Koroške vesti. —k— Pedagog Benda na delu. Kar piše »Mir« v št. 9. v članku: »Pedagog Benda na delu«, da prestavlja namreč slovenske učitelje v nemško gorovje, a Nemce v Jepe slovenske doline, je popolna resnica. Resnica pa je tudi, da jih držl tam, dokler le možno, akoravno tudi prosijo proe. Resnica je tudi, da Benda ne drži svoje dane besede in da se ni zanašati na njegove obljube. Bodi, da si ne upa ali noče, a nekaj pa je gotovo: Za Bendo tiči dvorni svetnik Barcsav, ki ga Benda jako spoštuje, to se pravi: se ga silno boji. Barcsay pleše po piščalki Volksrata in priganja Bendo ter ga udriha po plečih. Tako gre ta mašina, ki naj bi ji za jako pravičnega označeni novi dež. predsednik že davno napravil konec ter vzpostavil zakonite razmere. —k— Proti Slovencem. V nedeljo dne 2. t. m., so zborovale podružnice nemškega »Schulvereina« za celovško okolico. Zastopane so bile po odposlancih podružnice: Trenjavas, Grabštanj, Žihpolje, Gospa Sveta, Ribnica, Št. Jurij na Pesku, Št. Peter, Žrelec, Št. Tomaž, Vetrinj, Borovlje in celovški odseki moških in mladeniških podružnic. Zborovanej je vodil proiesor Wute. — Govoril je Dunajčan Willscher. — Boroveljski okraj bo skoro gotovo za Rož ustanovil lastno zvezo. -— Istotako so sklenili ustanoviti za celovški okraj svojo okrajno šulierajnsko zvezo. — Dobernig zida svoj most čisto po narčtu — in bo kmalu onstran Karavank! —k— Slovencem v posnemanje! Dva neimenovana v Beljaku sta darovala za nemškii Schulverein in za Siidmarko vsak po 2000 K! —k— Netnški šulverein za Pliberk in okolico je zboroval pri Leitgebu v Sinčivesi. Zopet je govoril potovalni učitelj Willscher z Dunaja. — Zastopane so bile podružnice: Dobrlavas, Zelezna Kaplja, Galicija, Guštanj, Miklavčevo in Črna. Ustanovili bodo zvezo za Pliberk-Dobrlavas—Železna Kaplja! —k— V Borovljah je krajni šolski svet sklenil uvesti kuharski in gospodarski pouk v III. razredu dekliške meščanske šole. — Pouk se bo vršil v poslopju nove meščanske šole. —k— Preprečena krivica. Zadnjič smo poročali, da je bil imenovan nadučiteljem za Glinje nadučitelj Wruhlich iz Slov. Plajberga, in to na pritisk nemškega Volksrata. Slov. delegacija se je zavzela proti temu škandaloznemu imenovanju in vložila protest. In to pot je menda vendarle pomagalo. V uradnem listu čitamo, da je nemškutarski učitelj Wruhlich resigniral 'na to mesto in da bo bržkone še enkrat razpisano. Vsekakor pa opozarjamo slov. delegacijo, da tudi v drugo stoji na straži, ker ni izkiljučeno, da nemški Volksrat, oziroma deželni šolski svet zopet iztakne kako škodo. Glinje so slovenske. in tja sodi ^.amo slovenski učitelj! Nemškutarskih razgrajačev nam ni mar, ker hočemo "živeti v miru. —k— Stavka deželnega Šolskega sveta koroškega. Po hudih bojih so si ohranili Slovenci svoje pravice na ljudskih šolah v Strojni, v Št. Danielu in v Vogrčah. Toda deželni šolski svet se še vedno ne zmeni za tozadevne odločbe ministrstva in ne izpolni svojih dolžnosti. Bridka je namreč pot teh nemških spokorjencev v Canoso. Nasprotno, namesto da bi se izvršile najvišje odredbe, hujskajo nemski naduteži še naprej proti Slovencem, in značilno se je izrazil deželni šolski nadzornik Benda napram neki učiteljici. Rekel ji je, seveda po nemško, sledeče: »Ni dovolj. da je kompetentinja izborna učiteljica, ampak se mora pečati tudi s politiko in pridružiti se mora ljudem, ki predstavljajo nemško stranko.« Opozarjamo oblasti na to postopanje in zahtevamo od- ločno. da1 se take turške razmere v koroškem šdstvu kratkomalo odpravijo. če šolske oblasti nastopajo na tak način, kako se more kaznovati slovenske starše, če tem nasilstvom primerno odgovore?! —k— Slovenščina na koroškib šolah se po prizadevanju naših »pedogogov« Benda-Juvan-Morotovega kalibra vedno bolj preganja. Tem gospodom se zdi germamzacija koToških Slovencev še vse prepočasna; zato hočejo Volksratu in nemškim obramfonim društvom priskočiti na pomoč s prav radikalnim sredstvomi na ta način, da vržejo slovenščino popolnoma iz koToških šol. Pri tem računajo: Mladina, ki se ni priučila slovenskemu pismeniemu jeziku, tudi ne bo mogla čitati slovenskih knjig in časopisov in bo navezana zgolj na nemško čtivo. Potom nemških knjig in časopisov se bo navzemala nemškega duha, in uspeh ponemeevanja bo gotov. — Temu stremiljenju slavnih koroških »pedagogov« primerno so zakonito določene, za slovenske učence obligatne 3 ure slovenskega pouka malone po vseh koroških šolah izrinile, in sicer večinoma na ta način, da so jih slavne šol&ke oblasti zaukazale nastarviti na konec popoldanskega pouka. Torej po šoli, ko je odšla veoina šolarjev domov, se je poučevala slovenščina in so maloštevilni stovenski učencK ki so se priglasili za ta pouk. po pravici smatrali to ravnanje kot nekako kazen in so polagoma tudi — kostali! Naši slavni »pedagogi« pa so kajpada z vso1 resnostjo zatrjevali, da slovensko ljudstvo ne mara pouka slovenščine na šolah. Ali ne tiči v tem največja zlobnost naših šolskih organov, ki so vendar poklicani, da čuvajo zakone in pravico! — Koder pa so na splošno zahtevo slovenskega ljudstva, oziroma krajnih šolskih svetov uvedene slovenske ure, pa po_učujejo slovenščino nemškutarski učitelji, ki pismene slovenščine sami niso zmožni; naravna posledica temiu je, da je pouk tak, da se ga Bog usmili. Tako n. pr. poučuje nemškutarski naduoiteli v M. na Z. svoje učence na ta način: Čitajo sicer nekolrko slovensko iz slov. berila, a ne razumejo, ker jim učitelj ne razklada; govorijo pa nemško, n. pr. »Tiirken heist auf slovenisch sirk.« O kakem spisju iz slovenščine sploh ni govora, in to se godi na šoli, ki jo obiskuje izmed 210 učencev le 9 Nemcev; vsi drugi pa so Slovenci. — Da bi pa tudi pod temi razmerami ne ostal kak atom znanja slovenščine preveč na slov. mladini, kar bi proces germanizaicije utegnilo ovirati, so si slavni koroški »pedagogi« znali pomagati tudi iz te zadrege: Učitelj piše na tablo: »Ersuche, dass mein Sohn (meine Tochter) dde slovenische Stunde nicht besucht«. Otroci prepisujejo na listek, starši podpisujejo, in1 »nevarnosti«, da bi slovenski otroci priučili slovenskemu čitanju, je konec! Ali to ni žalostna slika \z koroške šole?