ni jih p>a odvajala knjigovodstvu. Od podjetja »Slatina« ni bü knjižen noben račun, »Zitofond« je bil prikazan kot dolžnik, dejansko je nastopal kot upnik. Po krivdi knjigovodstva je bilo blago pri- krito, prikazan je bil nizek dohodek, knjigovodstvo ni zahtevalo računov o prispelem blagu. Knjigovodja Domijan Jože torej ne more trditi, da je vestno opravljal svojo službo, upravni odbor lahko trdi nasprotno, toda šele sedaj, ko so tu neizpodbitni dokazi revizij- skega poročila. Nabavili so proti volji upravnega odbora koruzo, in sicer po 16 din kilogram, prodali po 26 din, pri- kazali pa toliko stroškov, da so imeli pri kupčiji izgubo, seveda je revizor ugotovü prikritih 3584 kg koruze in do- biček 45.000 din pri kupčiji. Koruzo je nabavil bivši tajnik, ki je zaračunal dnevnice in še provizijo. Knjigovodja je revizorju priznal, da mu je poslovod- kinja Zupančeva izjavüa, da ni popi- sala vsega blaga. V skladišču je ležal cement na vlažnih tleh. Pokvarjen j« potem čudežno izginil, čez noč. Članu upravnega odbora Zupancu je poslo- vodkinja izjavüa, da ga je prodala. V skladišču so ležali rezanci čez leto dni in se seveda pokvarili. Poslovodkinja je izjavüa, da jih bodo že ljudje po- kupili, ko ne bodo imeU kaj drugega. Ni pa še pojasnüa, zakaj je nabavüa 5000 kom. krojaške krede. Kakih 400 kg grozdja je lani pustila pokvariti. Se več takih stvari bi se dalo napisati, toda o tem se bodo pogovorüi na sodišču. Ko so Zupane Vero poklicali komunisti na zagovor, je v solzah dejala, da ne more verjeti ugotovitvam revizije, sama se vprašuje, kako je kaj takega mogoče. To se vprašujejo tudi tisti, ki so sve- tovali poslovodkinji, naj dela v korist zadružništva, naj gleda na dobro poslo- vanje, naj dviga ugled zadruge Teharje. Na to naj odgovorijo zagovorniki Zu- pančeve, ki so članom upravnega od- bora govorili, naj se ne razburjajo za vsako »malenkost« in naj Vere Zup>an- čeve ne šokirajo, ker ji samo jemljejo voljo do dela in pobijajo organizacij- sko rutino. Zdaj so te malenkosti na- rasle — po revizijskem poročilu — na 1,200.000 din deficita. Kdo tedaj škoduje ugledu zadružni- štva? Zupančevo so komunisti izključUi iz svojih vrst, ostaü člani, ki so njeno delo zagovarjali, pa bodo še dajali od- govor. U. R. DOBRA KNJIGA je naiholßi priiatelj in učitelj! — Za dobro knjigo bo skrbela PREŠERNOVA DRUŽBA Trgovsko podjetje »Glinca« Slivnica pri Celju RAZPISUJE MESTO KNJIGOVODJE Pogoji: Predpisana šolska izo- brazba ter strokovni izpxit. Plača po tarifnem pravuniku. Za sam- ca stanovanje preskrbljeno. Po- nudbe poslati na naš naslov, ali se zglasiti osebno. Bkram f »eanrtejifei ▼ortidk«. dn« 4. |tmija 1954 dtev. se Telesna vzgoja T CELJU 4M HASTOPAJOCrai Freteklo soboto rreéer sta obe celjski drnitvi Partizan priredili skupni teloradni aastop т •kviru proslar Zleta Svobod т Celju, na kate- сеш je nastopilo okrog 400 nastopajočih. Ob tej priliki je bil razvit društveni prapor TVD Partizana-Gaberje, ki so mu kumovali delovni kolektivi Emajlirane, Cinkarne in Savinje. Tov. Kamilo, direktor Cinkarne, je y imeau vseh treh največjih delovnih kolektivov Celja izročil prapor praporščaku tov. Končanu z besedami: »Delovni kolektivi Celja vam poklanjamo ta »rapor, pod okriljem, katerega se naj združuje ia vzgaja delavska mladina Gaberja. Vredni tte bili po svojem delu vsega priznanja in apam, da boste tudi v bodoče vzgajali v svojih vrstah patriote socialističnega koya.< V imenu •krajne zveze društev za telesno vzgojo Parti- ■an Celje je pozdravil nastopajoče predsednik ÍOV. Sok, v imenu obeh celjskih društev Parti- zan pa oba predsednika tov. Piki in Požun. Mato ie sledil pred 800 gledalci telovadni na- itop, ki je obsegal 14 točk pestrega programa. T vseh posameznih točkah smo opazili številčni porast posameznih oddelkov. Izvajanje skupin- skih prostih vaj ni bilo še dovolj uglajeno. Najboljše so se odrezale članice, ki so dovr- šeno izvajale proste vaje s kiji. Simultane vaje mladincev in mladink kljub dobri izvedbi aiso ogrele gledalcev. Celoten nastop so z ži- Tahnimi igrami poživeli pionirji in pionirke, kjer so največ priznanja pobrali pionirji z na- ■topom z veliko žogo. Splošna telovadba na •rodju vseh oddelkov je pokazala koristnost te vrste aktivnosti v sklopu telesne vzgoje, iz- brane vrste celjskih telovadcev pa so na letoš- Bjem nastopu pokazale kvalitetno nazadovanje. Moški vzorni vrsti ni prav nič uspevalo na dro- {u, tudi na bradlji ni bilo opaziti nekih vr- unskih storitev, le na krogih so z lepimi gugi ia efektnimi seskoki popravili slab vtis na Jrogu in bradlji. Ženske so na gredi in dvovi- iinski bradlji dajale vtis nepripravljenosti. Se- •tave posameznih vaj niso bile tekoče in smi- •elno povezane. Nastop borcev JLA s puškami je pokazal lepo povezanost celjskega Partizana C armijo, gledalce pa je izredno motilo izvaja- aje proste vaje na piščalko. Ko že naštevam Somanjkljivosti, moram še omeniti, da vsem od- elkom manjka potrebne strumnosti in efekt- aega korakanja pri nastopih in odhodih od po- sameznih vaj. Vse kaže, da so v obeh društvih sadnje dni največ časa uporabili za učenje po- sameznega programa in se je razumljivo po- sabljalo pri tem na ostale stvari, ki so pa za končno uspešno sliko celotne prireditve prav tako važne. Zadnji nastop celjskih telovadcev in telovadk je kljub nekaterim pomanjkljivostim brez dvo- ma pokazal nadaljnjo krepitev in napredek partizanske organizacije т Celju. T NEDELJO - NASTOPI V TOJNIKU IN 2ALCUI T nedeljo, 6. t. m. bodo vsa društva Partizan •eljskega okraja sodelovala na dveh sektorskih aastopin T Vojniku in Žalcu. Obe prireditvi se kosfa pričeli ob 15. uri na telovadiščih poleg partizanskih domov. Po prijavah sodeč bo v Žalcu nastopilo preko 600 telovadcev ia telo- vadk, v Vojniku pa okrog 400! Oba nastopa bo- sta služila kot pregled pripravljenosti članstva partizanske organizacije celjskega okraja za republiški zlet, ki se bo vršil 12. in 13. t. m. v Ljubljani. Na republiški zlet bodo odšli le vesl- ao pripravljeni telovadci in telovadkinje celj- skega okraja, ki bodo na nedeljskih nastopih pokazali potrebno znanje т obvladanju zletnega rrograma. Na obeh nastopih bo sodelovalo večje levilo strokovnjakov, ki bodo pozorno sledili izvajanju programa. Po dosedaojeaa pregledu na terean lahko pričakujemo, da se bo aleta ▼ Ljabljani udeležilo preko 700 članstva is celj- skega okraja. Vse ljubitelje telesne vzgoje va- bimo, da se v nedeljo udeleže napovedanih na- stopov v Vojniku in Žalcu v velikem številu, ker bodo s tem dali priznanje vsem nastopa- jočim za njihovo večmesečno delo. SLABA UDELEŽBA IN PRIPRAVLJENOST NA MNOGOBOJU Preteklo nedeljo se je vršilo okrajno prven- stvo v mnogoboju, ki se ga je udeležilo skrom- no število društev Partizan. Vsega je nastopilo 8 ženskih in 4 moške vrste. Društvene ekipe so pokazale slabo pripravljenost za to tekmo- vanje. Kritizirati pa moramo tudi Partizana. Zvezo za telesno vzgojo Jugoslavije, ki je se- stavil tako težak program (od 8—10-teroboja) za kratek čas tekmovanja. Pri vseh nastopajo- čih je bilo opaziti izčrpanost, ki je prišla do izraza zlasti pri napornih tekih v atletiki. V bodoče bi nai pri sestavi tekmovalnih progra- mov le nekoliko prisluhnili mnenju delavcev na terenu. Rezultati: Člani 3. razred: Braslovče 353.3, Gomilsko 321.5, med posamezniki pa je bil naj- boljši Gregi (Br.) s 64.5 točke. Mladinci II. razr.: Celje-mesto 489.8. med po- samezniki je zmagal Kunej s 85 točkami. Mladinci III. razr.: Skofja vas 238.3, najboljši Fidler 53.9. Mladinke L razr.: Celje-mesto 438.3. najboljša Pipan Sonja 81.3. Mladinke II. razr.: Celje-Gaberje 395.4, Celje- mesto 383.2. Žalec 357.5 in Šempeter 357.3, posa- meznice pa so se zvrstile: Krašovec (Celje-m.) 69.4, Rečnik (Celje-Ga.) 68.3 in Zupane (Celje- Gaberje) 68.2. Mladinke IIL razr.: Skofja vas 548.0, Braslov- če 313.2, največ točk med posameznicami je do- segla Sivka (Sk. v.) 65.1. Članice II. razr.: Braslovče 321.4, najboljša pa je bila Hindi 61.4 točke. V kolikor posamezne zmagovalne vrste ne bodo izkoristile še preostali čas do republi- škega prvenstva za temeljito treniranje, ne moremo pričakovati nekih posebnih uspehov naših tekmovalcev na prven.stvu Slovenije. Atletika:___ ATLETSKO DRUŠTVO KLADIVAR CELJANOM ZA 5. LETNICO DRUŠTVENEGA OBSTOJA Kratek čas nas še loči od svečane proslavitve 9. letnice obstoja najbolj vzornega atletskega kolektiva v FLRJ, celjskega Kladivarja. O uspehih društva v tem kratkem časovnem ob- dobju se bomo razpisali v prihodnji številki na- šega lista. Kladivar pripravlja Celjanom ob slavnostnih dneh 12. in 15. t. m. vrsto priredi- tev, od kulturnih do športnih, vse pa z izbranim kvalitetnim programom. Na predvečer 12. t. m. bo ob 18. in 20. uri т dvorani starega gledališča >Revija plesne glas- be«, kjer bo sodeloval orkester Radia Ljublja- ne in njeni solisti pod vodstvom dirigenta tov. Bojana Adamiča, ob 20. uri pa bo v Narodnem domu >Kulturna revija«, na kateri bodo sode- lovali prvak zagrebške opere tov. Rudolf Franci, prof. Breda Rajh, Moški komorni zbor Celje pod vodstvom tov. prof. Egona Kuneja in go- dalni orkester >Ivana Cankarja« pod podstvom tov. prof. Dušana Sancina. V nedeljo, 15. t. m. bo ob 7. uri zjutraj bud- nica po mestu, ob 10.30 pa promenadni koncert pred postajo godbe na pihala SKUD France Prešeren, vse dopoldne pa bodo po mestu pro- dajali cvetlične šopke v korist Kladivarja.' Ob 10.30 bo slavnostna proslava petletnice Kladi- varja v dvorani Kladivarjevega doma ob Ker- snikovi ulici, kjer bodo proglašeni častni in zaslužni člani AD Kladivarja. Glavna priredi- tev bo popoldne ob 16. uri na stadionu Borisa Eitfriča »Olimpijski kriterij, aa katereas boda »•delovali Diaaaio ia Mladost iz Zagreba. Od- led ia Ljubljana a Ljubljane, železničar iz Ma- ribora in domači Kladivar. Posebnost te športne prireditve bo tekatovanje v kompletnem olim- pijskem sporedu, kjer bo vsako društvo v posa- meznih disciplinah lahko postavilo le po ene- ga tekmovalca, ki bo lahko nastopil le v eni disciplini. To bo brez dvoma kvalitetna masov- na prireditev v evropskem stilu, saj bo poka- zala kdo je boljši od aaših najmočnejših atlet- skih kolektivov. Ob 18. uri se bo vršila v dvorani in na vrtu doma Kladivarja športna veselica, kjer bo igral plesni sekstet Radia Ljubljane pod vodstvom Sepeja Mojmirja, bivšega aktivnega atleta Kla- divarja. Pokroviteljstvo nad celotno svečanostjo atlet- skega društva Kladivar je prevzel član Izvrš- nega sveta FLRJ tov. Leskošek Franc. NOVI REKORDI V CELJU Konec preteklega meseca so celjski atleti postavili zopet vrsto novih rekordov. Lorger Stane je v teku na 100 m s časom 10,7 izenačil rekord LRS, mladi Kunej Roman pa je pre- senetil na tej progi z izvrstnim časom 11,4. V teku na 200 m je mladinec Celik postavil re- kord LRS s časom 23,1, v metu diska Celesni- kova z 41,71 m, ženska štafeta 4x60 m (Slamnik, Ocvirk, Jager in Majcen) pa je s časom 31,4 kar za 6 desetink sekunde izboljšala prejšnji rekord LRS. Tudi ostali rezultati so bili iz- vrstni. Omenjamo mlado 13-letno Sumakovo, ki je v skoku v višino preskočila 135, Gradišer- jevo, ki je po daljšem presledku zopet prišla med aktivne atletinje in je dosegla v skoku v vi.^ino kar 141 cm, Urbajs je preskočil 180 cm, Vipotnik pa je pokazal izredno hitrost pri teku na 400 m z 51,6, na 100 m z 11,9 in 200 m s 24 sekundami. Gole je v metu diska s 45,66 m dosegel lepo znamko, pa tudi Peterka s 44,89 m v metu kladiva. ŠPORTNE PRIREDITVE V OKVIRU ZLETA SVOBOD Na dan zleta Svobod so se pomerili tudi šport- niki delovnih kolektivov ia vse Slovenije v raz- ličnih športnih panogah. V odbojki je prepričevalno zmagala ekipa Maribora, sestavljena pretežno iz kvalitetnih odbojkašev Branika pred Libojami in Zrečami. V namiznem tenisu je moštvo Kranja v finalu premagalo Celje s 5:2, Celjani pa so se uvrstili na drugo mesto z zmago nad Mariborom s 5.1. Ženska ekipa Celja je med petimi sodelujočimi ekipami v finalu premagala Maribor s 5:2, eki- pa državnih nameščenk OLO Celje pa se je uvrstila na 5. mesto. V nogometu ni bilo predvidenih enajstoric iz Kranja in Ljubljane. Kombinirano moštvo celj- skega Kladivarja je v pokalni tekmi premagalo sindikalno reprezentanco Celja kar s 6:1 B- moštvo Kladi\arju pa S\obodo iz Trbovelj s 5:¿. V kegljanju so Celjani slavili lepo zmago nad Mariborčani. A ekipa Celja je premagala isto- imensko ekipo Maribora v narodnem slogu s 354:291, B ekipa Celja pa B ekipo Maribora s 314:502. V finalu je A ekipa Celja premagala B ekipo s 528:266. Vršila so se tudi tekmovanja v streljanju in kajakaške tekme, rezultate iz teh tekmovanj pa bomo objavili pril.ocinjič. Rokomet: CELJANOM JE ŽE USEL NASLOV PRVAKA SLOVENIJE Rokometaši Celja so v nedeljo gostovali v Ljubljani, kjer so utrpeli nov poraz proti ljub- ljanski Svobodi z 9:14 (2:6). S tem porazom so celjski rokometaši zapravili vse izglede za osvojitev letošnjega prvenstva Slovenije. Razpis Industrijske kovinarske šole Tovarae Mtajlira- ae posode Celje za sprejeas gojencev strojno kljnčavaičarske, strugarske, orodjarske, varilae ia kovaške stroke. Kandidati stari od 14—14 let, ki so dovršili aajmanj 5 razrede gimnazije, naj do 15. juli- ja 19з4 vložijo osebno ali pošljejo po pošti na apravo šole lastnoročno pisano aekolkovano prošnjo z naslednjimi prilogami: 1. Zadnje šolsko spričevalo. 2. Rojstni list. 5. Zdravniško potrdilo, da so fizično sposobni za gornje poklice. Učenci prejemajo od šole mesečno nagrado, in sicer prvo leto din 1.100.-. drugo t.500. • in tretje leto 2.00«.—. Oskrbovalnina v iateraatn znaša ^.500 dinar jev шевесво. Uprava šole Razpis Na podlagi čl. 4 Pravilnika o sprejemanja va- jencev trgovinske stroke v uk in na podlagi izdanih odločb Okrajnega ljudskega odbora Celje z dne 3. fc., št. 528-11 razpisuje Trgovinska zbornica za okraj Celje prazna učna mesta pri naslednjih trg. podjetjih področja Okrajnega ljudskega odbora Celje. 1. Trg. podjetje »Sav. magazin«, Žalec, va- jenca. 2. Trg. podjetje »Potrošnik«, Vojnik, vajeaca in vajenko. 3. Trg. podjetje Ä.Z Štore, vajenko. 4. Trg. podjetje KZ Polzela, vajenko. 5. Trg. podjetje KZ Šentjur pri Celju, va- jenca. *. Trg. podjetje KZ Vransko, vajenko. 7. Trg. podjetje »Izbira«, Rogaška Slatina, vajenca. 8. Trg. podjetje »Izbira«, Laško, vajenca. 9. Trg. podjetje KZ Laško, vajenca. ^ 10. Trg. podjetje KZ Sv. Jernej-Loče,. vajenko. 11. Trg. podjetje KZ Imeno, vajenko. 12. Trg. podjetje KZ Blagovna, vajenko. 15. Trg. podjetje KZ Dobrna, vajenko. 14. Trg. podjetje KZ Žalec, vajenca in va- jenko. 15. Trg. podjetje KZ Šmarje, vajenko. U. Trg. podjetje KZ Ratanska vas, vajenko. 17. Trg. podjetje KZ Pristava, vajenko. 18. Trg. podjetje »Glinca«, Slivnica pri Celja, vajenko. Kandidati morajo zadostiti naslednjim pogojem: a) starost 14—17 let; b) dovršena popolna nižja srednja šola; r) fizično in duševno zdravje ter sposobnost za delo v trgovini; č) državljan FLRJ; d) uspešno položen sprejemni izpit; e) 15-dnevna uspešna poizkusna doba v pod- jetju. Reflektanti vlagajo prošnje pri podjetju, pri katerem se žele učiti do 15. jnnija 1954. Prošnji morajo priložiti: rojstni list, dokazilo o držav- ljanstvu, spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli in nradno zdravniško spričevalo. Pozneje vložene prošnje se ne bodo upošte- vale. Prosilci naj ae vlagajo prošenj pri trg. pod- jetjih, ki niso označena, ker iste ne bodo upo- števane. Sprejemni izpiti bodo 28., 29. in 30. juni- ja 1954, vsak dan od 8. ure dalje v prostorih šole za trg. vajence, Celje, Vodnikova nlica 8. Trgovinska zbornica za okraj " , , C«Jje T Celja objave in oglasi OPOZORILO Štab za kongres »Svobod« v Celju prosi vsa podjetja in posameznike, da najkasneje do 10. junija t. 1. predložijo terjatve, ki izvirajo iz naročil štaba za tehnično izvedbo kongresa. Terjatve je nasloviti na pisarno Olepševalnega društva Celje, Titov trg 1. Terjatve, ki bodo dospele po 10. juniju t. 1. ne bomo upoštevali. GOSPODARSKO PODJETJE »CELEIA« veletrgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami je po sklepu LO.MO Celje na temelju 1. čl. točke a in 8. čl. Uredbe o prenehanju podjelij in obratov prešlo z 51. 5. 1954 v likvi- dacijo. Priglasitveni rok je 30 dni od dneva objave. Likvidacijska komisija OBCNl ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE Agilno društvo prijateljev mladine iz Celja, ki je letos uspešno izvedlo »Novoletno jelko«, izvedlo vzgojni teden« in vrsto uspelih peda- goških in vzgojnih predavanj ter pripravilo vse potrebno, da bo odprta že v najkrajšem času vzgojna posvetovalnica, bo imelo v sredo, dne 9. junija svoj redni letni občni zbor. Občni zbor bo v veliki dvorani Narodnega doma s pri- četkom ob 19.50 uri. Vabimo Celjane, da se občnega zbora udeleže v velikem številu ter tako dokažejo, da hočejo sodelovati pri proble- mih pomoči naši mladini. Na EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI V CELJU bo za absolvente nižje gimnazije sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in zemljepisa FLRJ od 15. do 18. junija po razporedu, ki je raz- viden na razglasni deski. Prošnje, kolkovane z din 30.- in opremljene z rojstnim listom in spričevalom IV. razreda se sprejemajo do 14. junija 1954. ZAČETEK SPREJEMNIH IZPITOV na I. gimnaziji v Celju bo 8. junija 1954 ob 7.50. Ravnateljstvo DOPISNI TEČAJ ESPERANTA Mednarodni jezik esperanto se lahko hitro na- učite v našem dopisnem tečaju. Ako nam po- šljete znamko za poštnino, vam pošljemo brez- plačno na ogled prve lekcije. Ljubljana, Miklošičeva nI. 7 I Zveza esperantistov Slovenije POSNEMANJA VREDNO Namesto venca na grob pokojnemu dr. Ivaüu Stanonikn je darovalo Društvo pravnikov iz Celja. 1000 din Dijaški kuhinji I. gimnazije т Celja. UGODNO NAPRODAJ manjši levi vzidni šte- dilnik z dvema odprtinama, kompleten, malo» rabljen; 5 ročno kovane ornamcntne okenske mreže (>gatrc<) velikost 160X81 cm; motorni plašč Somncrit Type 200, 5,50—19. Naslov т upravi S. V. PRODAM po zelo ugodni ceni posteljo z mrežo., divan, nočno omarico, mizo irt dva stola v dobrem stanju. Vprašati popoldne pri Pograj- cu. Breg 21. PRODAM travnike, njive, sadovnjak, gozd im parcelo. Liboje št. 26. PRODAM dobro ohranjen čevljarski »Singer« stroj, oziroma zamenjam za krojaški šivalni stroj. Stropnik, Celje, Nova vas 28. URADINK srednjih let išče opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. RACUNOVODjO samostojnega s prakso, sprej- me Projektivni atelje, Celje. SPREJMEM mirno sostanovalko. Mariborska 80. KUPIM ogrodje za žensko kolo. — Naslov т upravi lista. ZAMF^NJAM lepo enosobno stanovanje z balko- nom. Naslov v upravi lista. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 4. junija 1954 ob 20.: Pero Budak: »Klop- čič« — gostovanje v Žalcu. Sobota, 5. junija 1954 ob 20.: Hans Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem« - gostovanje v Rim.. Toplicah. i_ Nedelja, 6. junija 1954 ob 14.: Linhartova kome-j- dija: »Matiček se ženi«, gostovanje v Tonolšicii ' Torek, 8, jnnija 1954 ob 15. in 20.: Pero Budaki »Klopčič« — gostovanje v Kranju. ZDRAVNIŠKA NEDELJSKA DEŽURNA SLUŽBA ' Dne 6. 6. 1954: tov. dr. Bitenc Maks, Celje, Cankarjeva ulica 11. KINO UNION CELJE Od 5. do 7. 6. 1954: »Točno opoldan«, amer, filn» Od 8. do 15. 6. 1954: »Dalmatinska svadba«. nemško-slovenski barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 5. do 7. 6. 1934: »Obrni ključ potihemc. angleški film Od 8. do 11. 6. 1954: »Vesna«, slovenski filra Predstave dnevno ob 18.15 uri, ob nedeljah ob 16.15 in 18.15. LETNI KINO Od 5. do 7-. 6. 1954: »Obrni ključ potihem«. angleški film Od 8. do 11. 6. 1954: .»Vesea«, slovenski filn* Predstave dnevno ob 20.15. / Za pomladnim deževjem naj pride še toča Po težkih nezgodah zadnjih let, ko sQt našo domovino zaxxxredoma prizadevale velike elementarne nesreče: suša, slana, toča, ix>žari in zopet deževje, so naši kmetovalci v resnih skrbeh, kaj vse še pride nad njihovo skrbno obdelano zemljo. Medtem ko komaj čakajo, da preneha neprestano deževje, se že bli- že druga preteča nevarnost — toča. Res je, da naša znanost in tehnika že razpolagata s sredstvi, ki preganjajo točo. Toda to so šele prvi poskusi, ki zoper splošno nevarnost pred točo sko- ro nič ne zaležejo. Naš kmetovalec je torej na mUost in nemilost prepuščen usodi: kar bo pa bo! Toda tudi zoper tak usodni udarec so ljudje našli ugodno rešitev: to je med- sebojna ix)moč v obliki zavarovanja. Državni zavarovalni zavod — DOZ — že nekaj let sem zelo uspešno pomaga kmetovalcem iz stiske, ki jo vsako leto povzroča toča. Z razmeroma majhnimi stroški v obliki plačane premije zava- rujejo kmetje svoje p>osevke in nasade. Po cenitvi škode po toči prejmejo od- škodmno v denarju, ki jih reši skrbi po prizadejani nesreÄi. Kako je torej z zavarovanjem zoper točo? Nekdo zavaruje n. pr. pridelek pšenice, ki ga ceni na 8 centov po 3000 dinarjev, to je 24.000 din. Zato plača 3,5%, to je 830 din. 2e ta primer nazorno kaže, da je po- vrnjena škoda vendarle velika tolažba v nesreči, kajti zavarovanec prejme vso zavarovano vsoto, če je balo uničenje po toči stoodstotno. Parcele s E>osevki in nasadi so marsi- kje raztresene p>o oddaljenih delih po- sestva, toča pa često uniči le določene pasove. Zato bi bUo koristno, če bi vs£ik kmet zavaroval pred točo vsaj enega ali dva pridelka, ki morda ležita v raz- ličnih krajih. Pri tej odločitvi se na- vadno vpraša: kaj pa, če toče ne bo? Denar je izgubljen. In vendar ni tako. Slovencem je tako rekoč prirojen čut za medsebojno pomoč tako pri delu ka- kor pri nezgodah in nadlogah. Prav y tej plemeniti lastnosti je skrita sociali- stična misel. Prispevki tistih srečnih ljudi, ki jih nesreča ni prizadela, naj pomagajo nesrečnim. To načelo velja za vsa zavarovanja. 2^aniimivo je še dejstvo, da DOZ zava- ruje proti toči tudi proti visokim izgu- bam. Ugotovljeno je namreč, da so stro- ški izplačane zavarovalnine 300% večji kakor je vplačana premija. Naj torej bralec ne misli, da je to opozorilo na zavarovanje zoper točo reklama. Ne, le- dober nasvet, kako si ljudje danes po- magajo proti morebitni nesreči. Z SMEH IN DOBRO VOLJO KONKURENCA Nekd frizer je hotel imeti čim veC- strank, zato je objavil oglas, in nalepil na lokal velik plakat, da brije po 15 din^ Njegov konkurent v isti ulici pa je iz- obesU plakat: »Tukaj se popravlja britje po 15 din«. ZDRAVNIŠKA Prijatelji se pogovarjajo, kateri zdravnik je v mestu najboljši. »Meni je doktor X rešil življenje. Ta je najboljši,« pravi eden. Prijatelji so bUi radovedni kaj je bilo in srečnik je pripovedoval. »BU sem zelo bolan in xx)klical sem doktorja Y. Po njegovem obisku mi je bUo še slabše. Zatekel sem se k dok- torju Z, ki mi je dal zdravila, po kate- rih sem se počutil, kakor da bom vsak čas umrl. Zena je p>aklicala doktorja X.. Ta pa ni prišel ker je odpotoval. Mi- slim, da nú je s tem rešil življenje.« »Se nedavno ste pisali zelo nerazloč- no, zdaj pa pišete lepo čitljivo. Kaj ste hüi medtem v lepKspisni šoli?« »Ne. Toda oči mi stalno pešajo, da moram prav razločno pisati, sicer po- zneje tega sploh ne bom znal več: brati.« Sodnik: »Obtoženec trdi, da vam je- dal samo prav rahlo zaušnico.« Tožitelj: »Kaj pa še! Zaušnica je bila- tako silovita, da je celo v tek pognala mojo žepno uro, ki je že dve leti stala.« »Pomisli! Ko sem pri ladijski ne- sreči že skoraj utonil, je v bliskovitih podobah šlo vse življenje mimo mene!« »Povej mi, ali med temi podobami ni bila tudi tista, kako sem ti lani po- sodil tri sto dinarjev?« Nogomet;_ PRESENEČENJE Y STORAH IN VELENJU T tekmovanju vzhodne slovenske lige sta oba naša bližnja soseda v nedeljo poskrbela za pre- senečenja. Kovinar je na domačem terenu za- služeno premagal vodilno moštvo na tabeli Pro- letarca iz Zagorja z 2:1 (0:0) in se s to zmago končno rešil repa tabele, velenjski Rudar pa je po ogorčeni borbi premagal Rudarja iz Trbo- velj z rezultatom 5:2 (1.1) in si s to zmago še bolj utrdil položaj v sredini lestvice. LEPA ZMAGA MLADIH NOGOMETAŠEV KLADIVARJA Preteklo soboto so mladi nogometaši Kladi- varja pri prvi mednarodni tekmi dosegli tesno, toda povsem zasluženo zmago proti Niirnbergu s 4:5 (4:0). V prvem polčasu so domačini za- igrali nepovezano, v drugem pa so po prihodu svežih sil in izpremembi domače postave za- igrali kot prerojeni in dosegli po Kokotcu in Vodebu kar 4 gole. Preko 1000 gledalcev je bilo izredno zadovoljnih z zmago domačega moštva. ŠAH__ ŠAHOVSKA TEKMOVANJA OB II. KONGRESU SVOBOD Okrožni šahovski odbor v Celju je v okviru prireditev II. kongresa Svobod, s podporo Pri- reditvenega odbora in Okrajnega sindikalnega sveta izvedel moštveni brzoturnir in brzoturnir posameznikov. Obe prireditvi sta bili izvedeni to nedeljo v šahovskem domu. Tekmovanja po- sameznikov se je udeležilo 41 igralcev, ki so bili razdeljeni v pet skupin. V prvi skupini je zmagal mojster Longer (Svoboda, Tabor-Mari- bor) 6 točk, sledijo: Dobrajc (Svoboda, Zagrad- Celje) 5 točk. Kuščar (Svoboda, Tezno-Maribor) 5 točk itd., v drugi skupini je zmagal Bavdek (Svoboda Stražišče-Kranj) 7 točk, sledijor Drob- nik 4 in pol, Jakolič, Pernat po 5 in pol (vsi Svoboda, Tezno-Maribor), Rozman (Svoboda, Žalec) 5 in pol itd. V treji skupini je zmagal Misura (Svoboda, Celje) 7 točk — 100%, sledita Peče in Poš (oba Svoboda, Tabor-Maribor) po 5 točk, Debevc (Svoboda, Žalec) 4 in pol točk itd. V četrti skupini je zmagal Draksler (Celj- ski šahovski klub) 7 in pol točk, sledijo. Djur- kovič (Edinstvo, Rog. Slatina) 6, Sušin (CSK) 5, Davidovac (CSK) 4 in pol točk itd. V peti skupini je zmagal prof. Grašer (Edinstvo, Rog. Slatina) 7 točk, sledijo: Skok (Savinjčan, Šem- peter) 5. Simonovski (Edinstvo, Rog. Slatina) 4, Hojnik (CSK) 5 in pol točk itd. V finalu je zmagal Bavdek (Svoboda, Straži- šče-Kranj) s 6 in pol točk in prejel lep pokal. Drugi je bil Misura (Svoboda, Celje) 6 točk, sledijo: Longer 5, Poš 4 in pol. Peče 4 (vsi Svo- boda, Tabor-Maribor) itd. V »B« skupini finala sta zmagala Draksler (CSK) in Djurkovič (Edin- stvo, Rog. Slatina), vsak po 4 in pol točk. Vsi tekmovalci v finalu so prejeli lepe knjižne na- grade. V moštvenem tekmovanju je zmagala ekipa Svobode, Tabor-Maribor z 10 in pol točkami in si priborila pokal II. kongresa, sledijo ekipe Svobode, Žalec 9 in pol točk. Cinkarna, Celje 9 točk in Svobode, Tezno-Maribor 7 točk. AKADEMIJA PIONIRJEV Pionirji celjskih osnovnih šol priredijo v če- trtek, dne 10. junija ob 17. uri v dvorani Ljud- skega gledališča v Stanetovi ulici akademijo. Na sporedu so: petje, prizori, rajalni nastopi in deklamacije. Prijatelji mladine, izkažite pio- nirjem priznanje s tem, da obiščete prireditev! Vabijo pionirji in nčiteljstvo osnovnih šol v Celju.