Poštnina plačana v gotovini. Leto III. 1925. Ljubljana. Štev. II. - November ooaoixujaacCTXTjjjj. «J. Neškudla Tvornica cerkvenih paramentov, bander, kongregacijskih in orlovskih zastav. Atelje za umetniško ročno vezenje v zlatu in svili. Ljubljana, sv. Petra c. 25. Sprejema tudi vsa popravila, ki se strokovnjaško in} p o najnižjih cenah izvedejo. Ceniki, vzorci, proračuni in načrti se razpošiljajo brezplačno. VSAKA VIGREDNICA naj si naroči sledeče knjige: Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Hurnek. Pojasnjeno z 69 podobami in 2 barvnima slikama. Cena knjigi Din 48 —, vezani Din 60-—. Sadje v gospodinjstvu. Navod o ravnanju s sadjem in o konserviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena Din 30 —. Slovenska kuharica. Velika zdaja z mnogimi slikami v besedilu, 33 barvanimi tabelami in s 193 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjena in pomnožena izdaja 685 strani. Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Cena elegantni v platno vezani knjigi Din 220'—. Izmed pripovednih spisov priporočamo predvsem: Inr ilirrir C !;>i 10 zvezkov, priredil dr.Ivan Grafenauer. Posamezni zvezki v elegant»! t i In bolna si? Pa menda ne resno? Vsekakor Ti svetujem, da tudi navideznih malenkosti pri daljšem bole-hanju ne zanemarjaš. Le do dobra se pozdravi, ker pred Tabo je še mnogo dela, kakor izpre-vidim iz Tvojega zadnjega pisma! In pogosteje mi piši I Ozelenela tratica. Čemu bi se trudila za vesele novice za mene? Saj iz odgovorov lahko izprevidiš, da se tudi druge ne obračajo v šaljivih zadevah na mene. Rada slišim zvonki dekliški smeh in veselo čebljanje, toda naše življenje — tudi že pogosto v mladosti — ni samo kupa veselja, vselej ji je primešano tudi vsaj nekaj kapljic bridkosti. In če so Tvoji kupi primešane te vrste kapljice, pač ne moreš drugače, kakor da jih použiješ. Grenke so, to vem, a ni drugače. Ne veš sama,niti Ti ne more nihče zagotoviti, da Ti je bil baš ta življenski cilj od Boga določen. Če si nekoč sama zakrivila, a si skušala popraviti, pa se ni dalo, je to znamenje, da je imel Bog drugačne namene kakor Ti. Zato se skušaj umiriti na ta način, da se poglobiš v delo, lepo in požrtvovalno delo svojega poklica. Ne vem sicer kakšen je ta poklic, a to vem, da imaš prilike dovolj, ga oplemenititi. Željo svojega srca, ki hoče le sebičnega uresničenja, dvigni viš^e in višje. To delo naj prevzame vse Tvoje bistvo in porabi vso Tvojo moč. In če se hoče Tvoje hrepenenje vnovič vpičiti v stari nedosegljivi predmet, čuj nežni glas v Tvoji notranjosti: Višje, višje ! Če slediš temu glasu, Ti ne bo žal in Tvoje življenje bo dobilo vse drugačno vsebino. Sporoči mi, kako Ti pojde to delo izpod rok! Zdenka, flli se nisva že nekoč srečali pod drugim imenom? Bodi kakor že: z zanimanjem sem prečitala Tvoje vrstice, ki mi povedo, mnogo žalostnega iz Tvoje mladosti. Zdi se mi in morebiti se ne motim, da je ta velika po-skušnja, ki jo prestajaš, potrebna za osamosvojitev Tvojega značaja. Glej, nI treba, da bi bilo vsako dekle bršljan, ki nujno rabi oporo za svojo rast. Je pač mnogo v ženski osebnosti zlasti za današnje čase, kar jo docela osamosvoji, postavi v življenje, kjer izvrstno vrši vsojo dolžnost tudi — brez moške opore. Seveda mora taki ženski vladati volja in ne — čuvstvo, ln, draga, če je bila Tvoja otroška doba tako polna Tvoje volje, ne daj se zdaj nadvladati čuvstvu, ki, kakor vidiš, ni prišlo na pravi naslov. — Seveda bom prav posebno molila za Tvojo zadevo, Ti pa mi pišeš, kako se Ti bo godilo. Kaj-ne? Cvetna draga. Prav iskreno sočuvstvujem s Teboj ob izgubi zlate mamice. Vem, da je to najhujše, kar more zadeti dekliško srce. O, da, pretekla so že leta, a še sedaj mi zamegli oko v solzah, ko stopim pred njeno sliko. — Razumem Te, ko praviš: »In nad mladostnih mnogo je pomoril boj in upov dosti spi v grobu poleg mamice « — In jaz naj Ti bom mamica? Rada, zelo rada, le iz daljave mora priti pogosteje moj otrok, da mu pogledam v oči, to verno ogledalo duše, če je tam notri v globini vse svetlo in lepo, in da nama svet ne umaže kristalno čiste čaše, v katero bova zbirali žrtve in premagovanja, da jih poneseva mamici, ki jih pokloni Bogu. — Pridi! GRDO, SMEŠNO IN KOMIČNO V UMETNOSTI. SLAVKO SAVINŠEK. v Ce hiša ni zidana popolnoma po zahtevah stavbene^ umetnosti in če ni popolna v lepotnem - zmislu, pravimo, da ni lepa. Če gledamo rožo, ki je že pričela veneti in ni več na višku popolne rožine lepote, tudi pravimo, da ni lepa. Ni pa vedno taka stvar že grda. Kdaj postane grda, ali kdaj je kaka stvar grda? Kadar ima stvar na sebi take nepopolnosti, ki so v protislovju z njenim naravnim namenom in v navzkrižju z lepoto, ki jo od te stvari zahtevamo, tedaj je stvar grda, ne samo nelepa. To velja za vse pojave, ki jih zaznavamo s svojimi čuti in čutili. Čemu razpravljamo tudi o grdem v umetnosti, ko je vendar načelo umetnosti najpopolnejša lepota? Treba je. Saj v umetnosti, posebno v upodabljajoči in leposlovni mnogokrat najdemo stvari, ki so naravnost v nasprotju z zakoni in zahtevami lepote. Kdaj so take grde stvari v umetnosti upravičene? Če vedno gledamo samo res lepe stvari, se naše oko temu privadi. Saj je znano, da je vsaka pesem le nekaj časa lepa. — Da lepoto spoznamo, ni treba, da bi ravno vedno lepe stvari opazovali. S primerjanjem lepili stvari z grdimi šele prav spoznamo, kaj je lepota. Isto je tudi v umetnosti. Da umetnik tembolj poudari lepoto n. pr. misli in idealov nravnosti, se često posluži grdili in nenravnih zgledov. Ž njimi tembolj dvigne vrednost in sijaj lepih misli, ki iz grde okolice nekako izstopijo v vsej svoji lepoti. Toda zavedati se mora, da mu te grde stvari služijo samo v poudarek in povzdigo lepega in dobrega in so zato za umetnino samo le podrejenega pomena. So sicer potrebne, ali nikdar ne smejo v umetnini prevladati tako, da bi bile v kvar lepemu in dobremu v tej umetnini. In nikdar ne smejo biti izražene tako, da bi žalile nravni čut bravčev (gledavčev). Le v tem zmislu sme grdo služiti umetnosti, ne da bi pri tem trpeli temeljni principi lepote v umetnosti. A še na drug način lahko porabi umetnost grdo: če je pusti nastopiti v smešni obliki, ker kakor hitro je kaka stvar osmešena sama po sebi, kaže že na velike prednosti lepega in dobrega. S tem prehajamo k smešnemu v umetnosti. Kaj pa je smešno? Zelo težko je izbrati pravilno označbo zato. Smešno je nekaj neskladnega, ki nastopi nenadoma in vpliva na nas razveseljivo. To se sme v umetnini zgoditi le na nevažniii in neškodljivih pojavih. Pričakujemo, recimo, da se bo stvar, ki jo opazujemo, razvila uprav tako, kakor je to v soglasju z njenim namenom. Pa nenadoma se izvrši preobrat v tem razvoju, česar pa mi nismo pričakovali. In pri tem nenadnem preobratu začutimo, da je nekaj naše živce poščegetalo in nastop tega neskladja nas veseli, ker gre proti našim računom in to nerodno neskladje nima za nas ne posebne važnosti, ne škode. Razvoj in nasprotja v tej neskladnosti pa se morajo vrstiti hitro drug za drugim, da naše zanimanje ne opeša in se ne razleze v dolgočasnost, ki nas ne more več razveseljevati. Kaka stvar je že lahko smešna sama po sebi; smešnost se je že nekako drži. Če pa kako stvar kot smešno predstavljamo, četudi ni smešna sama po sebi, dobimo smešno v malce spremenjeni obliki, ki jo imenujemo komično. O človeku, ki zna v vsaki, še tako resni stvari videti smešno, ki ima nekak nagon, da vsako stvar vzame od smešne strani, pravimo, da ima humor. Stvari in osebe pa, ki imajo to zmožnost, imenujemo h u m o r i s t i č n e. Smešno in komično pa zopet delimo v: s mesnico, ironijo, karikaturo, parodijo. Smešnico dobimo, če na med seboj si nepodobnih stvareh najdemo podobnost, ki jo nepričakovano, nenadoma in dobro pogodeno izrazimo. Vsebina smešnice je vedno nekaj neskladnega, neumnega, a neškodljivega, pa tako izraženega, da nas spravi v smeh. Ironijo imenujemo osmešenje kake stvari z namenom, norčevati se iz nje. Loči se od smešnice v tem, da hoče z norčevanjem osmešeno stvar uničiti, dočim smešnica stvar le neškodljivo osmeši. Ironija je lahko fina, kakor pravimo: v rokavicah, ali pa ostra. Ce je ironija fina, ni tako huda, če je pa ostra, je razžaljiva in onega, ki mu je namenjena, njen vpliv zelo boli. Take vrste ironijo imenujemo sarkastično ali satirično ironijo. Karikaturo napravimo iz kake stvari ali osebe s tem, da poudarimo njene posebnosti do smešnosti. Dobre ali lepe in resne lastnosti prezre m o, ali jih komaj naznačimo, dočim pa posebnosti osebe, n. pr. prevelik nos, povečamo in poudarimo tako, da to povečanje vzbudi smeh. Nevarnost je pri tem karikiranju, da ne pridemo v protislovje z načeli in pravili lepote, ker bi taka karikatura ne bila umetnost, ampak laži-umetnost. Iz tega vzroka je pri nas in drugod zelo malo dobrih karikatur, ki hi res odgovarjale načelom lepote. S parodijo kaj nizkega nepomembnega na smešen način povzdigujemo in poveličujemo, dočim stvar travestiramo, ako visoko in pomembno v smešni obliki ponižujemo ali omalovažujemo. Karikatura služi predvsem slikarstvu, druge plati smešnega pa leposlovju, posebno dramatiki. Tako vidimo, da tudi grdo in smešno lahko pride do veljave v umetnosti, le paziti je treba, da ostane to v pravih mejah in merah. Le takrat more blagodejno vplivati na nas tudi grdo in smešno, ako ne pokvari namena umetnosti in načel, ki jih umetnine morajo imeti, namreč: lepega, dobrega in resničnega v njih. Kajti le lepa, dobra in resnična umetnost more prav vplivati na človeka in tako vršiti svojo vzvišeno nalogo v človekovem življenju. VEČERNA. ZVONA PRIMČEVA. Tiho umira dan. Vsa rdeča je zapadna stran; prek poljan odmeva vdani: „Ave ..." Tiho šepečejo dobrave prošnjo pobožno. V zarjo rožno zlat oblaček plava. Prek poljan odmeva: „Zdrava ..." PASTIRICA, POVEJ! VITA. Pastiričica, ljuba pličica — morda veš ti, kje se solnce skriva, da ga ni dolge, puste vse brezsolnčne dni? . . . Strese z repkom ptičica, modra pastiričica: „Solnca se ti hoče? Oj, ne veš li, da za temnimi oblaki zlato solnce — joče, težko čaka lepših dni, da se zopet nasmeji ..." Odletela ptičica, dobra pastiričica. Kam? — Kdo ve?--- Svetla misel mi je dvignila srce —-- BRATJE IN SESTRE. STANKO CAJNKAR. (Nadaljevanje) 10. Zakaj ne prideš domov, Anica? Kaka je pesem trboveljskih rovov, Nande? Delajmo . . . Kaka je pesem vaših in Prevelovih polj, Tončka? Delajmo . . . Kaka je pesem tvojega suženjstva, Anica? Delajmo . . . Povsod enak začetek, povsod trozvok. Ali ubran? Nandetov ni bil. Bil je disharmonija od prvega do zadnjega dne. Zato mu je bilo Aničino pismo v odrešenje. — Tončkina pesem je bila lepša. Samo oče in mati sta za trenutek opazila rahlo neubranost, ker sta prisluškovala s srci. — Kaj pa Anica? Ljubezen ima čist glas in je sigurna. An.ca je služila iz ljubezni do doma. »Kaj delaš, Anica?« Brat Nande je bil. »Saj vidiš, deteljo kosim.« «Ali ni nobenega moža pri hiši, da tebi nalagajo?« »So, so. Pa nimajo časa in se jim ne ljubi.« »Tako? Kaj pa konji? Ali vam je vse poginilo, da vlačiš samokolnico?« »Konje imamo pri nas za sprehod, za kočijo in za dirko. Deteljo pa lahko pripelje dekla na samokolnici.« »A tako? Daj, — da ti pomagam.« Prav rada je pustila. Tako zmučena je bila ta dan, da je le s težavo premikala noge. »Dovolj bo, Nande. Ne bom mogla peljati.« »Saj bom jaz peljal.« »Ti? Ne vid jo radi, ako mi kdo pomaga.« »Kaj, še pomagati bi ne smei? Iti niii sestri ne?« »Pravijo, da je to deklino delo. Zadnjic mi je pomagala Tončka, pa sem bila kregana . . . « Nande se je naslonil na koso, stisnil je ratišče, da je zaškripalo in je kljubovalno pogledal proti vasi, kjer je kraljevala Prtvelova hiša. »Zakaj ne prideš domov, Anica? Pusti vse in pridi!« »Ne morem, Nande, radi doma ne morem,« je žalostno odvrnila deklica. »Pa saj ni tako hudo. Še veselo je včasih. Ko si ti bil zdoma, so mi priš.i godci igrat za god. Še pogostil jih je Prevelov gospodar « Ako je bilo treba govoriti o veselih dogodkih, je bila Anica navadno vedno v zadregi. V resnici tudi v tem goduvanju ni bilo nič vesekgj. Gvispod^r je ubil majhno, prav majhno kupico in to na poti skozi kuhinjo, Kjer je Anica pomivala. Kriva je bila ona, čeprav je komaj vedela, kaj se je zgodilo. Potem so obhajali njen god, prav veselo in burno . . . Ona pa je jokala. Nikdo je ni pogrešal, mkdo je ni klical. Zato ni čudno, ako se je tega veselega dogodka tako hitro spomnila. »Pusti vse in pridi 1« »Ne vabi me, Nande! Ti ne veš, kako rada bi šla domov, iz srca rada, pa ne morem . . . « Potem sta naložila in Nande je peljal. Ko sta prišla blizu hiše, je deklica zaprosila: »Daj meni sedaj. Bom sama.« »Ne, ie pretežko za tebe.« »Daj boš videl, da ne bo dobro.« In je pustil. »Saj ne b š mogla Anica. Preveč sva naložila.« »Bom. Zbogom, Nande!« In se je uprla, da so slabotne roke zatrepetale ter je odhitela dalje po svoji trnjevi poti. Preden je prišla do hiše, je morala počivati. »Pusti vse in pridi domov,« je zaklical Nande, da se je slišalo vse tje do zidov neprijazne Preveiove hiše. Deklica pa se je uprla še enkrat in je izginila v Prevelovem vrtu. Prevelovi so bili velikodušni, zato so delili miloščino . . . Visoko na hribu, v najubožnejši viničariji je zbolela sestra Preveiove gospodinje. Lahkomiselnost in moževo slabo življenje sta jo privedli iz bogate vaške hiše visoko na hrib, v viničanjo. In sedaj se je v vso revščino vsilila še bolezen. »Na hrib pojdeš,« je rekla Prevelova gospodinja Anici, ko je stopila v sobo. »Nekoliko tople juhe boš nesla. Pa da si takoj nazaj.« »Bom,« je odgovorila deklica. To besedo je vsak dan neštetokrat ponovila. Sice pa je vprašalo: »Zakaj ne greste sami, saj je vaša sestra.« Anica ni vedela, da ie bilo vsiljenki v viničariji na hribu ime — legar. Prevelova gospodinja pa je slišala govorico, ki je s skrivnostnim šepetanjem naznanja« kugo, zato je dilila usmiljenje lastni sestri po tujih ljudeh. »Kako je,« je vprašala gospodinja deklo Amco, ko se je vrnila. »Slabo,« je odgovorila deklica. »Kako revni so ti ljudje . . . « »No, saj tudi vi nimate bogvečesa,« je odvrnila užaljeno ponosna gospodarica. Obema, gospodinji in Anici pa je ostalo prikrito, da se je vsiljenka s hriba oklenila Aničine roke in je tako prestopila prag Prevelove hiše. Ostala pa je skrita še dolge dni. Ko so potekle ure, se je dala spoznati in Anica je legla. 11. Umrla bo... Anica, kaj si najtežje odpustila Prevelovi hiši? Ali surnnje, ali očitanje, ali krivico? Ne, vse to je bilo lahko odpustiti. Hudo pa je, ako tudi v bolezni ni dobre besede in materinske skrbi. In tega je Anica čakala zamanj. Zato je povprašala po materi, Tončki, očetu in Nandetu. In so prišli. Tudi Nande je prišel k bolniški postelji. Ako ni mogel sain, je povprašal mater ali Tončko. Tončka je tiste dni mnogo trpela. Prevelovi so zahtevali novega talca. In zadelo je njo. S svojim mirom in tihim materinskim srcem se je preselila k Prevelovim. Anica pa je gorela v vročini bolnega telesa in se je polagoma pogrezala v nezavest. »Hitro, Tončka, hitro! Boš kregana,« je klicala v motnem spominu na svojo službo. »Po deteljo bo treba . . . Nande, ali mi boš zopet pomagal? Ne. Nande, ne, pusti, bom sama ... Ne bo dobro, ne bo dobro, Nande.« Še le v teh dolgih in mučnih blodnjah se je razkrilo pred Aničino materjo trpljenje najdražje hčerke. Prevelovi so v teh dneh zopet blagodušno delili miloščino. Skrbeli so za jed in pijačo, čeprav si Anica tega ni zaslužila, pustili so, da so prihajali domači nemoteno, da so smeli cele dolge noči prebedeti pri svoji Anici. Včasih so tudi sami pazili na svojo bolno deklo. Kako, tega Anica ni mogla razumeti. »Kako je z Anico,« je vprašala Elica mater. »Umrla bo,« je izpovedala. »Umrla?« Dekletce se je sesedlo na hišni prag in si je zakrilo solzni obraz. 12. K materi bi šla . . . Anica si je želela domov. Dokler je bila zdrava, je zmagovala in se ni izdajala. Ko pa je bolečina vzela silo in odpor, je zakipelo v srcu kar samo od sebe in je prišlo na opečene ustnice: »K materi bi šla ... « Vso vročo od hrepenenja po domu in materi je Tončka sestrino željo sporočila domači hiši. Skoraj istočasno pa je trpljenje Prevelove gospodinje prikipelo do roba in se je izlilo v nestrpno željo: »Domov naj jo vzamejo, saj je njihova « Tudi to je oznanila Tončka doma. Tedaj je Nande z vso ljubeznijo pripravil nosilnico. In sta odšla z očetom na žalostno pot. Tako se je Anica vračala domov. Nandetu in vsem drugim je bil to najža-lostnejši dogodek, kar so jih doživeli. Anica je z nosilnice pozdravila očetov dom iz vsega srca. Samo motno je videla pred sabo obrise stare lesene hiše, zelo nejasen je bil spomin na zdrave in vesele dni, ki jih je preživela doma, v telesu je peklo in žgalo, da se je poznalo v očeh in na ustnicah, toda skozi vso bolečino je srce govorilo pozdrav domu in materi, očetu in Nandetu in vsem, vsetn od Marice, ki je ni bilo doma, do nerojenega, spečega pod ljubečim srcem materinim. »Sedaj si doina, Anica,« je dahnila mati nad bolniško postelj v domači hiši. »Doma, doma . . . «, je rahlo odmevalo iz dekličinega srca. Potem pa se je zopet stemnilo pred očmi in je padla v novo blodnjo. »Ne bo dobro, Nande, ne bo dobro. Preveč sva naložila in jaz ne morem . . . Ne morem, Nande. Pusti, pusti, kregana bom . . . « »Ne boš, Anica,« je odgovarjal mučni blodnji brat Nande. »Sedaj si doma, Anica; nikdo te ne bo kregal. Sedaj si pri materi . . . « 13. Kaj bomo? »Ne morem . . . Bolna sem.« Tako je pozdravila Tončka in je skoraj padla čez domači prag. In je vlegla še ona. Ni hotela čakati na Prevelovo miloščino, zato je odšla, preden so moči popolnoma odpovedale. »Kaj bomo,« je vprašala s skrbjo in žalostjo mati. Nikdo ni vedel odgovora, tudi Tončka ne. Pride včasih tako, da so misli vseh eno samo veliko vprašanje, želje vseh en sam hrepeneč vzdih in volja vseh eden in isti temni obup. Naši ljudje imenujejo te trenutke dneve preizkušnje. Bog tehta svoje in njegovi devajo na tehtnico Njega. Oh, ko bi ne bil nikdo najden prelahek . . . »Ko bi vsaj vedeli, kaj je,« je vzdihovala mati. »Naj gre Nande po zdravnika,« je rekel neodločno oče. Ko je prišel zdravnik, je povedal, kako in kaj. Bilo je hudo, mnogo huje, kakor so mislili. »Pazite, to je legar in je nalezljiv. Lahko se vsi okužite.« Potem so nabili na hišne duri bel list, ki je svaril in grozil s smrtjo. »Oh, in tako dolgo sta bili pri nas,* je stokala Preveiova gospodinja, ko je zvedela. »Kaj če tudi nam ne prizanese, o Bog, kaj če tudi nam ne prizanese . . . Pa je prizanesel. V knjigi božjih računov so bili Prevelovi na drugi strani. 14. Smrtne stopinje. Smrt je v našeh domeh stara znanka. Pozna vse kote, vse vhode in izhode, vsak glas in vsako senco. Zato prihaja brez hrupa in nemira. Mirno se postavi poleg postelje in čaka na svojo uro. Nikdo je ne opazi, a vse jo sluti in mati jo celo bere iz bolnikovih oči. Pa ni kruta, kakor jo slikajo; poslanka je, verna in zvesta, in prihaja brez kose in z ljubeznijo v očeh polnih večnosti. Zato začne povabljeni misliti na svoj večni dom. »Tončka?« »Kaj je, Anica?« »Ali ti je hudo?« »Ne preveč, Anica.« »Meni pa je . . . Ir. bom umrla « »Ne boš ne , . . 01 e bove ozdraveli.« »Jaz ne . . . Nikoli reč ne bom zdrava . . . « Bog je gospodar, Sano on ve.« „Mene je poklical in sedaj vem . . . « »Tončka, ali spiš . . . ?« »Ne, kaj pa je, Anica?« »Ali slišiš godbo . . . ?« »Odkod pa, Anica? Ne slišim.« »Poslušaj, poslušaj . . . Sedaj, sedaj . . . « »To se ti dozdeva. Vse je tiho.« Ta dan je Anica vstajala iz nezavesti in blodnje. Pa ni bilo zdravje. Bila je ljubezen božja, ki je pripeljala gospoda z belim Gospodom. Tako je sveta hostija še enkrat razvnela čisto srce dobre male večnostne romarice. Tudi pri Tončki je potrkal dobri gost, pa ne za slovo ampak v pozdrav, v zdravje. »Tončka, veš, kaj sem mislila ravnokar?« »Kaj, Anica?« »Da ne bo težavna moja pot. Gospod gre z menoj . . . « »Ne, Anica, zdravje je prinesel.« -Ne, ne, na pot greva, na pot, na . . . pot . . . « Potem je nova bolečina pretrgala nit zavesti in iz mučnega padanja je zvenelo še dolgo: »Na pot, na pot ... « Nande je slišal te pogovore. Stal je pri oknu in vsaka beseda je našla pot v srce. Potem je stopil za materjo v sobo. »Kako je, Anica?« Deklica ni odgovorila. Oči so bile široke razprte in so strmele bogvekam. »Nande, Nande,« je planila naenkrat kakor iz težkega sna. »Nande, Kristus stoji poleg tebe, ves krvav, bičan, s trnjem kronan in tako žalosten, Nande, tako žalosten . . . Saj bo padel, padel bo . . . Nande, pomagaj mu, pomagaj mu ... 1« »To so mati, Anica, naša mati « »Ne, ne, Nande. Kristus je, ves krvav in žalosten, žalosten . . . $ ROŽNI DOM j O VSEH SVETIH V ROŽNEM DOMU. FRANCKA G. i^gk ikdar otroke v Rožnem domu vreme toliko ne skrbi, kakor tisti teden pred V^^J^ Vsemi svetimi. Vsak večer modrujejo na vrtu: „Začelo se je oblačili; 1X1 morda pa le ne bo slane." M Na vrtu za Rožnim domom ravno sedaj najlepše cveto krizanteme; na vseh gredicah žare pestrobojni cvetovi. Noči pa so v oktobru hladne. Ponoči naj se zjasni, pa bo zjutraj vse pobeljeno od slane in cvetke bi žalostno povešale poparjene glavice. — Tega se boje otroci. V Rožnem domu imajo namreč za praznik Vernih duš lepo navado. Ker so se šele pred nekaj leti priselili v našo dolino, nimajo še nobenega svojca pokopanega na tukajšuem pokopališču. Mati, gospodinja v Rožnem domu, pa so modra vzgojiteljica. Ne puste, da bi se otroci na praznik Vernih duš sprehajali od groba do groba in pasli radovednost, ko toliko ljudi v najgloblji žalosti kleči na grobovih in moli. Vsak otrok mora na pokopališču poiskati zapuščen grob. Z mamino pomočjo ga najprej opleve in popravi, potem pa prenese s svoje gredice nanj najlepše krizanteme; mama pa darujejo za vsak grob nekaj svečk. Vesele se otroci tega opravila in so ponosni nanj. Rajnikom, ki počivajo v zapuščenih grobovih, pa naklanjajo tudi duhovne dobrote. Bolj goreče kot druge dneve molijo za verne duše in njim v korist voljno prenašajo svoje male težave. — Na praznik, ko zvonovi že ob štirih zjutraj vabijo k molitvi sv. rožnega venca marsikateii mali zaspanček v.zdihne: „Naj bo — za dušo onega ki počiva v grobu, katerega sem jaz okrasil!" „Stana, ali boš ostala zvesta navadi iz otroških let," so vprašali mati najstarejšo, sedemnajstletno Stano. Deklica je zardela, pa kmalu odgovorila: „Oprostite, mamica, da Vam tega še nisem povedala. Golobova Metka mi je pred tednom pisala iz Amerike in me naprosila, naj olepšam grob njene matere. Toda berite sami!" Mati so brali: Draga prijateljica v domovini I Komaj vidim skozi solze in roka se mi trese, ko Ti pišem to pismo in Te pozdravljam. Vseh mrtvih dan se bliža. O, da bi mogla sama domov! Z rokami bi zrahljala prst na grobu, s solzami bi zalila cvetkam. Verjemi, Stana I Tako dolgčas mi je včasih v tujini. Pri belem dnevu tedaj zasanjam: Vrnem se domov; in tam, na pragu bele hišice me bo s razprtimi rokami čakala mamica. Padla ji bom v naročje in med solzami veselja bova pravili, kako sva težko čakali druga na drugo. Tako žive so te sanje, da komaj verujem Tvojemu pismu; „Pornilujem Te — siroto brez mamice! Po Tebi so jokali vsak dan, najljubši so jim bili pogovori o Metki, s Tvojim imenom na ustnicah so se ločili. — Sedaj jih ni večl"— Dobra Stana 1 Skrbi Ti mesto mene za mamin grob! Zrahljaj prst, pokrij grob z rožami, prižgi lučee! Poklekni in moli v mojem imenu: Zlaia mali, odpust te otroku, ki v tujini mrje za Vami. Lahkomišljeno je verjel, da je na svelu še veselje in ljubezen poleg materine. — Grenko resnico okuša zdaj; za kazen mu je odvzeta še zadnja uteha: niti na materin grob ne more . . Vsi solzni so mati vrnili pismo. Poznali so dobro Stano in vedeli: vestno bo izpolnila prijateljičino prošnjo. Četrtošolka Zinka ima že tudi izbran grob. Vpetem razredu sta bili sošolki: Zinka in sirota Ivanka. Zinka se ji je pridružila iz sočutja: smilila se ji je sirota brez staršev. Kmalu pa sta bili obe neločljivi prijateljici. Ivanka, katero je že imelo trpljenje v svoji šoli, je s svojo resnostjo dobro vplivala na razposajeno Zinko; ta pa je dramila Ivanko, da se ni preveč vdajala svojim črnim mislim. Na izletu pa se je razgreta Ivanka napila mrzle vode; dobila je pljučnico in čez en teden je ležala na mrtvaškem odru. — Neutolažljiva je bila Zinkina žalost. Čas je sicer rano nekoliko zacelil; eno dolžnost pa je Zinka prevzela za vedno: prijateljičin grob oskrbuje ona. Sestri sta bili prepričani, da desetletni Jožek ne bo krasil nobenega groba; saj so mu vendar bile rože deseta briga. Kakorhitro zgotovi naloge, gre plašit s svojo fračo vrabce in golobe. Ves srečen je, odkar mu je atek obljubil puško. — O, pa je tudi on izbral grob — tam zadaj, na vojaškem oddelku pokopališča. V šolski nalogi pa je pisal: Na našem pokopališču počiva mnogo padlih vojakov. Nikdar se ne bodo vrnili domov. Tudi naš atek je bil vojak. Ko je prišel domov, sem se ga jaz zelo bal, ker ga nisem poznal. Sedaj ga imam rad, ker je tako dober in mi je obljubil puško. Morda imajo tudi vojaki, ki počivajo na našem pokopališču doma majhne otroke. Ti pa ne vedo za grobove. Zato bom enega okrasil jaz. Prav veliko rož bom nanosil, potem pa pokleknil in molil za vse padle vojake. Najmlajši, štiriletni Drago, nikakor ni hotel zaostajati za večjimi. Dobro se je še spominjal sivolasega gospoda župnika. Velikokrat so bili na obisku v Rožnem domu, nikdar niso prišli brez daril: večji so dobili podobice, Drago pa je bil deležen kakšne sladkarije iz župnikove kuhinje. Prejšnjo zimo pa so obiski prenehali; nekega dne pa sta šla z mamico kropit mrtvega gospoda. Na župnikov grob se je spomnil Drago. Ta pa je bil že tako lepo popravljen, da mali vrtnar ni mogel prav nič pripomniti. Miroval pa le ni. Doma na vrtu je razgrebel krtine in iz njih oblikoval grobove. Na vsakega je naredil iz kamenčkov križ, potem pa je kroginkrog nataknil krizanteme. In vse dopoldne ni nehal označevati: „Ta grob je atKov, ta mamičin, tale bo zame!" Tako so krizanteme v Rožnem domu odslužile svojemu namenu. —-- oooO^^Oooo MATI. ANGELA. ^■Voliko trpim, pa bi še rada, samo da bi drugim ne bilo treba." Minilo je fj^ 15 let kar so trudne materine ustrnce izgovorile te besede, in vendar mi, C M kliub Premn°g'm žalostnim in veselim dogodkom teh let, zvene v ušesih ^^ kakor da jih slišim danes. Lepe jesenske nedelje popoldne je bilo. Vse je hitelo ven, da se še enkrat navžije zraka in solnca. Pri nas pa se je zbrala kopica bližnjih sorodnikov in znancev okoli bolniške postelje naše, daleč okrog spoštovane matere. Šepetaje smo pripovedovali več ali manj sočutnim radovednežem o silnih mukah, ki siroti ne dajo ne živeti ne umreti. — Mati pa, kakor da je spala in ni slišala naših pogovorov. Naenkrat pa je odprla svoje trudne oči in pregovorila s poudarkom: „Toliko trpim, pa bi še rada, da bi le drugim ne bilo treba." Kakor, da je vse svoje življenje hotela opisati s temi besedami, tako nam je bilo, ko smo čuli tako izpoved od nje, ki že več dni ni spregovorila čez par besedi. Tri dni na to jo je dobri Bog rešil tudi smrtnih muk, nam pa je bilo, kot da je šla od nas svetnica, ne le mati. Celo njeno življenje je bilo v resnici sama velika daritev — za druge. Devetkrat je zastavila svoje življenje, da isto podari nam nebogljencem. Pritrgovala je sebi v jedi, pijači, počitku in sploh vsem potrebnem, samo, da bi bilo lepše nam, njenim ljubljencem. Kako je znala zakriti bridkosti, ki bi bile grenile urice drug;m! Četudi je vse življenje mnogo trpela, se je prisrčno nasmejala v naši družbi samo da smo se iskreneje veselih življenja mi, ki ga nismo še poznali od težke strani. Nikoli pa ni pozabila vzgajati nas tako, di bi poleg časne sreče dosegli tudi večno. Danes, ko mi, lepe jesenske nedelje, zopet prihajajo živo v spomin poslovilne besede, v resnici nepozabne, in ko gledam in razmišljam življenje današnjih deklet, ki postanejo prej ali slej matere bodoče slovenske mladine — danes mi je dvakrat težko pri srcu. Vsiljuje se mi vprašanje, ali je mogoče, da postane kdaj nesebična, požrtvovalna, vzgledna mati dekle, ki v vsej svoji mladosti vidi le sebe in edinole sebe in ji je mar le to, kako bi bila sama prva v modi, prva v lepoti, prva pri vseh zabavah, pa če tudi lastna mati strada in se sama ubija od rane zore do pozne noči z mlajšimi bratci in sestricami in z vsem gospodinjstvom. In vendar jih srečavam danes toliko takih, ne le po mestih in trgih, temveč tudi že po večini vasi naše lepe Slovenije. Da dopadejo plitvim, ničemurnim gizdalinom in se zabavajo z njimi-, to jim je bolj pri srcu, kot dobrobit lastnih roditeljev. Da, najdejo se celo — in žal, ne redko — brezsrčnice, ki pod pretvezo bo-lehnosti in nujne potrebe nalagajo svojim staršem neznosna denarna bremena in jih tirajo v vedno večje dolgove, samo da morejo same uživati življenje brez skrbi in se morda v oddaljenih židovskih letoviščih shajati s „prijatelji", katerih se v domačem kraju previdno izogibajo. Ali je mogoče, pravim, da postanejo taka dekleta nekoč kar čez noč vzorne matere in gospodinje? Ko bi ta rod hotel vsaj nekoliko okusiti, koliko bolj trajno osrečuje človeka življenje po načelih, ki jih podaja mehkočuteči, a močni Gregorčič v svoji prelepi »Daritvi« (Mohorjeva družba 1. 1908. zbrane »Poezije« str. 16) potem bi lahko upali, da postanejo naše slovenske matere kot nekdaj nele steber naših kmečkih domov, marveč sploh roditeljice prave krščanske kreposti in plemenitosti, brez katere je življenje tako pusto, prazno, dolgočasno kljub preobilnim zabavam in številnim veselicam. Opravičeno bi se razlegalo zopet po naši lepi domovini: »Dokler človeški rod biva, po zemlji hod', bode slovelo slovensko dekle.« DROBCI IZ GOSPODINJSTVA. Shranjevanje zelenjadi za zimo. Malo-katero živilo igra kot prehranjevalna snov tako važno vlogo kot zelen.ad. Kako nestipno čakamo po dolgi zimi, da se zrede na vrtu prve kolerabice, zraste prva solata in grah. Kako veseli smo tudi potem, ko pridejo ti prvi pridelki na mizo. Povsod: na mizi bogatina in siromaka delavca naj bi našla zelenjad odlično mesto. Le žal, da je ponekod še tako malo upoštevana. Na kmetih uživajo večidel kisline: repo in zelje. Ker je pa ta jed na nizi malone dan na dan, so se je tudi že navel čali ter je sploh več ne kuhajo. Vem /a hiše, kjer se repa in zelje niti več ne kisa. Enoličncst v prehrani in vedno ponavljanje ene in iste jedi je vzrok, da se je ljudje tako hitro naveličajo. Zelenjava nam nudi predvsem veliko izpre-mernbo v hrani. Pa ne samo to! Zdravniki priporočajo uživanje zelenjadi tudi zato, ker ima v sebi nekatere snovi, ki našim prebavilom prav posebno ugajajo, in tudi odvajnlno delujejo na črevesje. Poleg tega so v zelenjavi snovi, ki dubro vplivajo na tvorbo kosti in krvi. Le eno senčno slran zelenjadi naj omenim: prekratka trpežnost ji je odločena. Kaj hitro se pokvari, segnije; zato se zavzemamo zatijo le poletne in jesenske mesece, ko jo lahko uporabljamo t.ikoj z vrta. Kako prav bi bilo, da bi jo imeli pri rokah tudi pozimi, ko pokriva debela snežna odeja naš vrt in njivo, ko dostikrat razen fižola in kislega zelja nimamo kaj v lonec djati. In kako prav bi še le bilo, da bi si znali pri- hraniti lo, česar imamo poleti in jeseni dostikrat v izobilju: stročji fižol, zelen grah, kolerabe, kumare itd. Skoro vso zelenjad lahko shranimo za daljšo dobo. Pri tem se poslužujemo raznovrstnih sredstev. Da ne omenjam konserviranja 7elenj*di v patentnih kozarcih, ker je to združeno s stroški, in pazljivostjo; saj imamo preproste naravne priprave za to. Nekaj zelenjave hranimo v navadnih kozarcih v ohranjajočih snoveh: v kisu, soli; n. pr. stročji fižol, male kumare, paradižnike. gobice itd, nekaj je sušimo itd. Je pa poleg naštete še mnogo zelenjadi. ki se d.i brez posebnih priprav prav dobro ohraniti za zimo. To je predvsem korenstvo ir. ka-pusnice, ki jih spravimo v pr rnerne prostore s tem, da jih ali presadimo ali pa zagrebemo v peščeno zemljo. Predvsem je pomniti, da je za tako shranjevanje primerna samo popolnoma dorasla, povsem razvita zelenjad ; vedeti nam je nadalje, da s shranjevanjem odlnšimo čimdalje časa, v naših razmerah vsaj do konca oktobra. Če je v tem mesecu še lepo vreme, odložimo to delo tudi še sedaj in čakajmo kolikor več časa mogoče. Znano je, da marsikateri zelenjadni rastlini niti huda slana ne škoduje Nadalje je potrebno, da spravljamo zelenjad z vrta ob popolnoma suhem, lepem vremenu, četudi vetrovnem, saj tedaj so nadzemski deli rastline kakor tudi zemlja okrog korenin popolnoma osušeni, rastline torej za shranjevanje najprimerneje Zelenjad, spravljena ob vlagi in mokroti, je gnilobi mnogo bolj podvržena ter se hitro pokvari zlasti še tam, kjer je zračenje kleti onemogočeno. Zelenjad za shranjevanje bodi tudi primerno pripravljena.'Korenštvu: petršilju, pesi, korenju obrežemo cimo. Srce pa naj ostane celo, pri repi tudi srce površno potrgano. Tako pripravljene sadeže zagrebemo v kleti v prst, kateri pridenemo polovico peska. To prst je treba všako jesen premeniti. Zelje in ohrovt obrežeino stranskih, zunanjih listov, zlasti še, če so objedenl, suhi, nagniti. Isto naredimo pri endiviji. Iz prsti in peska si naredimo v kleti gredico, nanjo potem vsadifno zelje in endivijo, da raste kot na vrtu. V vlažnem prostoru zelenjad gnije, v presuhem se suši, vs'ed česar ne moremo govoriti o idealnem shranjevanju. To prezimovališče zračimo ob suhem, lepem vremenu, preveč suho pa tudi ob vlažnem. Ob vsakokratnem zračenju zelenjad pregledamo in osnažimo. Zelje dobro hranimo tudi na ta, način, da posekanega spravimo v hladen prostor na kup ali pa Obesimo v kleti pod strop. " Nekaj zelenjadnih rastlin pa sploh ne spravljamo, ker prav dobro prezimijo na prostem. Te so: špinača, ohrovt, motovileč, por, pa tudi p.etršil in korenje; le zato spravimo nekatere od njih v klet, da so hitreje pri roki. Nekaj zelenjave lahko spravimo tudi v za-kope. V ta namen si določimo na vrtu primerne jarke ali jame, podobne zasipnicam, v katere devamo repo in peso, kjer se pa voda sproti odteka. V te zakope tesno vložimo zelenj d, ki jo zasujemo z zemljo, le nadzemeljske dele pustimo zunaj Ob hujšem mrazu pokrijemo po njih listje, slamo, ob času večje sile pa težjo, primernejšo odejo. Na enak način bi lahko spravili sadeže tudi v 10-50 cm globoke jame, ki jih napolnjene zadelamo z deskami in pokrijemo še s slamo. Ob robu je seveda potreben odtok vode. Naj omenim končno še en način konzerviranja zelenjadi: sušenje. Res je, da piše, o tem marskatera knj ga, a vendar se z njim še nikakor ne moremo sprijazniti. Tam, kjer nimate primernega prostora in prilike za katero izmed naštetih načinov spravljanja zelenjadi, tam poizkusite vsaj s tem zadnjim sredstvom. Tudi posušena zelenjava se v gospodinjstvu z dosti vel kim pridom uporablja. Dostavek k serviranju. V petih poglavjih je prinesla Vigred kratka navodila za servi a-nje. Da je bilo s tem čitateljicam Vigredi u trc-ženo, spričujcjo številna priznanja o potrebi takega pouka. K sklepu danes dodamo še nekaj migljajev, ki jih moramo upoštevati, bodisi da sme gostje, bodisi gostiteljice. Že iz obnašanja pri mizi in načiia, kako se kdo poslužuje jedi, moremo sklepati na njegovo izobrazbo in oliko, pa tudi na njegov značaj Posebno mora gospodinja z umerjenim obnašanjem pomagati iz zadrege takim, ki niso imeli prilike, da bi se bili izobrazili v pravilnem obnašanju pri mizi. Ako se torej pri mizi zgodi kaka nerodnost n. pr. da se kaj zlije, pade na tla ali kaj podobnega, morajo vsi pri mizi kolikor se dd to prezreti, ne o tem govoriti ali še celo druge opozarjati na to. Najbližji, bodisi domačin ali povabljenec pa naj brez hrupa pobere, odstrani in sploh zakrije nerodnost. Posebno ženske se moramo imeti ob takih prilikah posebno v oblasti, da s šepetanjem, na-migavanjem, razburjenjem ali s pretirano občutljivostjo ne napravimo še.večje zmede. Ako smo povabljene na obed, pa naj si bo tudi k sorodnikom in bližnjim znancem, se moramo držati sledečih navodil: 1. Točno ob napovedanem času se, čedno oblečene, odzovemo vabilu, .pridemo k našim gostiteljem in prijazno pozdravimo. 2 Gostje se vsedejo k mizi šele, ko je tb storila hišna gospodinja. Mladi povabljenci vzemo prostor, ko so starejši gostje že pos«dli. 3. Stol moramo pri tem, ko sedamo in vstajamo kolikor mogoče tiho premikati. 4 Glasno srebanje in žvečenje, kakor tudi strganje in ropotanje po krožniku s priborom je nedostojno. 5. Sedimo prav blizu mize, ne smemo se je pa z životom dotikati ali čelo naslanjati nanjo. Tudi rok ne držimo po nepotrebnem na mizi, in se tudi ne naslanjamo na komolce. ' 6. Mlajši gostje in domači si vzemo jecfi ha zadnje, kar se zgodi tem lažje, če že tudi sede skupaj. Tudi jesti prično šele potem, ko vidijo, da so začeli starejši in gostje. 7. Levo roko imamo med tem, ko rabimo le desno roko, poleg krožnika na mizi neprisiljeno položeno nekoliko nad zapestjem; sicer pa nam pomaga pri rezanju. Jedila nosimo v lista le z žlico in vilicami, nikoli z nožem. 8 V skledo ali na krožnik, od koder jemljemo jedila, ne segamo z lastno žlico ali s svojimi vilicami in tudi v solnico ne. 9. Pogovor pri mizi — tudi med mladim svetom - naj ne bo preglasen. 10. Obed je končan, ko so vsi gostje nehali jesti. Tudi med obedom naj noben gost brez posebnega vzroka ne vstaja od mize, ne da bi se pri gospodinji ne opravičil. ZA OČI IN ROKE. Današnja vzorčna pola obsega 7 vzorcev in 8 monogramov. V levem kotn zgoraj je bor-dura za prt, brisačo ali tudi za otroško obleko. V levem spodnjem kotu je vogel za vezenje prta; bordura se od srčka dalje lahko poljubno podaljša. Takoj zraven je polovica vezenega okraska za srajco ali bluzo; druga polovica se z obratom papirja prenese na drugo stran. V sredi (navpično) sta dva okraska za najrazličnejšo porabo. Tudi spodaj do desnega kota Krščanska šola — ... Razgovor na dekliškem sestanku. bordura je za enako porabo. Okrogli vzorec s ptičkom iri: češnjami (rišeljč) j? zelo zelo lep' v zastorih ali blazinah. Monogrami so porabni v vsakovrstne namene. .-m, Pripominjamo, da v sedanji modi (po najnovejših časopisih za perilo) monogram v srajco ne pride več v sredo, ampak dalje na levo, t. j. srčno stran in tudi ni več tako majhen kakor je bil prej, nego visok do 5 cm. . i >i Pletene ženske hlače. Po številkah na sliki in telesni meri je napraviti na:prej kroj iz papirja, na katerega potem pokladamo delo ter ga po potrebi zožujemo (snemamo na kon-c^h ali širimo (privzamemo petlje). Navadno ple-temo hlače iz bele ali rjave (nebeljene) pavole srednje debelosti; lahko tudi iz volne, kar pa ni priporočati, ker na životu preveč srbi. Pletemo vsako hlačnico razprostrto na 2 iglah, pas pa, ako hočemo imeti zaprte hlače, na okoli na 4 iglah, drugače pa kar na 2 iglah. Delo pričnemo spodaj in nasnujetno toliko petelj, da je, razprostrto, široko 20 cm, t. j. precej tesno da se pri kolenu prime. Pletemo 8 cm visoko 2 levi, 2 desni. Potem pletemo sem-in tja gladko, privzemamo na obeh koncih nove petlje kakor za- hteva kroj. Ko pridemo do najširše širine45 cm pletemo brez privzemanja ali snemanja še 32 cm visoko. Zdaj snemamo polagoma petlie od er.e strani, tisto stran, ki bo pri izgotovljenih hlačah, zadaj, pleteno, še kakih 5 cm višje, kakor zahteva kroj Potem zazdnkamo in ena hlačnica je gotova,, Prav tako izdelamo drugo hlačnico. Nato hlačnici se-šijemo in napravimo še pas, ki je 8 cm visok in se dela 2 levi in 2 desni. Če hočemo imeti zaprte hlače (reform), ga delamo okrog, drugače pa od ene strani do uruge. V telil slučaju prišijemo trakove za zavezovanje, pri zaprtih pa potegnemo skozi pas ozek (rakec iz elastike. ~.....- mi ........ # ORGANIZACIJA § .•'^liijM KRŠČANSKA ŠOLA — KRŠČANSKO ŽENSTVO! R. A. ' ; ' • ' • '' '' • • ^■te^regovOt pravi, da dobra gospodinja podpira hiši tri ogle. Ta pregovor pa ne velja samo za domačo hišo in njen obstoj, ampak tudi za narode in ALr države, umevati ga pa moramo pravtako v boju za krščansko šolo. Žena, ntati, tf si prva vzgojiteljica čtovekova, ti njegova prva voditeljica, ti njegov kažipot v življenje! Nate otrok obrača največ pozornosti; kar delaš ti, hoče iti posnema tudi on.- Toda zastonj ves trud in vse vzgojno delo, ki ga imaš z otrokom ako bo šola — brezverna. Izruvali triu bodo vero iz srca, izruvali mu upanje ht ljubezen do vsega, kar je božjega. Tvoja beseda ne bo imela več vpliva. Krščansko ženstvo, zgani se sedaj, ko je še časi Dekleta in žene, vse na delo za krščansko šolo! Pridružite se vrstam bojevnikov za krščansko šolo Tn vztrajajte, vztrajajte dokler ne zmagate! V združenju je moč, v delu je rešitev'! Kristus naj vlada v naših šolah, kakor doslej, tudi zanaprej, da bo bodočnost našega naroda srečna! RAZGOVOR NA DEKLIŠKEM SESTANKU. ANKA. Orliška organizacija je dekliška organizacija, ženska organizacija. Kakor ima vsako društvo svoj poseben cilj in posebna sredstva, da doseže ta namen O. p. Tn če Se danes vprašamo, kakšen je njen cilj in katera sredstva uporablja za njegoov dosego, se nam odpre široka zatvornica in me bi rade povedale mnogo prav mnogo o tem. Toda v tej kratki uri se tako tudi hočem le na kratko dotekniti ene stvari, ki je ne smemo nikoli pozabiti, ne pri naših krožkih, ne v srenji, ne pri sestankih, ne pri katerikolih prireditvah, da je namreč O. p. ženska organizacija. Pomislimo nekoliko o tem in stopimo zato par korakov stran iz dnevnega ropota, iz drveče vsakdanjosti. Saj zato smo prišle skupaj, da se pomenimo in in pogovorimo čisto med sabo. In tu v naši tihoti lahko govorimo o vsem, kar zadeva naše dekliške duše. Ko je izšla prva številka naše Vigredi, smo brale na prvi strani lepe in pomenljive verze: Naših duš trepeti so in joki zliti v tok, ki ga šume potoki. Naši smehi so srebrni zbori, ki zvonovi jih pojo na gori. Naši sni so v zlati dan razliti, ki pleto ga v zraku solnčni sviti. Vse nevidno se za vidnim skriva vse življenje se v skrivnost preliva. (S. S.) Ko sem prečitala to, sem si mislila: to bo pač nekaj posebnega s tem novim listom 1 Ta pa res nekaj obeta! — Zdel se mi je to cel program za delo med dekleti. Najlepše stvari, ki jih premore narava, je pesnik zbral, da jih porabi kot simbole za dekliško življenje: šumenje potokov, zvonenje zvonov, zlati dnevi, solnčni sviti, skrivnost življenja, s temi primerami hoče pesnik označiti razne dobe in dogodke v dekliškem življenju. Kaj more biti šumenje potokov drugega, kakor nemirno hrepenenje dekliške duše? In ubrano zvonenje zvonov, kaj drugega, kot lepa zbranost dekliške notranjosti? In zlati dnevi ob solnčnem svitu, kaj drugega, kot bogata lepota, izbrana čednost dekliška, ki s svojim bleskom ugaja tudi drugim, vsej okolici, zlasti še tistim, ki naj jim s skladno ubranostjo svojega bistva postane dopolnjujoč činitelj njihovega življenja in potem vir življenja novi generaciji. Toda vzporedno s temi krasotami narave postavlja pesnik tudi čisto naravne, celo prepioste stvari dekliškega življenja: jok in smeh, trepet in sanje, vidno in nevidno. — To naj nas potolaži, da se ne prestrašimo preveč in ne mislimo, da zahteva od nas kaj nemogočega. — Torej, poslušaj sestra! Skrivnost ti hočem povedati, čisto po domače, kakor se razgovarjata mamica in otrok. Sestra, skrivnosten zaklad sem našla v naši organizaciji. — ln v tvojih očeh vidim veliko vprašanje in veselje opazim v njih; hvaležna sem ti za oboje. Glej, — pa saj tudi sama veš — vsakdanji ljudje imajo kvečjemu preračunljiv posmeh za stvari, ki so velike in svete. Kratkovidni so in ne razumejo drugega kot to, kar primejo z roko. Zato malomarno hodijo mimo zaklada, ki bi ga me rade dvignile in si ga prilastile. Ti ljudje ne vidijo sijaja, ki obdaja naš zaklad. A me? — Bile smo otroci v okrilju ljubeče in skrbeče mamice. Njena ljubezen in dobrota nas je vzgajala. O, koliko sreče smo doživele ob njeni ljubeči roki! Skozi ljubezen in dobroto naših zlatih mamic skušajmo pogledati, slediti temu blesku in našle bomo naš zaklad, ki nosi ime: žena, ne v smislu poročene, nego le v Smislu prave in pristne ženskosti. — Današnjemu svetu je ta pomen žene tuj; ničesar ne ve o pravi ženskosti. Na eni strani goji pretirano podobnost moškim, na drugi strani pa krade in ropa ženi pristnost in toploto njehega značaja. A me hočemo s skrbno roko zastreti plapolajočo lučko pristnega ženskega značaja, da vzplamti v močan plamen bodisi v Marijinem smislu ali po Martinem načinu. „Marija se je vsedla k njegovim nogam in je poslušala njegove besede, Marta pa si je dala s postrežbo veliko opraviti." — S temi kratkimi besedami označi zgodba posebnost obeh teh žen. Obe sta ljubili Gospoda, a na različen način: Marija v tihi, razmišljajoči vdanosti kot sprejemajoča, Marta, živahna in delavna kot dajajoča. Iz Jezusovih besed pa, ko je pohvalil eno in drugo, četudi je Mariji priznal boljše mesto, pa spoznamo, da se mora kakor povsod, družiti oboje: ne zagovarja namreč brezdelnega čakanja na zgolj nadnaravne reči, a tudi ne zanikuje praktičnega udejstvovanja. — Nekaj pa stori Jezusov opomin z vso odločnostjo: svari pred zgolj povnanjenim precenjevanjem tega, kar bi z današnjim modernim izrazom imenovale socialno in humanitarno delo. Svariti hoče pred plitkostjo in izgubljanjem v zunanjostih. — Skrb in trud sta predvsem ženski delež; to dvoje je nekaj samo po sebi umevnega zanjo. Toda to bi bil le Martin del, če bi pri vsem tem, le zunanjem delu pozabile na notranjo zbranost in dušno tihoto in notranji mir, ki je druga polovica našega dela. Način Martinega dela je bolj viden in zato vedno priznan, dočim delo v Marijinem smislu ne pride do veljave. Toda to nas ne sme premotiti: le Marta v zvezi z Marijo je cela žena. Vendar zakaj govorim o tem? Gotovo ste uganile že same. Da pri vseh vnanjih, t. j. organizatoričnih in tehničnih delih ne pozabimo na tisto eno, ki je potrebno za našo organizacijo, namreč: oplemenitenje, izboljšanje, izpopolnjevanje našega značaja, ki pa seveda ne bo mogel ostati skrit in podveznjen, amj>ak bo luč, ki bo svetila vsem. In takih lučič rabimo v današnjih razmerah vsepovsod. — O prenovljen]«!, o prerodu in izboljšanju govorimo danes vsepovsod. Tega prenovljenja, splošnega preroda in izboljšanja pa nam ne bodo prinesle nobene volitve, ne politični boj: današnjih dni, nego tiho delo naših žen in deklet na naših domovih, v naših družinah in društvih. Dekle-žena more s svojim tihim, a skoro vsemogočnim uplivom blažiti, pomirjati razburkane duhove, z mirno in blago besedo preprečiti marsikako nepriliko, s taktnim in pomirjevalnim nastopom ohraniti ravnovesje cclo v težkih neprilikah. Ne z emancipiranimi vnanjimi nastopi, nego s primerno in umerjeno združitvijo vnanjega s pristno žensko notranjostjo polaga žena temelje za življensko moč družine, države, človeštva in tako daje smer tudi javnemu življenju. KAKO SMO SE RAZVIJALE V PRLEKIJI ? * IK A. (Konec.) ■ ^mogi niso veliki, zgodovinski dogodki, ko je v obmejnem Mariboru tisočera ^JT množica slov. mladine triumfirala za večno lepa krščanska načela, vzpod-T \ budili k novemu delu? — Mesta, trgi in vasi so tekmovali v lepih orlovskih ■ Al prireditvah in še tisto leto smo se, polne navdušenja, udeležile par bližnjih prireditev. Razvoj in delo mladine v naši župniji je zahtevalo primernih prostorov. Združili smo vse moči in v požrtvovalnem, neumornem delu smo po preteku dveh let veselih src pozdravili sad skupnih trudov in naporov — »trdno orlovsko gnezdo«, svoj društven dom. Zdaj smo svobodno zadihali, svobodno se razvijali, ni nas oviral dež in mraz. Društveno .delo je šlo v lepem redu.. naprej.- Tudi. me Orlice ; smo zlasti.:v zimskih- mesecih, pridno vežbale svoje duševne in telesne moči. Vsakih 14 dni smo se ob priliki dekliških sestankov veselile prijetniii ¡uric, vadile se v govorih, deklaracijah in petju; duh; voditelj, ki se je ves. žrtvoval za svojo mladino,-pa je z razlago Zlate knjige, sejal najžlahtnejše seme v naša srca. « Ker imamo lepo dvorano z novim gledališkim odrom, je tudi članicam omo? gočenoiudejstvovati se na. dramatičnem polju; imamo »Ljudski oder«, katerega tvorijo pQ: večini, le Orli in Orlice. Lepe, skrbno pripravljene gledališke predstave privabijo ljudstvo.od blizu in daleč. Ob teh,prilikah znajo Orlice postreči. — »lačnim:« S; pecivom, »žejnim« z malinovcem! Telovadne: akademije,, ki jih prireja celokupna orlovska družina pa so na višku v.seh drugih prireditev in takrat so, prostori mnogo premajhni. Tem potom je ljudstvo vzljubilo orlovsko in orliško organizacijo in zna ceniti idealno delo organizirane mladine. Če omenim, da je lepo število deklet, ki so z veseljem oblekle orliški kroj, že-..davno »sfrčalo« iz organizacije — ali se bo kdo čudil? — Seme orliške ideje pri mnogih ni našlo ugodnih tal; šle so,— vztrajajo pa one,< katerim je mar resno delo in napredek organizacije. . . , Včasih je tudi »vzkipelo« v naših vrstah, završalo, kot silen piš vetrov,, a taki pojavi so nas vedno izčistili in utrdili. . Priznati moramo, da je organizacija kakor naša dobra mati: svari nas, opominja in uči ter s tem obvaruje marsikakega padca. — Da se bodo naše vrste množile, izgubljene moči vedno nadomeščale, zato je predvsem treba skrbeti za dobro vzgojeni naraščaj. . . Zdi se mi, da vsaki članici naših dekliških organizaciji veljajo Gregorčičeve besede:,,,/ :..,:,' Kdor sam do večera potuje skoz svet, izgine z zarjo večerno; a ti ne zamreš, ne iznikne tvoj cvet, pomlajen bo v deci četverno. — Bog živi! cooOOO000 IZ ZGODOVINE DEKLIŠKE TELOVADBE. HISTOR1ČUS. ... (Dalje.) ^■^^roste vaje, ki jih je iznašel že imenovani švicarski telovadni učitelj, Ad. ykj Spieß, so prinesle v telovadbo mnogo novega. Obstoje v tem, da se telo na prostih tleh giblje in kreta, brez rabe te ali one vrste telovadnega I orodja. Sicer ne smemo misliti, da raznih gibov, ki se uporabljajo pri I prostih vajah, poprej niso poznali, toda izrabljali so jih neokretno, brezbarvno in nesostavno. Spieß je pa spravil razne gibe, razne možnosti stoje, koraka, Skoka, teka, sukanje itd. v lepo zaokroženo celoto, tako da si neprisiljeno in nekako naravno drugo iz drugega sledi, vadi v resnici celo telo in vsak njegov posamezni del. Velike važnosti pri tem je tudi okolnost, da se proste vaje izvajajo skupno v poljubno velikih skupinah, kar jim že samo po sebi daje posebno mikavnost. Še bolj jih poživljata takt in ritem, ki sta njihov bistveni element. Že Spieß je namesto golega štetja uporabljal petje in godbo za olajšanje izväjanja po taktu — kako velik korak naprej pomeni ta novost, ž lahkoto razume tisti, kdor pozna danes veliko izbiro raznih ritmičnih in simboličnih vaj, s katerim se ponaša sodobna ženska telovadba. Tako je res bil Spieß tisti, ki je prostim vajam vdihnil duha in življenje. Odslej so postale proste vaje v najrazličnejših varijacijah glavna panoga dekliške telovadbe. Enake uspehe je žel in še žanje Spieß s svojo iznajdbo redovnih vaj. Tu je razvil vso svojo iznajdljivost, pri čemer mu je prav izvrstno služila njegova mtoikalična izobrazba. Vrhunec redovnih vaj so različna rajanja, ki se dajo spraviti v harmonično enoto z raznimi pevskimi ali godbenimi točkami.. S tem je po,-kazal Spieß nov smoter telovadnih vaj, katerega je sam izrekel v besedah: „Telovadna umetnost ne sme dajati le novih moči za življenje, temveč mora življenje tudi p 1 e m e n i t i t i in lepšati." '"'""■ < Prvemu in drugemu namenu pa služijo istotako tudi raznovrstne telovadne i g je, ki so se začele v istem času pridno gojiti. Zlasti za majhne deklice je te vrste telovadba priznano najboljša. Napačno bi pa bilo misliti, da je potemtakem vsako orodje iz dekliške telo* vadbe izključiti in da je ona doba kaj takega storila. Spieß sam je poudarjal, da je marsikatero telovadno orodje za deklice prav primerno, le vaje morajo biti v skladu z zahtevami dekliškega organizma prirejene. (Konec prih.) ..... .. ooo.O^)Oooo IZ ORLIŠKE CENTRALE. - Tekme mladenk in gojenk. Po sklepu lista so prišli Še nekateri izvidi o teh tekmah, zato zaradi celotnega pregleda prinašamo danes še enkrat imena vseh krožkov, ki so izvedli te tekme, da -mdejo tudi »zamudnice« na svoje mesto. Kiju.: temu pa ne prekl čemo in niti ne omilimo naše¿a mnenja, da s tem majhnim številom naraščaji.>c nismo in ne moremo bili zadovoljne. Drugo leto se morajo te tekme vse Častnejše izvršiti! Mladenke. Krožek Verd Ljutomer Sv. Križ pri Ljutomeru Sv. Jurij ob Sčavnici Sv. Pavel pri Preboldu Šoštanj Gorje pri Bledu Konjice Bohinjska Bistrica Sv. Benedikt v SI. g. Kranj Dol. Logatec. Prevalje Jesenice Sv. Helena Žiri nad Škofjo Loko Središče ob Dravi Radovljica Trata nad Skofjo Loko Šmartno pri Slov. gradcu Gojenke Krožek Verd . St. Pavel pri Preboldu Dosegi. Dosež. W točke točke 660 660 100- 1110 1090 99 09 880 872 99 09 660 636 96.36 770 735 95 45 1540 1414 91.82 1650 1395 84.55 770 651 84.55 1100 910 82.73 440 328 74 55 770 525 68.20 1320 869 65-8*5 770 483 64.02 1320 832 63 03 550 330 60- 880 504 57.27 880 492 55.90 1430 742 51.90 770 342 44.54 1100 162 14.73 Dosegi. Dosež. , o/o točke točke 990 864 96; — 1700 1615 95.'— Šoštanj -Raka Šmartno pri Slov. gradcu Cadram Sv, Križ pri Ljutomeru Velike Lašče Maribor St Jernej Konjice Rakek Vrhnika Jesenice Cerknica Kranj Prevalje Bohinjska Bistrica Žiri nad Skofjo Loko Trata nad Skofjo Loko Sodražica Radovljica Dol. Logatec 637 9 lv— i 637 9t-~ 1008 84,- 1176 83 29 979 81.58 648 81,- 1600 .4504 9'L 700 700 1200 1400 .1200 800 1000 800 80.— 1400 1105 78.94 790 546 78.— 1800 1275 70-S3 2200 1440 65.45 1200 780 65.— 1000 650 65 — 800 520 65,- 800 504 63 — 1700 969 57,- 700 378 54 — 1300 672 51.70 2530 1144 45.21 1650 711 43.10 JOZ tekme članic, ki so se vršile ob priliki ekspoziturnih prireditev, so žal pokazale, da so imeii krožki zanje vse premalo zanimanja. Zadnji čas je že, da si smisel za tekme, ki so za vsako organizacijo mednarodnega pomena, prisvoje tudi naši krožki in da pri prihodnjih tekmah ne bo manjkalo nit i enega krožka. Izid tekem je sledeči: Članice. Krožek 1. Radovljica "¿. Ljubljana-Sv. Peter 3. St. Vid nad Ljubljano 4. Kranj ..... 5. Sv. Križ prr Ljutomeru • 6. Skofja Loka I. vrsta Dosegi. .Dosež, točke točke 350 350 350 350 350 350 331.50 327.25 327.25 325.-: 323.50 319- 94.71 93.50 93.50 92.36 92.29 91.14 7. Skofja Loka II. vjsta 350 319. 9114 8 Šmartno pri Litiji 350 314.75 89.93 9. Zagorje ob Savi 350 308 25 88.07 10. Poljane nad Skofjo Loko 350 307.50 87.85 11. Gorje pri B edu 350 304.75 87.06 12. Šmartno pri Litiji 350 304 - 86 86 13 Ziri nad Skofjo Loko 350 300 50 85 83 14. Jesenice 350 299 — 85.43 15. Središče ob Dravi 350 298.75 85 36 16. Tržič 350 297.50 85.- 17 Trbovlje 350 297.25 84 93 18 Koroška Bela 350 292.50 83.57 19. Preddvor pri Kranju 350 290 50 83.— 20 Moste pri Ljubljani 350 263,— 75.14 Tehnični tečaj. V dneh 12. do 15. oktobra se je vršil v Ljubljani, od 19. do 22. oktobra pa v Mariboru tehnični tečaj. V Ljubljani je bilo nad 60 tečajnic, v Mariboru nekaj manj. O poteku, uspehu in izpitu poročamo drugič. Sestra Cilka Šorli, vrla naša članica in marljiva sotrudnica Vigredi, se je 7. oktobra poročila z br. dr. E. Vračkom, sodnikom v Brežicah. Ne poslavljamo se od nje, ker vemo, da jo bo i nova življenska poi vodila za naSimi cilji. V novi dom naj novoporočencema rosi božji blagoslov! Telovadka ali telovadkinja? Znani naš jezikoslovec pravi: oboje. Vsa leta je že v rabi telovadkinja, zato smo že nekako vajene tega in, ker je oboje prav, ne moremo predpisati ne enega ne drugega. Zato so tudi „ostre debate" na občnih zborih o tem odveč. Toliko na vprašanje! I., pa si čisto pravilno dokazovala; si pač v slovnici dobro podkovana! »ooO Oo°° UREDNIŠKA MOLČEČNOST Vsem Vigrednicam po širni naši domovini iz novega uredništva sestrlnski pozdrav! Nič novHi programov in programatičnih govorov, saj nam noga sama hiti, srce in želje naše stremijo za našimi dekliškimi cilji, ki vemo, kje so in kakšni so. Zato se noberta ne obotavlja. In če se oziramo nazaj, je to pogled hvaležnosti ustvaritelju našega lista, a se ta pogled odtiga od preleklosti in se zazre v jasne višine bodočnosti slovenskih deklet, kamor jih vodi slej ko prej naša Vigred. Dolžnost vsake Vigred-nice pa je, da z obpotja svojih solnčnih dekliških cest odtrga spominski listič solrudstva ter ga pošlje v Vigred svojim sestricam, da smo v stalnem stiku in delamo vse za eno in ena za vse. Ali ni žalostno, da v današnji Vigredi nimajo sestre sestram ničesar povedali? Ali je mar to res? Frana Z. Čedno sicer, a za tisk še ni. Sploh pa: kdo in odkod? Francka O. Pozdrav! Hvala lepa in prosim še kaj! L. Bonač. Hvala, toda nam je hrvaščina preblizu in zato ne kaže prevajati. Za novi letnik morebiti kaj iz kakega drugega slovanskega jezika. Bog živi! f Vigrednicel Naročite, če še niste, knjigo, ki je izšla v naši zalogi in je prav vam namenjena: Mati vzgojiteljica Za vzgojo samih sebe in za vzgojo mladine boste našle v njej dragocenih napotkov. Stane 16 Din in se naroča: Uprava Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Najboljš šivalni stroj je edino le Josip Peteline- znamka GRITZIVER in ADLGR za rodbino, obrt in industrijo M ubij a r»a blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica za popravila I Na veliko! Telefon 913 Na niti •Vigred« izhaja vsak mesec. — List izdaja OrllSka podzveza (Anica Lebar) t Ljubljani. — Ured nJStvo In upravniStvo je v Ljud doinu. — Oda. urednica: Cilka Krekova. — Tisk tiskarne Tiskovnega druStva (tetin, vodja: A. Pogačnik) v Kranju — Za članice |e list plačau s članarino, za druge stane 25 Din; če se naroči 15 izv. le 20 Din 5139-25 1AAAHAAAAAAA & Priporoča se tvrdka JOSIP PETEUNC " LJUBLJANA ob vodi blizu Prešernovega spomenika kjer dobite: vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, modno in galanterijsko blago, nogavice, rokavice, palice, jedilno orodje, toaletno blago r»a veliko in malo! Naročila po pošti se izvršijo hitro in točno. 1 Xnpujte /e pri onih, ki inseriroj o vnašerrj listu! T)eklefa! Flor nogavice po Din 21, 30 in 36 vseh barvah razpošilja R. Stermecki, Celje 367 — Pišite po cenik !— Najboljše „PFAFF" šivalne stroje pripravne za krpanje, umetno vezenje, po ugodnih cenah in plačilnih pogojih priporoča IGN. VOK Ljubljana Celje Novo mesto sodna al. 7. kralja Peira c. 33. Glavni irj. Datumi! Pečati I Na veliko! Na malo! Stampilje oseh prst CIRIL S1THR LJUBLJANA, Sv. Petra c. št. 13. Numeratorji I Klišaji I § Splošno znana manuf- trgovina | EL. PETERKA | „PRI AŽMANU" Šolski drevored št. 2, Ljubljana priporoča blago za moške in ženske obleke, perilno blago, šifon, a najbolje vrste cefir za bluze in i srajce. Novosti v rutah in vse g drugo v to stroko spadajoče % blago. R. r == K ir M I 1 J % * •a le najboljšo. TISKOVNO DRUŠTVO v mmu Izvršuje točno v najkrajšem času in po nizkih cenah: knjige, časopise, lepake, vabila, vsakovrstne trgovske in društvene tiskovine. V zalogi imamo vsakovrstne tiskovine za župnijske in občinske uprave. Moderno urejena tiskarna in knjigoveznica. — Konkurenčne cene! % • H •ii-ii'iririf>VE i.......*...............m......................»"i k- C% Vsaka i fi F •= M ^ W previdna gospodinja B W rabi M L W* r v svojem gospodinjstva =j Hsua založba Linblfana Kongresni trg 19. • • Vse pisarniške potrebščine. J-J- Vse knjige. 3aoarujte sooje ^ioljenje, poslopje in premičnine le pri VZAJEMNI ZAVAROVALNIC» v Ljubljani, Dunajska cesta 17. PODRUŽNICE: Celje, Breg 33; Zagreb, Pejačevičev trg 15; Sarajevo, Vrbanja ulica štev. 4. najboljši pridatek k hrani H? Dobi se v vseh Špecerijskih \\ trgovinah. ^''''¡ilfilrf» Milili1'• Društvena nabavoa zadruga v Ljobljanl (Ljudski dom) priporoča vse potrebščine za orliški kroj: rips za bluze, ševijot za krila, čepice, nogavice orlovske znake i. t. d. Dalje trakove za načelnice in predsednice, odznhke s tiskom in vse poslovne knjige in tiskovine za orliške krožke. — Zaloga šmidk, pudra, vaze-ilna in mastiksa za Sminkanje igralk. — Dobijo se tudi za proste vaje potrebne note — Pe«reduje nakup vseh društvenih potrebščin. Kupujte le pri lastnem podjetju! Nalagajte hranilne vloge v „Centralno čebelico", ki jih obrestuje po 6 note. — * todjetju! jI L.U