Poduena iii kratkočasna povest, 

Poslovenjena 

od 
FIN ~1it+é . 

Pridjana šestima tečaju 

kmetijslcill In rokodelskih novic.


Natisnil Jožef Blaznik.
I S S.



Ka álo. 

stran, 

l. Kako Ožbalt iz vojske domu pride in kaj ljudj e 
govorijo 
2.Kaj Ožbalt v vasi vidi . . . 4 
3. Kaj pametni mlinar pripoveduje . . . . 
4. Kako si Oibe prizadeva, pa vunder nič n e 
opravi 9 
5. Kako je Oibe od svojih sovražnikov preganjan , 
in kaj jim nasproti stori. 
6. Novozvoljeni učitelj . 
7. Kako Ožbalt v šoli uči. . . 
. 1 3 
1 5 
1 9 
8. Kaj se dalje v šoli godi 2 2 

9. Od nedeljske šole, in kaj se v mlinu zgodi. . 2 5 
10. Obetam Zlatovasčani gerdo jezike brusijo 
. 
2 8 
11. Lizika slovi krog in krog 3 1 
12. Kako Brencelj na nós pade, in kaj se je dalj e 
(rodilo. . .. 36 
13. Zlatnarska zavéza . . 3 9 
14. Ljudjé se zlo začudijo. 4 3 
15. Doline bukve se pregledajo. Hranilnica in ob
činska kuhinja. 4 5 

16. Kakci se pivnice v vasi manjšajo, in kaj stari 
kmetje k temu pravijo # . . 5 0 
1.7. Kakó v farovi treši, in od noviga fajlnoiara. 54 
18. Od noviga fajmokra na dalje. . . 57 

19. Kaj od Zlatovasčanov v deželi govore. 6 3 

20. Od noviga župana in od Brenceljna . 6 8 

21. Srejnski hlev se mora skidati . 71. 

22. Dolgovi se morajo plačati	 7 4 

23. Se enkrat, dolgovi se morajo plačati. 7 8 

24. Vsak dan 'gre boljši 8 2 

25. V vasi je še veliko revšine 8 5 

26. Kaj Zlatovasčani s svojimi berači store. 8 9 

27. Skušnja veljá več kakor učenje. 9 0 

28. Se nekaj noviga 10 0 

29. Kakó je v Zlati vasi bilo. 10 3 

30. Kerst. 107 


I. 
Kake, oz alt lz vojske dolnji pride in 
kaj Ijudjé govorijo . 

nedéljo po poldne je bilo in v Zlati vasi so 
mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli i n 
'peli, ali pa se smejali, kadar jo je kdó iz pivnic e 

prilomil, ki je pregloboko v kozarček pokukal . Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostivnici sedeli in pri bokalu prav židane volje biti, kakor j e 
že to navada, kadar sta vino in vol po ceni . 

Kar jo primaha nék neznan človek v vas . Terdne 
in velike postave je bil in kakih tridesét lét je mo-Or imeti ; oblééen je bil v sivi suknji, na stran i 
je imel veliko sabljo , na herbtu pa ~a oves. 
Grozno sejmo je gledal, in na čelu je imel velik o 
prasko, pod nósam so se mu pa dolge brke vihale ,
de so vsi otroci pred njim bežali . 

Dve stari ženici ste ga b.,rž sposnale, ko ju 
j e nagovóril, iin rekle ste : „LejLesi no! to je uč i 
teljev (solmaštrov) Ožbé kterjga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Déte vunder! kak o 
sé je potegnil in kakoaln korenjak dejeI” In ko že 

niči tak hrup zaženete , priteče vse —mlado in staro 

— iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je bila cela 
vas okóli njega. 
0žbevsim svojina nekdanjim znane= in prijati= prijazno roko poda jih lepo pozdravi in jim 

poslednjič oznani, de bo odslej med njimi domá 
ostM ker je dokončal svojo vojaško službo . Vsa 


ktes. ga je hotel beri" v gostivnieo peljati eden ga 
je na desno vlékel, drugi na levo :,,Pili ga bom o 
danes en poliček na tvoje zdravje , Obe .Tti nam 
boš pa kaj od vojske povedal Oibe pa se jim lepo 
zahvali rekóč : „Ves truden sim dolz4a popotovanja 
in sel bom se spočit. Povejte mi, kdo stanuje v 
hiši mojiga rajnci p očeta, in kdo obdeljuje njegov e 
njive?” 

To' slišati stopi mlinar izméd mnóžice in reče : 

Tkavca štéfana sim v hišo vzél in pohištvo in polj e 
mu v najem (stani) dal. Zdel pa se mora beri" vinakniti, ker si ti prišel . Gospóska me je oslsernika tvozg** a posestva postavila. Bos' pa pri meni prebival 
toliko časa, de se tk&vec preséli, in med tém t i 
bom _rajam svojiga --(i

ske,rbništva naredil. " 

Mlinar pelje Ožbalta na svoj dom in mu naprav i 

dobro večerjo in mehko posteljo . OŽbé je imel velik o 
popraševati po eni in po drugi réči, kako se je kajv vasi, godilo , in mlinar in mlinarica sta imela do 
volj odgovarjati . (Izbe je med tém vedno čez miz o 
pogledoval,, kjer je zala Lizika, mlinarjeva hčerka ,
sedéla, ki ga je vsa zamaknjena poslušala. Oibe 
je bil zarés berhek korenják, ko bi le tacih strašnih berk ne bil imel ; in njegovo govorjenje je bil o 
tako Omikano in prijetii, o , kakor de bi bil kak gospod iz lnésta. Lizika se je zató bala Ž njim go

voriti, in če jo je pogledal, ni vedila oči kam deti. 
Pa vunder mu je natihama nekaj od berk rekla. — 

Ko OŽbe drugoj. rok zajty:Lku pride , Že več 
ni Imel .,bérk pod nósam. Rad bi-bil vse svoje žive 
dni v mlfiiu prebivam; zakaj mlinar in njegova žen a 
sta mu bila prijazna, in Liziki se je dobrovoljnost 
na očéh brala. Pa preden en teden mine , se jeOŽbe e lahko v očetovo hišico preselil in svoje gospodarstvo prevzél. Pet oralov senožet in lep vert 
je imel, pét oralov pa poljá. Verh tega si je še 
kravico kupil za denarje, ktere mu je mlinar pr i 
hranil. 


Ker tul je staro hišico popraviti .tréba bilo 
mu je soseska dobrovoljno lesá, in kameja dala. 

Ožbé začne bqž popravljati, sam je zidaril, de 
lat, belil , ometal od jutra do večera, de bi bilo vs e 
čedno in lépo in brez velicih otroškov . 

V jeseni je bila njegova hiša ze _nar čedniši 
in n am, cele vasi, v sredi verta ob potoku . Tu'di 

,

vertec J-6il tako lep, de ga 'ni bilo lepšiga v cel i 
soseski ; na steze med gredamr je peska nasul , ker 

'se na pótih, kodar ljudjé hódijo, tako nič prid a 
trave ne prinosi, v deževji pa mokra trava le čevlje 
kvari. Dobro se mu je zdélo , če je mlinarjeva Lizika včasi čez zeleni plót na veri pogledala ; tudi 
cvetlic mu je večkrat dala, in obljubila mu jih j e 
spomladi še več dati. 

Zlatovasčani dolgo niso védili, kaj bi od Ožbalta mislili. Tako ubóžen je prišel iz vojske, kakor je v vojsko šel ; to so dobro veda Skrinjo j e 
dobil iz mesta polno obleke in perila ; še bukve so 
bile v nji. In to je bilo njegovo celopremoženje ; 
zakaj k den a r j i skrinje niso težili, je vsak védil, 

',Pustite ga! „ — so rali nekteri—,,Ubóg capi n 
je in bedak tudi,veh tega, kterlga .se vojaški stan 
ni spametoval. se v nedeljo ne gré v pivnico, de 

bi en poliček vina spil, 'se lnepj pa gaje odcam 
spraviti. Zraven tega pa clMot živina od jutra 
do terde noči. Le sreča je, de je po očetu nekajdobil ; sicer bi še nam na glavo prišel.” 

?,,Pustite ga!" — so drugi rali — ,, v vojski že 
ni me posebnlga opravil, ker nam ne ve me pove 
dati. In kdo vé , kjé (IQ je to prasko na čélu dobil. 
Mende je prav vesel, deje vojski p" ,odnésel." 

'Pustite ga!" —so besedovali še rugi—,,Le 

zato ne privóM nikomur kake lepe beséde, ker misli ,

de a mora vse častiti, kér je vojaško suknjo no-

[ . u jo bodemo ie pokazali ošabnežu, kibo 
vesel, tt* ga ne spodimo." 
„Pustite ga!” — so e drugi godernjali 


ion človeku ni nič zaupati . Bukve ima , ki jih nihč e 

e umé brati ; morebiti še gospod jjiošterne. Polne 
neznaaih čačk so, de je že gr8za,va-nje pogle 
dati. Kaj veljá, k je s hudičem v zavezi in d e 
morebiti do e ,. zná." „Bog — 
so čenčali še drugi — „upati mu nikakor ni, zat o 
neki nobei.ga človeka ne pusti v zadnjo kamrico > 
še mlinarjevih ne, ki imajo vunder z njim velik o 
opraviti. Naš čuvaj je že večkrat pripovedoval, d e 
vidi sleherno noč v ti skrivni kamrici luč goreti ,
ki se skoz špranje pri oknu sveti ; sicer jo pa ima ve — 
dno tako terdno zaklenjeno , de okijl še pri Uljdnevu ne odpre .” 

Tako so Ožbaltovi sosedje govorili in ga nis o 

nič kaj~. 

2. 
Oiba v vasi :idi. 

Akoravno sosedje niso Ožbalta dosti obrajtali , 
,je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. 
Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih 

druzih rečéh . 

Nekadaj je bila Zlata vas berhka vas ;. silno 
veliciga bogastva sicer nikoli ni bilo tukaj, p a 
premoženje je bilo pri vsi p hišah. Zdej pa je bilo , 

razun nekterih kmetov in, kerčmarjev, in razu n 
mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vil n 
gledala , in na ognjišu so nezabeljen močnik kuhali . 
Zmed sto gospodarjev jih je gotovo dvajset svoj e 
otroke beračit pošiljalo ; sestdeset jih je komej v 
dolgovih naprej rilo in le malo je bilo tacih, ki s o 
še zamogli davke opravljati in pokeáo shajati . 

Hiše so že zunej kazale , kakošne de so znot 
rej beraštvo se je vidilo na sterganih strehah, na 
podertim zidovji, na vrnazanih stenah in vrata b 
na pobitih in s papirjem prepetih oknih . V hišah 


a 

je bilo ,gol blato in smrad ; mize in klopi vmazane i; tla 

vse strohnjene , čeme kot zemlja od ostaranig a 
blata. V kuhnjah je bilo le malo orodja in še to je 

vse vmazano in poterto bilo . vertih pri hi'ah 
vse krUem letalo ; gredice so bile prazne, le nem 

koliko sočivja je semtertje raslo . Veseli so bili, oč e 
so ljudjé,in svinje dovolj krompirja imélL Pred bi 
š'ami je vprek le galo poljsko orodje, gnoj, les in 
kar se seer pod streho spraviti ni dalo. Moki i n 
ženske so nosili stergane ali Berdo našite vmazan e 
oblačila ; glavo so si le mabikterlkat česali, obra z 
in roké koniej vsak tretji dan smili . Majhni otročiči 
so cele dni v nesnažnih plenicah v zibelkah ležali ,
ko so nekoliko odrasli, so se na pol nagi pred hi pšami v blatu igrali.yx 

Ni bilo tedej cudo , če so ljudje v taki beraški 
nesnagi bolehali. Kadar je kdo zbolel, so gt raji 
h kaki stari babi, h konjedercu, k rabeljnu (rajnianu)

ali h kakimu druzimu mazaču, svojo vodo skazovat 
namesti de bi bili pomoči iskali pri kakšnim pametnim, učenim zdravniku. Ce je gospodár zbolel ali 
pa gospodinja, je šlo pri hiši vse rakovo pot . Eno 
Livinee za drugim, ali en kos polja za drugim s e 
je moglo prodati, kadar je sila pritisnila, ali pa so 
mogli denarjev za velike obresti ali čimže od vohernikov na posodo jemati . To je terpelo toliko, časa ,
de je bilo v marsikteri hiši več dolga kakor premoženja, in de je .poslednjie' ,kmetija na kant sla 

gospodar pa s svojo družino na beraško palico . 
e je Obalt til ali tam hotel dober svet dati ,

če je enimu ali druzimu svojih sosedov zapravblvost in nerodnost očital , je dobil kisle obraze v 
hvalo. Eni so djali : „Pri ubogih ljudéh ne more vse 
lepo in olikano biti ; se mora poterpeti, kakor pride! ” 
Drugi pa so rali :,,Kaj j e to tebi mar? Pometj sam 

preti. svojo hišo ! " 

Pri uekterih preln4nih kmetih pa se je š e 

premúenje vidlo v vsili reč& Vtwder pa je bilo, 


tudi pri téh nesnažniga in zanikerniga dovolj. Pre

možniši kmetje so namreč povsod okoli sebe pr i 
sosedih le beraško nemarnost vidili , zato so se tudi 
oni te nemarnosti navadili in so ravnali kot uni . 
V delavnikih so bili vmazani in stergani ; samo v 
nedeljo so se ošabno bahali . Zato tudi pri njih ni 
bilo ničesar druziga slišati, kakor de so čez hude čas egodernjali , gospósko in druge ljudi opravljali . 

V Zlati Vasi je bil tadaj sploh eden zoper 
druziga in vedno so se prepirali ; sosed je bil s 
sosedam kot pes in mačka. Ubogi so bili nevošljivi 
bogatim bogatini so stiskali in derli uboge ,
kar koli s) mogli. Če je bogatin svojimi sosedu 
denarjev posodil , je terjal brez vesti po dvanajst ,

dvajset in še več od stá . Ubogi pa so se nasprot i 
tudi maševali, kakor je nepoštenih ljudi večidel 
navada ; so bogatin= skrivaj sadno drevje in ograj e 
poškodovali in kradli kar so mogli : sadje, derva , 
golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več 
upati ni smel ; mož b e s e d a je bila pri njih prazna 
reč. .Med zakonskimi ljudmi je bilo več jeze in 
prepira kakor edinosti in prijaznosti . Otroci to 
vsak dan vidijo in se nič boljšiga ne učé . 

Akoravno je soseska dan za dan bolj božala ,

in akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko i n 
hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo,
je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je 
malo kterimu dišalo . Premožniši so sami pri sebi 

bali, če so pozneje na polje prišli in se že pre d 
sončnim zahódam domú vernili : „Hvala Bogú, d e 
se nam ni treba preveč truditi!” Ubogi pa in delavci so rekli , če so pri delu roké križem deržal i 
in okrog zijali : tudi nismo živina! Po delu 
mora počitek biti! " 

Ko je pa nedelja prišla, je večidel vsak saj

toliko krajcarjev skupej spravil, de je mogel v 
gostivnieo iti. Tit se je pogosto slišalo : ,Gostinčar ! 
še en poliček in pa kvarte ! zaslužek Miga tédna 


je po goltanci' splavali velikokrat še več. Eden je 
zgubil v igri denár ; drugi je zapil ali zaplesal dobiček. Tudi med tédnam ni ostala pivnica prazna. 
Ljudem suho gerlo ne dene dobro. Domá pa niso 
imeli otroci in tene kaj jésti. Kadar so pa bili denarji v hiši, je mogel kofé na mizi biti in pa cvertje. Izgovarjali so se : „Moj Bog ! sej nas malokdajkaj dobriga doleti. Vsak človek mora vunder kak 
dober dan imeti . Sicer bi bilo življenje vedna tlaka! ” 

Malih praznikov je tudi veliko, in ti se morajo 
po njih mislih tudi praznovati . V bližnjim mestu j e 
somenj ; obiskati ga morajo in viditi, kakó se ka j 

Ijudjé po mestnih gostivnicah sučejo , in slišati kajje kaj noviga na svetu . Tudi tožbá se jim ne manjka ;
treba jim je tedej okoli pravilnikov hoditi. S tem se 
vpa veliko zamudi in denarjev izdá, pa malo dobičk a 

jame. Takó je šlo premoženje s curkam doli, po niti pa 
gori. In zavoljo tega je vsak slabe čase , gospósko in svoje sosede preklinjal . 

3. 
aj pametn ~ar pripoveduje. 

Toliko hudobij in grehov v vasi viditi , Ožbalta od jeze serce boli. V malin gré, kakor sicer, 
kadar je nejevoljen bil . In kadar se mu ljubeznjiv a 
Lizika nasmehlja, ga nevolja mine , kakor zgine 
megla izverh gore 3 kader sonce zasije. 

Oibe reče mlinarju ; 3, Dete , kako so Uktdjé vsi 
brez vére v Boga, in hiše polne revšine! Tak o 
nekadaj ni bilo! Na polji je bilo vse pridnovasi vse snažno, v hišah je bila sloga In. edinost 
in v hramih bogastvo . Takrat so mestnjani kmet e 
spoštovali , in dostikrat so jih g o sp ode Zlat o v a sč a ne imenovali. Zdaj je vse narobe, in uboitvo 
sedi štrle hudobnosti skorej pod vsako streho. 
Strašno veliko nesreče je vojska prinesla! " 

Mlinar mu odgovori rekoč : ,,1',Zaša vas je za 


S 

res veliko v vojski terpéla, kakor druge vasi in 
mesta. Ptujci so se med nas vlegli in naše hram e 
spraznili; bojevavcam smo mogli služiti in dajati ,
kar koli so poželéli; zaslužki so bili slabi; iakaj

kupčija je porivala ; obertnost je bila podertnost ; verh 
tega srno pa imeli še tudi poredama slabe letine, de j e 
seno na travniku, žito na njivah, sadje na drevji in 
grozdje na tertah pognilo. Pa vunder naša nesreča 
ne izvira samo od vojske,in dragrne. Zakaj tudi druge 
mesta in vasi so terpéle, kakor mi , pa si vunder 
zopet začenjajo lepo pomagati . Pri nas pa vsak dan 
hujši prihaja. Druge mesta so nadlóg in revšin e 
konec "jemale, kakor mi , pa vunder se z Božjo po 
močjo zopet na noge spravljajo . Nam pa ni več pomagati ! 

Bog nas tega obvari! " — reče Ožba'lt— ,,O d 
kod to pride? Mlinar mu odgovori : ,,Tó pride o d 
todi : Uni si prizadevajo , de ne vtonejo v vodi , 

plavajo ; mi pa se prepustimo volovam , kamor 

koli nas sreča ali nesreea tene. Res je, de so se 
časi zlo sprernénili ; kaj pa nas taka sprememb a 
časov uči? Kaj neki druzi,ga, kakor de se tudi mi 
moramo spreberni t i. Ce bomo le v eno mero 
čez slabe čase godernjali , in zraven tega pa rok e 
križem deržali, srno kruljev im enaki , kteri se 
ne morejo iz mesta ganiti , če jim kdo palico vzame , na ktero so bili navajeni opirati se. Poglej okoli 
sebe v vasi : ali vidiš pri deseterih naših sosedov 
pra vo ter dn o voljo, svoj stan poboljšati? Ali 
vidiš le v eni reči napredik? Ali ni izreja otrók naših sosedov pikov oreh , iz kteriga ne bo nikadar 

versto drevo izraslo? Kaj nam more sama gospósk a 

pomagati , če si sami neeemo pomagati? Fajmoker 
naj nam e takó lepe poduke dajejo , kaj vse to pomaga? Iz navade hodimo v cerkev ; ko pa iz cerkve 
pridemo, smo taki , kokoršni smo bili. Dokler se človek sam sebe ne čuti, dokler ne spozna, de mitikanje samiga sebe mora p o i la linj en i ga serca 


priti, je vse drugo zastonj ; prava ljubez i n d o 
blinj iga je perva potreba naši vasi . Dokler se 

bomo kmetje sami zivini enačili, ki vse opravi, če 
orje , seno vozi, proso tlači i. t. d. se ne bomo v 
svadanjih časih nikadar na boljši stan povzdignili. 
Ce je m e s t ni kam vsako Iéto večiga o m ika n j a 
potreba, od kod hočejo ravno kmetje pravico imeti ,
de bi jim ne bilo treba, se kaj več učiti? Jez si m 
le prost kmet ; tó pa z'e vunder davno vém , de 
brez dobrih šol tudi nikdar ne bo praviga ornikanja krnetiških ljudi ." 

,, Kaj 2 ali tudi šola v naši vasi nič ne veljá," 

ga vpraša Oz'be. 

Mlinar mu odgovori: ,,Kar so tvoj oče umeril ,

ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slab o 
godi. Otroci se le za silo branja , pisanja in rajtanja 
tudi kake molitvice navadijo. Učitelj pa nima nič 
prave ljubezni do njih. Dolná pri svojih starših p a 
otroci nič Iepiga ne vidijo, marveč se naučijo laganja in goljufnosti, rotenja in kletve, nečistost i 

hlinjenja, prepirain pretepa , beraéevanja in tat

. v. -v ,.

tvine, igrace ln pljancevanja, postopanja in zabavljanja. 
Oibé te re'e' slišati , pomaje z glavo ter se vern e 
ves žalosten domu. . 

4. 
.gakó sl ozbie prizadeva pa vuuder

nič ne opravi. 

Eno nedeljo popoldne po pridigi se je vsa sosesk a 
zbrala ; zakaj predla jim je , od kod denarjev do 
biti, ker je bil deželi poseben davek naložen i n 

verh tega tudi soseski dolg plačati napovedan ,
zató ker niso po redu obresti ,9drajtovali. Po stari 
navadi so imeli zbor pod lipo. Zupani so bili v sredi 
zbrane množice, in zunaj kroga okoli nje so stale 
zene , hčere la otroci, slišati, kaj se godi . 


Tudi Ožbe je prišel in sklenil je svojim sose

dam njih žalostni stan pred oči postaviti . Ko so 
župani govoriti nehali, je stopil Ožbé na kamen ,
ki je na sredi poti ležal. Odtod 'ga je vsak slišal i n 
vidi], ko je_ začel govoriti : 

»Ljubi prijatli! Mladeneč sim pred nekimi leti 
od vas slQvó vzel, ko sim v vojsko šel, mož p a 
pridem k vam nazaj. Skorej visim naše vasi spoznal milo se mi je storilo in grozna žalost me j e 
obšla, ko sim vidil, de je vse drugače . Včasi so 
našo vas po pravici Zlato Vas imenovali, ker je 
bila zlata dolina , v kteri je božji blagoslov prebival ,
obLlniši kot v druzib krajih . Naši predniki so bili 
večidel premožni kmetje, malo je bilo ubozih, beračev ceh; nič. Takrat so nas zavoljo naše premožnosti po celi deželi gospode Zlatovasčan e 
imenovali. Zakaj sterganih oblek nismo nosili , kakor 
berači ; tudi nismo v hišah revšine terpéli, ternu č 
marsikter krajcarček smo iméli že prihranjen. Takrat soseska ni imela dolgov plačevati, temue j e 
od drugod obresti za posojene denarje potegovala. 
Takrat je bilo polje dobro pognojeno in obdelano ; 
zakaj vsak je imel svojo kravo in svojiga konja v 
hlevu() nar menj po dvoje preaičev, in pa se ko z 

ovác. Takrat je bila naša vas podobna lepimo ter 
gu. Hiše so stale čedne in bérhke, znotrej kakor 
zunaj , de se ni bilo nobenimu gospodu sramovati , 
vnj%h stanovati. Hišno in kuhinsko orodje je oznano 
vato, de je vsipa dovolj, in okna so se svetile ,
kakor zerkala. Malokdo je bil zadolžen, in kdo r 
je bil, ni imel težav, dolgove poplačati. Takrat je 
dobil Z la t o v a s č a n, če je bilo treba, brez pečata in poroka iz mesta na samo besedo sto ali p a 
še več goldinarjev na pósodo. Takrat je bil za 
Zlato Vas zares zlati čas." 

Ko je Ožbe tako govoril, so ga vsi mirno p o 
slu'áali, in nekteri so rali : Oibe ima prav ! 
On pa je dalje govoril ter rekel :nZdaj pa je 


vse drugači. Naša vas bi se ne imela več imenovati 
l latah a s, ampak Blatna V as, Te rn jeva vas. 
Iz naših njiv, je zginil blagoslov BoZji; nekteri izmed nas imajo preveč svetá, drugi nič, kar jih je 
še, ga ne véjo s pridam obdelovati . Beračevanja se 
malokdó več sramuje, kér misli, de je to njegov 
poklic in njegov stan. Gospodarji so večidel zadolŽeni in eden za drugim se ima dneva bati, d e 
pride na boben. Ni dneva, de bi ne prišel kdo tirjat v vas. S sosednimi vasmi: se prepéramo in pravdamo med seboj pa imamo sovražtvo in kreg. Staro 
ošabnost imamo se, starega premoženja pa ne več ,
na cestah blato, v hišah nesnažnost in smrad, na r 
veči nesnago pa v sercih . Zakaj žalostniga serc a 
jo moram povedati, de Zlato vasčani so bolj p i 
jančevanja vajeni kakor dela, bolj na posodo jemanj akakor plačevanja, bolj goljufij e in tatvine kakor dajan 
ja, bolj zvijače kakor resnice . Ce tó dalje tak!:; gre ,
moramo vsi revšine in sramote konec vzeti. Že nimamo ne v mestu ne na deželi zaupanja več ; in 
če hoče kdo kteriga potepina imenovati , mu pravi : 

Zlatovasčan ! 

Pri teh OŽbaltovih besedah so jeliZ 1 a t o v a s č a ni 
zlo mermrati in zabavljati, in Obeta pisano gledati ; takó de je mlinarjevo Liziko velik strah obšel. 
Na klopi pred hišo je stala in ni od Obeta oči 
obernila, dokler je govoril . 

Obeta pa mermranje in godernjanje ni celi; nič 
oplašilo, temue dalje je govoril : 

,Ljubi prijatli! Ako je še kaplica poštene i n 
pobotne kervi v naših žilah, sezite si v roko in 
recite : " to mora vse drugače biti !" Od kodi je prišla 
naša poguba? Od kodi neki kakor iz pivnic! Tam so 
se vaše kmetije v vinskih sodih utopile, in so se vaš e 
krave s kvartarni pobile. Tam ste se varčnosti o d 
vadili in delavnost pozabili. Ubožtvo dela tatove ,
in lenoba je hudičeva postelja. Denarji vaših očetov 
so pošli , in njih praznine suknje imajo s ergan .e 


12 

rokave. Kadar imate kako pet-ko v iépu, vas pi

jančevati inika, iené in otroci pa stradajo domá. 
Kaj bo iz tega? —vprašam župane! Kje je soseskno premoženje, in kako ste gospodarili s premožen 
jem, ki so ga naši spredniki zapustili? zakaj ne na 
redite pravične rajtinge, in zakaj ne svetujete kako 
pomagati? zakaj ne zaperate pivnic ?zakaj ne delate 
vodotokov, po kterih bi se voda iz naših zemlji š 
odtekala in se njih rodovitnost množila ?Lakaj ne na

pravljate cest po vasem, po kterih si človek lahko glavo 
ubije in živina noge polomi ? zakaj po magate ljude m 
denarjev si izposodovati, zakaj jim pa ne branite ,
se beraške palice obvarovati?" 

Ko Obeta tako govoriti slišijo, zavpijejo nekteri 
izmed županov : „Molči, ti pritepenec, molči! če ne ,
te verzemo v ječo ob vodi in kruhu, osem in kirdeset ur!” k vsa množiea je vpila :,golči molči ! 
Ožbe pa réee : „Moč vam je dana, me v ječo pahniti ; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstv o 
poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem ,
vam bo gorkeje pri sercu, kakor meni pri vodi in 
kruhu. Vi pa, prijatli, me prepričajte : ali krivico 

govorim ali vas opravljam? Prašajte svojo vest : ali 
ste obogatéli ali ste obož'ali? Prašajte svojo vest, 
ali je vaše soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj veljá ? 
ali božji strah in ljubezin do bližnjiga med vami še 

kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija , 
zanikernost , zvijačnost, tihotapnost, krive priseg e 
in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polj a 
in verte , svoje prazne mošnje in skrinje , svoj e 
stergane obl,aeila in srajce : té mi pričujejo zoper 
vas. Poglejte svoje zapušene otroke ; oni so moje 

priče zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé 

imate več skerbi, kakor za svoje otroke ; pa tudi 
krave, svinje in koze vam niso tako ljube, kako r 
pijančevanje in Igra .” 


Oibe je hotel še več govoriti, pa s strašnim 
rjovenjem so _ga s kamna pahnili in mu niso pustili 
več govoriti. Eni so kotli po njem roko stegniti, pa 
on jih je s močno pestjó zagrabil in je koinej divjim u 
hrupu o-dšel. Lizika mu pride bleda kot smert in z 
objokanimi očmi proti, in ko vidi, de ima kervav o 
rano na čelu, se je vstraila de ni mogla besede 
govoriti. 

5. 
Kako je Oibé od svojih sovra~>niko v

preganjan In kaj jim nasproti storil'. 

Ožbé ni imel odsihmal ničesar druziga kakor zgol 
jezo in zaméro s svojimi sosedi . Hudobni potepuh i 
so mu po noči okna s karanjem pobili . Drugo noč 
so mu šest mladih drevesc izruvali, ki jih je v ver t 
vsadil. e drugo noč so mu salato iz gredic pokradli . 

Ko je župan= te reči tožil , so se mu posmehovali 
ter rekli :, ,Tvoje zabavljivo govorjenje je ojstro kazi n 
(štraf~ngo) zaslužilo molči! sicer te bomo še drugac e 
pokorili. " 

Ožbe jim odgovori : „Ako mi od vas ni ne var 
stva ne pravice zoper hudobneže doéakovati, o z 
navite soseski, de se bom sam v bran postavil i n 
de naj se tedej vsak sam svoje škode varje .” 

Njegovi sovražniki pa pri vsim tem niso ne– 
hali ga nadlegovati, tode ne brez svoje škode in 
strahu. Zakaj ko je bil Ožbé eniga večera v mlinu 
in so njegovi sosedje to zvedili, de ga ni domá ,
so zlezli na njegov vert in mu kotli vse razdjati 
in pokončati kar zagromita dva streljaja iz okin Ožbaltove hiše. Od straha jo potegnejo berž proč i n 
mislijo, de imá hudobo za čuvaja v hffi, zakaj ko 
so bežali, jih Ožb° sreča , ki jeravno iz mlina prišel ,
zgrabi eniga izmed njih, ter reče z grmečim 
gl.asam : „zakaj ste kotli, kakor tatovi , v moj vert 


" Pa vrinder jim nič aliga ne stori. — Drugo pot 
so mu hotli hudobneži zopet eno narediti , o polnoči , 
žganja pijani , hočejo čez ograjo njegovega posestv a 
zlesti ; pa na nogah so se bili vsi do kervi ranili , 
tako de so od bolečin na glas vpili in komaj nazaj

čez ograjo zlezli., 

Té in druge prigodbe so tak strah med ljudm i 

v vasi naredile, de si ni noben več ponoči bliz o 
Oibetove hiše upal. 

On pa je bil z vsakim prijazen, kakor poprej ; 
temu je kaj dobriga svetoval, unimu pa je dal v 
potrebi kak denár. Revni stan svoje soseske ga je 
v serce bolel, torej je šel eniga dné k fajmoštru 
in mu je tožil. 

Fajmošter so rekli : „Jez sim fajmošter, in ni

mam tukaj v posvetnih reeéh nič zapovedovati in 
se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča pride od 
tod, ker razvujzdani ljudje v pregrehah živijo . 
Po Božji besedi ne prašajo in še cerkovne in moj e 
prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko 
zadéla in milost nebéška ne bó dolgo njih greham 
zapernaš'ala.” 

Ožbe pravi : „Nej mi nikar za zlo ne vzamejo ,

gospod fajmošter, če rečem, de Oni vunder lahko , 
če le hočejo , veliko k rešenju te soseske pripomorejo. 
Zakaj serca teh ljudi so obdivjále, ker je njih u m 
zatamnil. Ako bi si Oni hotli šolo v mar vzéti i n 
posebno um in serca mladosti omikovati : bi gotov o 
tudi poboljšanje vidni . 

Fajmoster odgovoré : „Za tó je učitelj , pa ne 
fajmošter. Moji opravki mi ,ne dajejo časa za tó . 
Soseska sama je tega kriva, de nima pravega uči 
telja, ker ga slabo plačuje.” 

0'ibe reče : „Častitljivi gospod fajmoš'ter! dober 
pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, im a 

skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni in po nevednosti vse norobe delajo , ter ne umejo kako 
pomagati in svoje gospodarstvo popraviti. Oj, kako 


veliko dobriga bi zam~gli oni storiti , ko bi danes 
v to, jutro v uno hišo stopili in vidni napčnosti ,
ki se tu zavoljo nespameti, reva'ine ali popačenig a 
serca gode— in ko bi po svoji modri glavi dobre 
svete dajali, vzroke njih siromaštva odkrivali , 
jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú 

pokazali, iz kteriga večidel vse druge napčnosti izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter! neizrečeno 
veliko bi zamogli oni pomagati , ker bi bili tak o 
prav oče svojih farmanov." 

„Ti si jo zadel Ožbe” — rečejo dobrovoljn o 
gospod fajmošter. „Ti si moz , ki je — po svoj i 
misli — revšino naše soseske natanjko pregledal . 
Meni se pa ne zdi , de bi bila r e v š i n a edini vzrok 
vsih druzih napák. Kar mene vtiče , mi je bil dušni 
prid mojihfarmanov vedno pri sercu, dostikrat si m 
že pomiloval siromaštvo z lato v a s č a n o v in vsak 
dan za nje molim , de bi jim Bog pomagal . V druge 
pas vetne reči se ne gré duš'nimu pastirju vti

kovati.” 

Ožbé se gospod fajmoštru ponižno priklone i n 
gré žalostniga serca domú. Po poti ni nič druziga 
mislil, kakor : kako bi se dalo njegovim sosedam p o 
magati. Domú pridši , svoje prazniškó oblačilo obleče 
in se podá v poglavitno mesto dežele. V mestu gré 
od hiše do hiše, od gospoda do gospoda, in toži slabi stan 
in revšino Zlatovasčanov , in prosi svéta in pomoči,
de bi se jim pomagalo, predin popolnoma obozajo. Pa 
tudi tit ni nič opravil. 

To ga je zlo v serce spalo . Iz mesta pridšimu 

je tako milo storilo, de je brako jokati začel. 

Novozvoljeul učtelj. 

Ko je popoldne nazaj v vas prišel, ni nikomur 
povedal, zakaj de je v mesto sel in kakd se mu j e 
godilo. Marveč še bolj dobrovoljniga se je delal 


in. vsaciga prijazno ogovarjal ; še svojega -nar hu j 
šip sovražnika kerčmarja B r ene e l j n a, ki je bil 
veliki župan in nar bogatejši mož cele vasi , je prav 
prijazno pozdravil . 

Brencelj je mogočno med hišnimi vratami stal; skapo 
postrani na glavi, in z rokami čez trebuh sklenjenimi ,
se je ošabno okrog sebe oziral. 

» Dober večer, oče Brencelj!" ga Oibé ogovori. 

Ali imate že delapust?" 

Brenčelj je mogočno z glavo pokimal in bre z 
de bi bil Ažbeta pogledal, mu zabavljivo odgovori : 
„Jez si vsakdanji kruh že s tem zaslužim, če s pasji m 
bičem domá ostanem in berače od hiše odganjam.” 

Ko ožbe te nekeršanske besede od župana 
sliši, ki bi imel oeé ubozih, vdov in sirot biti, ga groz a 
obide ; tadaj bolj urno stopi, de napuhnežu izpre d 

oči pride. Tolikanj bolj pa ga je zala Lizika razveselila, ki je , ko je nemo mlina šel, na klopi 
pred hišo sedela v senci mladiga češnjeviga dreves a 
in je nove srajce šivala . Kri io po nedolžnim obraz u 
zalije, ko Ožbeta zagleda ; sramožljivo mu rokó 
podá in se mu prijazna nasmehlja, — oči pa je im 

objokane. 
Zakaj se jokaš, Lizika ? —jo ožbe prestrašen 
vpraša. 

Fizika si urno oči obriše in se še bolj prijazno i n 
ljubo nasmeja ter' reče : »Danes ti ne povem, ljub i 
OžU ; boš že zvédel." — Lepši in milši se mu n i 
nikoli zdela, kakor danes. Pa naj bi bil še toliko popraš'evál, bi ne bil zvedil, zakaj de seje jokala . 

Potem mu je Lizika rekla : „Ti si bil v mestu. 
Jeli, tam se ti je dobro godilo , si morebiti clo z mest 
njankami plesal? Kaj? ožbe , ti zdihuješ? Ej ej ?

Ožbé, to mi néče dopasti. Zdaj se ti po mestu toži 

in v naši ubožni vasi ti je vse pregerdo.” 

Tako je rekla ,, on pa je žalostno svoje oči k 
tiaro obern~l ter molčal. Bliže njega stopi, ga prime 
za roko ter reče s slabim glasam, de se je komaj 


slišal: Ožbé, ljubi Ožbé, kaj ti je! Povej mi po 
šteno, kaj te pé'e"e ? 
"Lizika"! — ji odgovori Ozbe in ociproti nebesam 
oberne — „Bog sam ve , de bi bil lahko sree'en , 

srečen. sim tudi in nikjer na svetu ne bolj kakor 
pri tebi , zakaj ti si sereno dobra . Pa meni se smili 
nesrečni stan mojih sosedov. Poglej le revMno ljudi 
v naši ljubi Zlati Vasi M--- pa kaj ti čem več od 
tega prip ovedovati, ,ker sama vse veš.” --

Lizika r'eče : „Ožbé, preljubi Obé, zakaj t e 
vunder to tako žali ? Sej ti nisi kriv revšine ljudi.” 
Ožbe ji odgovori : „Lizika! ali bi ti mogla dobre 
volje v peklu biti? Odgovori. Takó mitudi ne more 

dobro biti v naši vasi , ki je v marsikteri reči prava 
podoba pekla.” Ko ji je MU več reči potopil, ktere 
bi -se séasarna odpraviti dale, mu Lizika pové, de 
je stari učitelj, kteriga je vedno bolj v kerčrno, kakor 
v šolo gnalo , plačilo svoje pijanosti pre,jél. Predvéeranjim po noči pride pijan iz gostivnice , gr é 
preblizo potoka damú, pade v vodo in utóne . Včerajsjutraj so ga našli. Danesje pokop . K sreči nima ne 

žene ne otrok. 

Te novice Ožbe ',ni brez prestrašenja slišal. 
Praš'al je še to in uno. Nekaj posebniga je premišljeval in ves zamišljen domú šel. Lizika ni vedila, 
kaj de mu je tako naglo v glavo šinilo . Pa zvedita 
je v nedeljo. Po slldbi Božji se je soseska zbrala , 

noviga učitelja izvoliti. Tudi Ožbe je šel k zboru. 
Lizika je deljee med ženskimi stala. Bala se je, de 
bi Ožbé éešar ne govoril, kar bi ljudjém ne dopadlo; zato 
je očeta prosila, Ožbeta, če bi se zopet preveč 
vneti utegnil, tolažiti . Mlinar .se tedej ni ganil o d 
Oibeta. 

Veliki župan, oče Brencelj, oznani zbrani m 

sosedam , zakaj de so se zbrali ,ter reče v „Ker je uči 

teljevo mesto prazno, in ker je ta služba težka p a 

slabo plačana, ker plačilo le štirdeset goldinarjev 

znese se sreeniga čislam soseski m4aka priporočiti I 

2 


IS 

ki se' hoče te službe lotiti, ii ta mož je 'ivt'‘,r (ii~dar)
Kavs elj c, kterimu šivavnka malo zasluži in ki mi 
je po materi v ~iti, torej ga posebno priporočiti 
zamorem." 

Potem je oče v am p n e k, kerčrnar in drug i 
župan , besedo poprijel in svojiga strica , kruljeviga 
godca Požirka priporočil, rekoč, de ta zato iz-
voljen biti zasluži, kér bi to službo , zavoljo rev — 
šine soseske, za p et i n trideset goldinarjev ,
namesti za štirdesét, vzel . 

Šivár Kavselje viditi,.de veči del kmetov godca 
zvoliti hoče, ga začne na glas zmirjati in se s 
tr i d e s e t i mi goldinarji dovolnjiga napové. To j e 
godca tako všipnilo, de Kavseljca tatú in prešeštnik a 
in po krivim prisegovavea zmirja, in se za pet i n 
dvajset goldinarjev učitelja ponudi. ivár pa je 
rekel, de bo godca zavoljo opravljanja tožil , de pa 
za tako plačilo ne more otrok učiti . 

Ko se za to službo nihče več ne oglasi , je ž e 
soseska skleniti Kotla, jo P o žir k u dati. Zakaj ta 
je za silo pisati in rajtati omel . 

Zdaj pa se Oibe oglasi, koralo bled kihalo rudeč 
v obrazu, ter reč'e :,,Kravjimu in svinjskim paitirju , 
ki vašo živin o na pašo goni, dajete boljši plačil o 
kakor učeniku, ki ima vaše otroke božjiga strah a 
in koristnih reči učiti! Otrok je človek, po božj i 
podobi vstvarjen, ne pa živina. Ali vas ni sram 
greha, ki ga delate?—0 to prav dobro vém, d e 
vaša mošnja je večidel prazna, kadar je treba 
kaj koristniga napraviti, pa tudi to vem, de za šolo 
starši ne morejo plačevati, ki imajo komaj krompirja,
kruha in soli. Zató vam hočem jez pomagati, in s e 
vam učitelja ponudim brez vsiga plačila. Še enkrat 
vam rečem : jez hočem učitelj vašim otrokarn biti , .in 
ne soseski ne staršem ne bo treba vinarja plačati . 

To slišaje eden druziga pogleduje . Nekteri ga 
niso hotll poterditi ter pravijo, de hoče morebit i 
uboge duše otrók hudiču prodati . Drugi pa, ko po


mislijo, de nihče drug službe tako po ceni ne prev 
zame, vpijejo in kriéé , de naj bo Ožbe učitelj . Potem so bili vsi poredama zaslišani — in O e je bil 
učitelj izvoljen. Lizika to slišati, se je hotla od sramáte v zemljo pogrezniti. Zakaj razun ponoéniga 
čuvaja in svinjskiga pastirja ni bil nihče bolj zaničevan v vasi," kakor učitelj. Kakor de bi jo bila 
nar veči nesreca in sramota zadela , je hitéla v mlin . 
Tudi mlinar je nejevoljin z glavo majal ter rekel : 

Mislim, de se Obetu v glavi meša ." 

Ozbe pa je ostal pri svojim sklepu . Župani so 
tedej to volitev po navadnih postavah šolski gosposki 
oznanili . V mesto je mogel Ožbe iti k očitnimu spraševanju, in ker je umel gladko brati, prav lep o 
pisati in tudi dobro raftati, sicer pa je tudi brihte n 
človek bil, je bil ucitelj poterjen . 

7. 
li.»,ko O~balt v »4011 
„Lizika, Lizika! ne žali me vedno s svojo ne 

voljo in žalostjo !” — ogovori Oibe mlinarjevo hčerko . 
„Lej naši stari Zlatovaseani so vsi sprideni in njim 
ni več pomagati. Morebiti mi bo mogoče , naši vasi 
zgubljeno dobro imé in srečni stan zopet pridobit i 

z lepo izréjo otrok, ki bojo enkrat naši nasledniki. 

Drugače ne gre. Vem de se učiteljski stan, kteriga 
sim danes nastopil, našim sosedam nizek in zan i 
čevan zdi pa nikar nej te to , draga moja, ne žali ; -
pomisli : kako zlo se je sam naš Gospod in Izveliča r 
ponižal, ljudi poboljšati, podučiti in jih zveličati . 
Učitelj mali h sol, če dolžnosti svojiga stanú lep o 
spolnuje, je ravno taciga spoštovanja vreden, kakor učenik visocih šol, in prav za prav je' njegova 
služba še imenitniši zató, ker je na p e r v i izrej i 
otrok vse ležeče. Pa na svetu je že večidel taka ,
de se ljudje le bolj po visokim ozirajo; kar je pa 

nizkiga, v nemar pušajo.” 
2* 


»Oh .T Ozbe, Ožbe ! —mu. réče Lizika — Ti ne 
véš, kaj si storil." -- Kaj pa je Lizika s temi 
besedami mislila, tega mu ni razodéla . 

Bert ko je zima prida, je zavel Ožbalt v sol i 

učiti. Pervi dan se je pred šolske vrata vstopil i n 
otroke zaporedama sprejemal. Kteri so imeli blatne č'evlje, so jih mogli poprej s slamo očediti, i n 
podplate na železu pred vratini dobro odergniti ,
de bi éedniga tlaka v učilnici ne omazali. Potem 
je prijazno vsakimu šolarčku roko podal. Kdor pa 

imel vmazane roke, je mogel poprej k vodnjak u 

si obraz in roke umit. Kdor ni imel las čedno 
sčesanih , ga je domú nazaj poslal, de so ga počesali. Tiste pa, ki so bili snažni in lepo sčesani ,
je prijazno na čelo poljubil (kušnil.) Učenčki pa 
so se čudili in niso vedili , kaj to poméni, ker ka jtaeiga niso bili poprej vajeni . Eni so se sramovali ,
drugi so se smejali, še drugi so se clo jokali . 

Drugi in tretji dan je bil Ožbalt spet pred vrag 
mi ; in takó še več dni zaporedama, dokler niso vsi 
tako snažni v šolo prišli, kakor jim je ukazal . Kdor 
je še z zmerš'enimi lasmi, z vmazanim obrazam al i 

s takimi rokami in z nečednim obuval= v šolo pri 
šel , je bil zasmehovan, na pručico vsip na ogled 
postavljen, in ko je celo uro takó na ogledu stal ,
je bil domú poslan, de se je očedil . 

To se je marsikterimu v vasi za malo zdelo ,

pa v šoli ni imel nihče nič zapovedati, in zgoditi s e 
je móglo, kakor je Ožbé ukazal . Takó se je zgodilo ,
de so bili v nekih tednih vsi šobili , veliki in mali 9 
ubogi, in bogati, čisto čedni na truplu, vsaj ta čas ,
ko so bili v šoli. 

Ožbaltu pa to še ni bilo dovolj . Ko je takó svoje 

učence skozi tri mesce telesne s n ar n osti vadil ,
je potem tudi začel na snainozt o bi é k e gledati. 
Vmazane, prašne ali blatne niso smele biti ob-
lačna, akoravno so bile stare ali stergane. Pa tega 
jim ni za zlo vzel, ker otroci niso bili krivi, če so 


21, 

mogli stergane ali stare oblačila nositi. Kdor je bil 
celi t-edem nar čedniši v šoli ali zunaj šole, v cerkvi 
in na polji ; ta je bil njegov Ijubčik. Takimu je po 
daril pervi teden kako podobšino ali Slo liéniga 
papirja, drugi teden zopet kaj druziga v spomin. 
svoje zadovoljnosti, poslednjič ga je vpričo vsi h 
larjev poljubil in tak otrok je dobil pravico, v n e 
deijo z Ožbalt= na sprehod iti, ali pa, če je še l 
sneg ali če je gerdo vreme bilo , pri njem biti in velik e 
bukve polne lepih' podóbš'in ogledovati, iz kteiIb 
mu je Ožbalt lepe povesti pripovedoval . 

je bil človek, ki si je tudi pri odrašenih 
od dné do dné veči čast zadobiti vedil ; on se ni nikoli 
rotil in ni nikoli klel, pa se tudi ni nobeniga bal. 
Ni čudo tedej, ,de so ga vsi otroci visoko spoštoval i 
in ga poslednjle skorej rajši imeli , kakor svoj e 
starše. Lepo je bilo viditi, kako so se mu vsi s spo 

štovanjem prikupovali ; kako prijazno so k njemu 

hiteli, kadar jih je srečal ; kako so si prizadeval i 
njegovo voljo iz oči vganiti ; kako so mu na migljej 

pokorni bili ! 

Vsiga tega kmetje v Zlat i Vasi niso mogli 
nikakor razumeti., še menj pa, ker Ožbe v šoli ni 
nikoli ne Leskovce ne brczovke v roko vzel. Nekteri 
so se jeli bati in so si staro pravlieo pripovedovali 
od Hamelški ga po dgan o l ovca , ki je tud i 
prilizovaje otroke k sebi vabil, jih potem v berlo g 
neke velike gore peljal in z njimi kot škrateij zginil. 
Nektere stare babe so clo šeptále, de mora hudob a 
z Ožbalt= biti in de bi bilo prav , ko bi se prepovedalo, otrok= v šolo hoditi. — Pa to se ni 
zgodilo. 

Ožbalt pa je govoril in učil : ,,Čistost serca,
jezdravjduše, snažnost telesa je zdravj e 
človeka. ivina nej se valja po blatu ; človek pa 
Božja podoba , nej se čist povzdigne proti čistini 
nebesam. To mora biti z a čet ik in podloga vse 
izreje etra, de že otroeespozná, de je človek 


ne živina. Potem se zamore aiz njih vse storiti, z 

živino se ne da nič opraviti. — Učitelj pa , kterimu 
ni dano, mehke in nježne otročje serca z ljubeznij o 

in resnostjo takó voditi, de ga radovoljno ubogajo , 
tak učitelj — pravi Ožbe na dalje — nej gré raji 

krave past kakor v šolo učit. In bolje bi bilo, de bi 
se palica, brez ktere tak učitelj v šoli biti ne more ,
na njegovim herbtu razbila, namest de on ž njo 
otroke pretepa ,kakor de bi imel opice (inirkuee,) ps e 
ali sicer živino učiti , ki nima ne pameti ne eloveskig a 
serca." 

8. 
Kaj se dalije v šolá kodi. 
Vpili so pa po vasi, de Obé otroke zapeljuj e 

in de jih nove vere uči, in de se otroci nič dobriga 
ne morejo od njega učiti . Zakaj čudno je viditi , 
iaj otroci poenó, in kako de v šolo silijo, kar ni ravn o 
navada pri otrocih, ki se sicer radi šole ogibajo . Ravn o 
tako je v šoli celi dan vse tiho in mirno kakor v cerkvi ,
kjer se je sicer vpitje in, kričanje slišalo, de se je 
po celi vasi razlegalo . Se kadar se peti učijo , n i 
več slišati , kakor šum, enak č'belam v panji. Dalje 
se sliši, de jih novih molitev uči, in de se otroc i 
copernij vadijo in strašne znaminja risati učijo . Take 
in še druge reči so že celó gospod fajmošter slišali 
in šolska gospóska v mestu. In ker nihče ni za pra v 
umel, kaj Ožbe počne, so može zbrali, ki naj t o 
reč presodijo, de se resnica zve. Ti možje so bili 
dva mestna gospoda in gospod fajmošter. Zatorej 
pridejo eniga dne nevedama, prediv se je šola za 

čela, k Obetu, ter povejo , kar jim je ukazano, i n 
rečejo rnu vpričo njih učiti po vsakdanji navadi . 

Ko otroci posamezno v šolo pridejo , je bila 
tudi v revnih oblačilih njih snažnost in čednost lep o 
vidni , in kako je vsak nar pervo k učitelju šel m u 
roko poljubit in potem se tiho na svoje mesto vse jel, 


kjer so veselo med seboj kramljali in p uje gospode 
ogledovali. Otrok je vsih bilo pét in petdeset : fan-

tiči so sedeli, na eni , deklice na drugi strani. Ko 

o bili vsi zbrani, réče Ožbé glasno : „Ljubi otroci . 
ponižajmo se pred vsim nar pervo pred vsigapričijoéim ljubim Bogata , svojim ()četam, in razodenim o 
mu pobožno svoje misli in prošnje.” In ko je to rekel, vsih pét in pétdeset otrok lepo ročice povzdign e 
ter poklekne, tiho pred se na tla gledaje. Tudi 
Ož bé je pokléknil ko gospod fajmoš'ter in gospóda iz mesta vidijo vse pred večnim Bogarn n a 
kolenih, so tudi pokleknili. Potem je učitelj lepo 
molitvico iz bukev bral, ki so pred njial na stol u 
ležale. Tako umljivo je bila pisana, de jo je tud i 
šestletno otroeé lahko umélo. To je enimu gospodu 
tako v serce seglo, de so mu solze v oči stopile. 
Potém so vsi vstali , in nar starji šolarji so na 

černo s pevnimi znamkami. (notami) in besedam i 
napisano tablo gledali in lepo jutranjo pesem eveteroglasno zapéli . Manjši so pa tiho samo za s e 

za njimi šumotljali. Potem so tisti, ki so bili v branj i 
bolj vajeni, po versti iz pobožnih bukvic brali , 
vsako versto je pa cela šola enoglasno za njim i 
izgovarjala ; potem so bukve zaperli, in posamezni 
otroci, ki jih je Ožbé poklical, so brane verstice 
iz pameti (iz glave) povedali . 

Potem so se otroci na štiri kopice razdelili 
pred ravno toliko eernih tabel, na kterih So bile 

latinske in nemške čerke, celi slogi, ali cele verst e 
pisane viditi. Vsi so.po teh pripodobah risali na 
svoje tablice ali pa so s eernilam in peres= pisali na papir , kar je bilo na tablah pisaniga. Ozbe 
pak je šel od otroka do otroka, je pohvalil tega ,
podučil »Iga, pokazal temu pero bolj pripravno 
deria,ti, in tako dalje. 

Cez eno uro so se otroci zopet v štiri kopice 

razdelili, in namesti eniga učitelja so bili štirje. 
Zakaj tisti, ki so uméli nar gladkeje brati, so na čeme 


table natisnjene latinske ali nemške čerke posamim 
ali v slogih ali v celih sestavkih sostavljali, kako r 
jim je Ozbé ukazal . Cerke so bile na debel papir natisnjene, in so se dale razdjati. Potem je Oibe po-
gledal, ali je vse prav storjeno , in vsak izmed mali h 
,ueiteljékov je veljéval svojim učeneam čerke, sloge ,
besede in verste polglasno izgovarjati . .N~hee n i 
druziga motil. Ozbé je imel povsod oči In ušesa ,
in s tihim glas= je zdaj ti , zadaj tam pomagal. 

In ko je ura minula, so se zopet štirje kupi 

razdelili, in namesti, čerk so prišle štévke in rajtinge na černe table, in novi učenčki in učenčice k 
njim; eni so števke skup izgovarjali , drugi so na-
Atevali, tretji so odštevali, éeterti so pokevali i n 
tako dalje. Meri so nar bolje rajtati uméli,jim je 

je

dal Oibe pisane rajtinge delati. Nazadnje vsak 
svojo rajtingo povédal . Ožbe je v bukvice pogledoval, kjér so bile rajtinge zapisane, in je pri t i 
priči -povedal, če so prav ali ne . 

Prav čuditi se je bilo, kako so bili otroci vsi 
tiho, v lepirn redu in ukaželjni . Kaj taciga še gspodje svoje žive dni niso videli . 

Ko je poldne prišlo, so šli otroci, učitelja i n 
ptuje gospode pozdravljivši, domú . Zvunaj šole pa 
so se otročiči veselo smejali in poskakovali . 

Popoldne so bili otročiči zopet pred černim i 
tablami. Umetne podobe z ravnimi in krivimi eerkami 
so na svoje tablice in na papir risali ; iz nekterih 
so bile že prihodnje cvetlice iti posode spoznati . Ko 
je bilo to končano,, so nar boljši bravei vesele povesti in, pogovore v poduk iz bukev brali. bi 
rnógli veselje otrók viditi nad tem, kar so slišali . 
Potem je Ožbé tistim, ki so nar lepši pisati znali ,
ukazal povest, ki so jo slikali, domá spisati in m u 
jo drugo jutro — tode prav pisano prinesti. Na 

zadnje je Ožbe vse tiste pri imenu poklical in po

hvalil, ki so ta dan svoje reči nar bolje opravili . 
In ker je tacah kost bilo, jim je veselje storil de 


jim je še eno uro kaj fepiga pripovedoval. Povedal 
jim je strašno prigodbo od moža, ki je nekoliko 
vinjen v hudi zimi na cesti zaspal in zmerznil, de s o 
mertviga v vas prinesli in kako so ga nevedni kmetj e 
koj v gorko hišo prinesli in otajati hotli. Pa umen 

zdravnik je še ob pravim času na polnoč prišel ,
ki je zmerznjeniga slekel in do nosa v sneg zakopal , potem ga celó v ledeno rnerzlo vodo položil ,
in ko so se zmerznjeni udi nekako gibati začeli ,

ga je še le v merzlo postelja v nezakurjeni hiš i 
prinesel, s sirknam močno dergnil, toliko časa, d e 
je mertvi zopet ozivel. Kako se je vse to godilo 
je Obe natanjko svojim učenčkom razložil . 

Tako je šolski dan minul . 

9. 
Od nedeljske 4ole .aJ se v mlin« 
Tako je Ožbé otroke učil in sleherni dan je 
imel kaj noviga za nje. Šolski ogléda in pa gospod 
fajmošter sta ga zlo hvalila in ga nor boljšiga učitelja v celi deželi imenovala. Tega kmetje v Zla ti 
Vasi niso mogli razumeti in so se med seboj menili : 
',Kako neki more Oibč več vediti kakor stari uči

.

ktere smo mi v mladosti 'meh? Pa slepiti v é 

močno, in je še celó gospod fajmoštra in šolskiga 
ogléda osleparil. Prida ne more biti." 

Poleti v Zlati Vasi nikoli šole ni bilo ; zakaj veči 
otroci so mógli staršem na polji in domá pomagati . 
Pa Obe je tudi, poleti manjši otroke k sebi jemal 
in, jih je vsaki dan neke ure učil, jim potem igrače 

ali pa majhne opravila v svojim vertu ali na polj i 
dajal, kamor so ga spremljali in karanje iz nji v 

nosili, plevél pléli in kaj taciga več delali, To 
drugi otroci viditi so Ožbéta lepo prosili, tudi njih 
ne pozahit . in kader je bil delopust , je tudi te k 


sebi vzél in jih učil še dalje . Ob nedeljah in praznikih se je celó z njimi na polje in v logove sprehajat šel ; jim je strupene zéliša kazal in stran ne pri-
godbe po povžitih strupih prepovedal ; ali jim je pa 
kaj_ .iz življenja in domovanja žival, domačih. in 
divh, razlagal, od studencov, rek in morja, od 
gorá in pečevja, od dežel in ljudi na zemlji, o d 
zvezd in mnogih druzih stvari pravil . 

Ko so to odrašeni mladenči iz vasi vidni, jih 
je jelo mikati, ob nedeljah tudi k Ožbetu priti. In 
dovolil jim je ; zakaj zavoljo njih velike nevednosti 
so se mu smilili. Učil jih je mnogih reči, in jim 
dajal v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali pisati. To je z njimi ob nedeljah v šoli ponavijal, in tako je bila prava nedeljska šolan In čedalje več mladih ljudi je prišlo k njemu . Ceravno 
je bil njih učitelj in sodnik, se je vunder obnašal ,
kakor de bi bil zmiraj še njih enak . Hvaležno so 
mu večkrat tudi med tednam pri delu pomocrali ,
brez de bi jim bil ukazoval . 

Fantje pa, ki so jo z Ožbetam potegnili, s o 
bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani ; gerde perimke so jim dajali , jih ,,'olrnaštre in v dohtarje " zmerjali in jim na vso mo č 
nagajali. Zupanarn pa se je to dobro zdélo, če s o 
bili Ožbé in njegovi prijatli preganjani, ker so s e 
bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih n e 
spodrinil. Torej so mu vse hudo oporekovali, kar kol i 
so si zmisliti mogli, in so, kar koli je bilo mogoče, kmete in njih žene zoper njega šuntali. — 
Oibe pa tudi k nikomur ni šel, samo k mlinarjevi m 

je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej rad i 
sprejeli . 

Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride ,
so se vsi. Berdo deriali. Stari mlinar je molčeč za 
mizo sedel in potem vés zamišljen iz hiše šel ; mlinarica se je merzlo in hudo deriala, po hiši rojil a 
in z vrxtmi loputala ; Lizika je bila vsa objokana. 


Ožbé pa se je proti Lizika obernil ter rekel : 

„Kakošna nesreča se je tukaj prigodila, in kter i 
hudi duh je v to Mišo mirt priš°el'? Vsi ste kakor 
bi bili premenjéni . Povéj mi, Lizika, kaj se je primerilo?” 

Trepetaje mu odgovori : " Bogu bodi toženo ! 
Ožbe, povedati ti moram, oh povedati ti moram . 

Prav nesrečna slin]." To mu reče, in jok in ihtenj e 
ji ne pripusti dalje govoriti. 

Ko jo Oibé potolaži, mu reče : „Léto ji minulo ,
Ožbe, kar, si me vida objokano, in si me prašal , 
cesar ti nisim povedala. Takrat je Brencelj k nam 
prišel, in mene pri Očetu in materi snubil svojimu sinu, ki je že mlinar v starim Kamniku bil . 
In oče in mati se nista branila , zakaj Brc n eeljje nar bogatejši v vasi in pervi župan, ki nam 
veliko pomagati in veliko škodovati more ; in mojoče neeejo druziga zeta, kot mlinarja . Jez pak si m 
rekla : de slin še premlada in,de čem še eno lét o 
čakati, ostala sim pri tem, brez de bili z menojkaj opravili. — Zdaj je leto preteklo in Brencelj j e 
prišel zopet s svojim sinam . Danes sta pri nas kosila; oče in mati sta z Brenceljnatn vse poravnala 
in danes bi se imela iennu obljubiti. Jez pa sim 
rekla, de se nečem možiti in sim pri tein obstala . 
Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak 
očetu, terdiga in gerdiga serca. In zato je danes 
v naši hrsr taka žalost in nepokoj .” 

To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu . Molčeč 
gori in doli po hiši hodi . On je namreč na tihi m 
upanje imel, de bo enkrat Lizika njegova žena . 
Potem plah k nji stopi, ter reče : Lizika, ti si rekla 
de se nočeš nikoli omožiti ? Tudi jez hožem svoj e 
dni brez žene ostati ; zakaj nobene druge bi si n e 
bil zbral, kakor tebe . " 

Lizika ga milo pogléda, kakor de'bila hotla 
ré'ei : de bi se njega ne branila, ko bi oče in mat i 
zadovoljna bila. ,,Pa moj oče so bogati — zdihne 


Lizika — in hočejo le boga ti g a zeta imeti. Dolžnost 
dobriga otroka pa je starše ubogati, čeravno mu 
serce nad tem ptiči." 

„Ne obupaj, ljuba moja, de le vem, de se ti 
mene moža ne hraniš, — tvoj oče in mati te lju

bita kot punčico v očesu ; tudi 'Rene sta vedno rad a 
iméla — zdej je poslednji čas, jima svoje serce razodeti.” 

S temi besedami zapusti Liziko in gré vitn stariga mlinarja in mlinarico iskat . In ko je Lizika 
slišala Obeta s starši glasno gov.oriti, kakor de 
bi se prepirali, je pred oknom na kolena padla , 

roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmi k 
Bogu raolila , de bi se vse na dobro obernilo. Ko se ji 
je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Obeta s 
starši iz mlina v vas iti . 

To ji je še veči strah in trepet storilo. Nihče 
v mlinu ni vedli , kam de so starši z Obétarn šli . 
Ona pa je vedila, de je Ožbé vroče kervi in nagel ,
de se je morebiti s starši speri in de so ga morebiti 
k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni 
žalosti je goreče molila, za-se in za Ožbeta . 

Ura je bila desét zvečer, kar zasliši zunei rop«. 
Oče in mati prideta z Ožbetam . Oče primejo svojo 
hčerko za roko tér rekó : „Lizika, jeli de imaš 
Ožbeta rada? — „,,Sej ne morem zato — jim odgovori 
—in sej ste ga tudi vi radi iméli.”" Po teh besedah položé starši Ožbetove roke v Lizikne in ob4 
za svoja otroka blagoslovijo . Lizika se je vsa prestrašila in ni vedila, pri čem de je. 

10. 
Nad Oibétam Zlatovaseani er .o 
jezike-brusijo. 

Ko so prihodnjo nedeljo gospod fajmoker v 
cerkvi %beta in Liziko oklicali, so se Zlatovasčan i 
stermo pogledovafi, babe so si na ušesa "eptale, 


n Brencelj je šel iz cerkve kakor serdit lev in' se je 
zarotil, de ne bo pred miril imel, predli' ne bo 

nezvestiga mlinarja z vso njegovo hišo in pa učitelja v nič pripravil, iz vasi sognal in vse v ječ o 
ali pa na vislice (galge) spravil. Pa pri vsiin tem 
sta Ožbe in Lizika čez tri tedne poroko imela ,
.hudobnimu Brenceljnu v kljub. In ko po poroki 
zvečér iz mlina v Oibetovo hišo prideta , je Lizik a 
svojimu možu rekla : „Moj Bog! kako sim srečna . 
Ne morem verjeti, de je vse rés. Rés pravijo, de 
je veliko žalostnih, nesrečnih zakonov, jez ne vem ,
kako bi móglo tó biti.” 

Ožbe ji odgovori rekoč : »Srečna bova vkupej ,
dokler bova zivela na zemlji ; tode troje st. morava 
obljubiti. In dokler bova obljubo deržala, bo edinost in blagoslov v najnim zakonu . Od današnjiga 
dneva živiš ti za-me, jez pa za-te, in nikoli s i 
nič ne zakrivaj v a, in ako tudi kaj napčniga storiva, si koj razodeniva. Tako se bova, marsikteriga 
pregreška in prepira obvarovala, ki veliko nesre č 
prinesti zamore. Potem ne razodeniva nikomur 
nič od najnih domačih reči, še očetu i n 
materi ne, de nihče od najnih reči govoriti n e 
more, in se vanje ne vtika . Samo tako si bodev a 
vsa svoja, kakor de bi bila sama na svetu. Poslednjič ne bodiva nikoli eden zoper druzig a 
huda, in si tudi v norčii ni č hudiga n e 
storiva, zakaj iz norčije pride dostikrat resnica ,
in kar človek večkrat stori, tega se, lahko navadi ." 

Tako je govoril Ožbe . In obá sta si to pre d 
Bogam obljubila. In ko si to obljubo poterdita, se 

je pred hišo v poročni tihoti milo lepo petje za 
slišalo. Oi,betovi šolarji in šolarke so zapéli, ki s o 
svojimu učeniku po svoji moči veseljestoriti hodi . 

In ko Ožbe in Lizika drugo jutro vstaneta, vidit a 
mnogo mož, žen in otrok od deUee stati, na hiš o 
gledati in na-njo kazati. Ožbe radovedin kaj de to 
pomeni, okno odpre in vidi svojo hišo z venci in 


cvetlicami vso ovenčano. To so ponoči skrivaj njegovi šolarji storili in njegove šolarice . Tudi nar majnš i 
otroci so za to na polji in v vertih cvetlic nabrali. 
Kar je Zlata Vas stala, niso kaj taciga doživeli ,
in ko Ožbé zopet v šolo pride, so bili pervi dan 
po njegovi ženitvi vsi otroci, mali in veliki, bogati in ubogi s cvetlicami ovenčani, kakor de b i 
bil velik praznik. To je Ožbeta in njegovo ženo v 
serce veselilo, zakaj to je bilo znaminje dobrih 
sere polnih ljubezni in hvaležnosti. In obá sta otroke 
prijazno objemala, in jim dala pogae spéči . 

V vasi je bilo pa , veliko nečimerniga govorjenj a 
od ženitve, in vsak si je svoje mislil od nje. Zakajnihče ni mogel razumeti, de se ti prave reči gode ,
zlasti pa, ker je nar bogatejši mlinar v deželi svoj o 
zalo hčerko in edino naslednico ubozimu učitelju v 
zakon dal. Radi bi bili tedaj zvediti , zakaj je mlinar tako naredil? Pa stari mlinar se je le smejal 
in ljudjé niso mogli nič od njega zvediti . Tudi mlinarico so botre silno nadlegovale in ji nagajale z 
ubozim učiteljem, in de takim pritepencu tako hče r 
dajo. Zató so jo zaničljivi govori žalili, in ko j e 

zavoljo tega iz jeze jokala, je rekla Brenceljnovki : 

Molčite in ne govorite tako neumnih reči, ker ne 
veste nič. Ožbe bi lahko Brenceljna in Vampneka 
splačal. Več ima kakor mislite. To sim s svojilni lastnimi očmi: vidila. Če bi le govoriti smela,
bi vam lahko reči povedala, de bi osterméli ." — Tako je rekla in naglo omolknila ; jezilo jo je, de j e 
v svoji jezi povédala, kar je hotla zamolčati . Tudi 
Brenceljnovka ni več zvedita in je še obljubiti mógla ,
nikomur tega ne povedati . 

BrenceUnovka tudi zares ni nikomur druzimu 

nič povedala, kakor svoji sestri in svojimu možu , 
ki sta pa poprej obljubiti mogla, vse zamolčati. Pa 
mlinarično govorjenje je Br-enceljnovka takó razložila , kakor de bi bila z lastnimi očmi polne kupe 
zlata in srebra pri Obetu vidila, in de se v Oibe— 


tovi hiši včasi reči godé , de bi ljudem Iašjé p o 
koncu stali, če bi jih slišali . Brenceljnu in Brenceljnovkni sestri so pa res že lasje od straha po konc u 
stali, ko sta to slišala, in nista si mogla drugač i 
pomagati de sta skrivnost nekterim svojih na r 
boksih prijatlov povedala . 

Cel nekoliko dni so ljudjé v Zlati Vasi že ve

liko več vedili, kakor je mlinarica povédala. Rekli 
so , de je Ožbe s peklensko hudobo v zavézi in d e 
ji je z lastno kervjo svojo dušo zapisal . Pa trideset lét mora hudoba njegovo voljo spolnovati ; na 
koncu poslednjiga leta bo pa na sveti večer me d 
enajsto in dvanajsto uro po Ožbetovo dušo prišl a 
in mu glavo tako zavila , de bo obraz na herbtu 
imel. Učitelj ima zlata kolikor hoče, in mlinarjev i 
Liziki je s pijačo zavdál, po kteri bi mogla ali znoreti , ali révno umreti, ali pa ga možá vzéti. Dalje 
so še govorili, de zamore Ožbe duhove klicati ,
zaklade (šace) kopati, merzlice zagovarjati, kravam storiti, de višnjevo mleko ali celó kri molsti 
morajo ; de je v stanu oginj zagovarjati, se tak o 
terdniga narediti, de ga meč ne presune in tud i 
kugla ne ubije de zamore na metli po višavah jezdariti in več druzih reči. Vsiga tega se je iz skrivnih bukev naúčrl. Odsihmal so se Zlatovaseani Ožbeta strašno bali. Nihče mu ni nič žaliga storil ,
iz straha de bi se Ožbé ali pa peklenski duh na d 
njimi ne maševal. Še serditi Brencelj si ni upal ,
njemu ali mlinarju kaj vprek storiti . Nekteri ljudjé so 
se skrivaj prekrižali, če se je primérilo, de so Ožbeta srečali. 

Lizika slovkrog; krog. 

Kadar so pa mladi Ijudjé iz vasi Liziko srečali , 
ki je cvetela kakor roža, se ni nihče pred njo pre 
križal, temuč vsak ji je prijazno dober dan vóšil, 


n kadar je memo odšla, je tudi mariskdo obstal i n 
se za njo ozerl. Zakaj Lizika je bila lepa žena , 
in skorej vsaki dan je lépši prihajala, takó de s o 

se še celil dekléta v Zlati vasi čudile. In vunder 
ni iméla bolj drazih oblačil in bolj lépih ,, kakor 
druge žene. Pa nej je bilo ali v nedelj() ali v delavnik, zjutraj ali, zvečér, bila je vedno , kakor de 
bi imela na ples iti . V sončni vročini je delala n a 
polji in na vertu, je šla v hlev, kravo in svinj e 
opravit ; je nosila zelenjavo in jajca v mesto na prodaj, pa vselej je bila čedna in snažna, brez madež a 
na svoji obleki . 

„Mislim ,skorej , de tudi on a , zna eoprati”— je re 
kla Breneeljnovka in si je 'nof tobaka v nos potla

čila in z rokavam kapljo spod nosa obrisala . 

„Sej bo res kaj taeig” — poterdi jo mladi moij é 
vsi — „de zna coprati . Ce bi Lizika ze omožena n e 

bila, bi nam vsim serce is telesa izčoprala, tako 
lepa je!” 

In oženjeni možje v vasi so silno Berdo s svojim i 

ženami ravnali , injim Berde perimke in še clo zausniče 
dajali, zakaj de niso tudi tako lepe ostale, kako r 
Ozbétova žena. Babe pa so vpile in klele, se rotile in kakor mačke svojim možém obraze s svojim i 
dolzimi nohtmi razpraskale . 

Dve dekleti, ki ste Lizini prijatlici bile, in k i 
ste se imele kmalo omožiti, pridete k Lizi ter re'Ute : „Lét' in dan si že omožena, pa si še tak o 
lepa. Vsi ?no* se čudijo nad teboj, in vse žene 
so ti nevošljive. O, Lizika, povej nama, kako t o 
storiš? Sej sama ve', de vsaka, ktera se pri nas 
omoži, kma' lo Berda in neprijetna postane, in ljubezla gre rakovo pot. Tako ni pri tebi .” 

Zala Lizika jima odgovori : ,,Povédati vama 
kocem. Tega so žene same krive . Dokler niso omožene, se lišpajo kar koli morejo in vse denarje , 
kar jih imajo in zaslužijo, v cunje vtaknejo. Takrat so lepe in polikan.e, de se jim 'čela svetijo. 


Kadar imajo pa možil, ne Mislijo več, kako m u 
dopasti. Torej hodijo zjutraj dolgo z neseesanimi 
lastni, polnilni prahú ali perja; se pozabijo umiti, kadar 
se mažejo, in mislijo, de se to ženi lepo poda ,
če je prav zineršena, de ljudjé mislijo, de ima veliko opraviti. Razun tega se mora krajcar hraniti ,
mož potrebuje denarjev in vsak krajcar se ne more 

kakor poprej v lišp vtakniti . Obleka se postara , 
~že in sterga ; popravljanje je drago, in sama 

si jo delati se ni nobena učila . Tako se navadijo 
stergane in vmazane hoditi ; nesnažna žena pa j e 
gerda ž'ena, ker sama na-se več ne deržL In po 
slednjič jo začne mož sam merzlo gledati, ker s e 
mu ostudna zdi in — mir zgine iz hiše. 

Dekleti ste rekle : „Liza, sej imaš pač prav.” 
Ona pa dalje govóri : "Ko sim OzbLta vzela, si m 
koj mislila, kako mu zinirej dopasti . In sklenila sim. 

še bolj na-se gledati, kakor poprej, in se mu nikoli drugače prikazati, kakor umita in čedna, vse

lej snažno oblečena . Zatá sim skerbno svoje obla

čila, varovala ; zató je moglo v mojim hlevu in v 
kuhinji in hramu tako čedno biti, kakor v hiši. Nar 
manjši madež v moji obleki je mogelkoj iz nje. 
Tako so mi oblačila dolgo nove ostale in jez sam a 

sim svoji= možu vsak dan nova bila ." 

,,Pa seasama se vunder tudi nar lepši obleka 
sterga ; od kod potem novo dobiti, če nima mo ž 
denarjev ? reeete dekleti . 

Odgovori. jima : ,,][eni je menj denarjev za obleko treba, kakor drugim . Zakaj vsako nar manjši 

luknjico berž zašijem, de ne postane veči . Zató ne 
potrebujem druziga kakor nitke in šivanke. Druge 

pa nosijo svojo obleko , de je stara, in ne porajtajo , 
kar je poškodovaniga ; iz majhne luknje se velika 

naredi, in v kratkim času ni druziga kot cunje , 
in novo se mora kupiti ; jez pa še zmirej staro nosim in si tako marsikak goldinar prihranim . Gospodinje, kine znajo kerpati in šivati, veliko denarja 


potrosijo, in hodijo vunder, kakor de bi jih iz blat a 
izlekel." 

Takti Lizo govoriti slišati je obé dekleti zl o 

sram ter jokati začnete : „Me dve se nisve učil e 
tako lepo šivati in kerpati kakor ti. To nama bo 
veliko škode k hiši prineslo, in veliko terpljenja i z 
tega vidive ; pa ne moreve si pomagati.” In žalostn i 
zapustite Lizo. 

Liza pové svojima možu pogovor s prijatlieam a 

ter reče, de hoče obé šivati in kerpati učiti ; srni 
lite se ji, če bi nesrečne biti imele . 

Obetu se je pri teh besedah svoje drage žen 
ke v očeh veselje vidilo ter ji réče : "Prav je tako,
s tem si boš božji blagoslov zasluOa in boš' sam a 
blagoslov hiši. Ne le teh dvéh, ternuč vse uči, ktere 
se hočejo od tebe učiti . Veliko hiš v vasi pri vsirn 
delu in trudu oboža in oréva, ker žene praviga 
gospodinstva ne mejo. Ne véjo, kako verte z, mno 
gotero zelenjavo obsaditi, ki za živež dosti zdá . 

Kadar hočejo kaj dobriga skuhati, veliko špeha i n 
masla ali olja počmérijo, ki je drago in vnnder nič 
praviga ne skuhajo, dostikrat je jed še nezdrava . 
Slaba jed dela slabo kri . Od tod pridejo bolezni 
ki prizadenejo veliko stroškov ; in. delo se bolnim ljuidém slabo odseda. — Ravno taka je z oblačili. Po vasi 
so pač mojškrc, pa ker si s šivanjem svoj živež služijo, 
se branijo, druge učiti. Ktere tadaj ne , znajo šivat i 
in kerpati, nosijo stergane oblačila in nogovice, al i 
pa imajo tako gerdo zakerpane, de kerpanje gerje 
stoji, kakor raztergane oblačila. Zmiraj se mora 
kaj noviga omisliti , to pa veljá denarje in del a 
uboitvo. To je pač žalostno, de ni v vsa k i vas i 
saj ena doj)ra , umna žena, ki bi bila v vsih gospodinjskih opravilih tako izurjena, de bi znala — in 
sicer brez plačila — kinetiške hčere učiti . Tako bi s e 
veliko denarja in prem4enja v vasi prihranilo i n 
veliko več veselili in srečnih zakonov bi bilo . bi 
zika! prav je tako, z-aslužl si ti božji blagoslov." 


Tako je govoril Ožbe . 

In Lizika je vesélo privolila, svojima dvem a 

prijatlicami vsaki dan zvečer po delu k nji priti in 
jima je pokazala pri šivanji beliga platna tanjko ,
enako in lično šivati, odergnjene ali poškodovan e 
mesta na oblekah, ali kjer so stergaile, tako lepo 
zasiti, de se ie komaj poznalo . Učila ju je molke ,
ženske in otročje srajce vrezovati, kolikor je bil o 
mogoče po dolgosti in širokosti platna, de ni bilo veliko odrezkov ; ravno tako tudi nogovice iz voln e 
in pavolje z lepimi stopali plésti, ali pa luknje, v 
njih čedno zasiti. Vodila ju je povsod po hiši; vedno 
je bilo vse lepo pospravljeno; zakaj vsaka reč je 
imela svoje mesto, in kdor je kaj vzel za potreb o 
vanje, je zopet nazaj položil, kamor je šlo . Peljala 
ju je v hlev in hram ; tu je bilo vse čedno in suho ;
in ker je bilo zmiraj čejeno , ni bilo nikoli veliko 
dela. Peljala ju je na veri in učila , mnoge kuhinjske zélisa sejati in saditi, in, kadar so bile zrél e 
kako jih hraniti in jih v živež porabiti . — In peljala ju je tudi v kuhinjo in učila jedi čedno in silaž 
no pripravljati, in kuhati brez tratenja masti in 
z majhnim pridevkam , de je bilo vse prav prijetno ,
tečno in zdravo. Včasih se je še kaj spalo, brez 
de bi bilo veliko potroškov prizadjalo. Liza se je 
od matere učila, mnogo juh ali žup urno naredit i 
in meso mnogoverstno pripraviti, za zimo fižol , 
kislo zélje, repo, kumare in druge reči napraviti ,
in več taciga vsaki gospodinji potrebniga . Deklici 
ste se zlo čudile, de Liza vse to ve zakaj pri svojima materama niste nikoli kaj tačiga vidile, in veselile 
ste se, de bodete, kadar se omožite , svojima mi) .

žalna postregle, brez de bi več veljalo, kakor sicer . 

Ko tudi drugim deklet= poveste, kaj de ste s e 

pri 5olinojštrici naučile, in de se hočete v vsim p o 
nji ravnati, so prišle dekleta po versti k izi j o 
prosit, jih tudi kaj učiti . Nazadnje je bilo pri Lizi 


kakor v šoli. Zakaj ker je Liza vsim mladim mozem dopadla, so hotle vse žene kakor Liza biti . — 

Oibetova ženica se je mogla v začetku veliko truditi, pa sčasama se je prav dobro počutila pri tem . 
Zakaj zdaj je imela veliko pomočnic na vertu i n 
v hlevu, ki so veasi tudi namesti nje kuhale i n 
šivale, če je ona imela kaj druziga opraviti . In že 
drugo leto se je v marsikterih vertih poznalo, d e 
se vse drugače obdeljujejo . Radovedno je ena soseda 

drugi čez ograjo lukala in gledala, kaj de sej e 
ali sadi, kako to in uno dela, in jo je sajenco v 
ali semena prosila . Kakor je bil letni čas — poletn 
ali jesenski — so kmetice obilno lepih zéliš v mest o 
na prodaj nosile. To je bilo vsim veliko veselje i n 
velik prid, samo tistim ne, ki niso imele, kaj n a 
prodaj nesti. Poslednjič so tudi te Lizi prišle irr 
po tem in po unim popraevale. Lizika pa je vsim 
dala dober,svt, jih rada podučila vsiga kar je ze 
poprej vedela in česar se je v tem času sama naučila ,
ko je druge v uku imela. Prav rada je to storila ;
zakaj dobriga serca je bila, in besede tudi nis o 
drage, zlasti pri mladih ženah . 

S tem pa si je šohnojštriea juhez~n cele vasi 
in lepo irné prikupila, in vsak si je prizadeval, , 
dopasti. Cela vas je pa tudi dobro dušico zlo' pomilovala, de je iméla Oiheta možit .; ki je v hu

dičevi oblasti. Zakaj gotovo so bili prepričani, d e 
je copernik in de se je zato z dušo in telesam peklenski hud'óbi prodal. 

12. 
Kako Brencelj na nós pae, in kaj 

se je dalje godilo. 

Mj je Ožbe storil , kar koli je hotel, vse s o 
mu hudo razložili . Ce je otroke učil , de ni eopertemué de so to samo vraže neumnih in zabitih 


ljudi : so že rekli v vasi, (le ne verje ne v Boga 

ne v hudiča. Ali če je otrok= v šoli strupene zeUa 
kazal, ki na polji in v gojzdili rastejo, de bi jih 
poznali in se varovali takih korenin in jagod jesti : 
so rékli v vasi, de otroke zavdajati uči. Zlasti je 
Brencelj po njem stregel in skerbno vse hude govorjenja zoper %beta nabéral . 

Ko je že dovelej védil, je rekel: „Dosti vém odnjega, mu vrat zaviti . K sodbi mora, in njegova vlastna 

taša, mlinarica, mora zoper njega pričati in pred sod— 
bo govoriti, kar od njega vé. Zupan sim, in dolžnost 
imam resnico govoriti .” 

Napravi se tedej eno, nedeljo po prazniško, den e 
nedeljski klobuk na glavo, vzame palico s srebram 

okovano, in korači široko in imenitno iz vasi proti 
mestu, Pa nikomur ni nič povedal, de misli Ažbet a 
pri visoki gosposki zatožiti. Zakaj bal se je, de 
bi mu eopernik, ako bi to zvedil, kako škodo na — 
rediti utegnil, prediv do mesta pride. 

In ko je po cesti samši šel, je v svojih mislih 
glasno seboj govoril , kakor (le bi že pred gosposk o 
stal ; pri tém .je pa vedno hitrejši stopal in v svoj i 
jezi zdaj z desno zdaj z levo roko tako okrog seb e 
oplétal, kakor de bi norel . V ti naglici se mit pa — 

lica med noge zaplé'te , de sespodtakne in čez- palico na tla telébi . Klobuk dalječ od njega odleti' , 
nós si pobije, in noge so mu tako kviško odletéle ,
kakor de bi se bil hotel na glavo postaviti. Ko 
vstane, je stokal in klel, in svoj klobuk iz prah á 
pobral. Na eélu mu je pa bula stekla, ka,,kor de bi 
mu hotel rog zrasti, in nós mu je višnjevo zatekel , 
de je bil kakor zrela češplja. „To mi je gotovo 
Oibe naredil”— si misli in se boji dalje iti de s e 
mu kaj hujšiga ne prigodi. 

Ko si še z ruto kervavi nós briše , jo po cesti 
nek gospod na konji pripraši , ki je imel klobuk in, 
suknjo z zlatimi portami prepreženo. Pred aren 
celjnam obstoji ter urno prala : 


„Ali tam v orli vasi ne stanuje nek gospod , 
Ožbalt po imenu? ali je doma? ” 
Brencelj odgovori : „Dé ! stanuje zakaj pa pra

šate po njeni? Ptujic reče : „Kraljevi sin ga hoč e 
obiskati.” Tako reče in konja spodb'óde v Zlato Vas . 

Brencelj pa se čudeč usta in oči odpre : „Ka — 
ka — kaj ? Kraljevič? Kraljevi sin hoče Ožbeta obis 
kati.” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelj e 
krasen voz s šestimi konji memo njega, na kterirn 
sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala . 
V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji , s 
sreberno zvezdo na persib . Voz je dirjal v Zlat o 
V as. 

„Déte šentaj!” zavpije Brencelj — „kralji č 
bo gotovo pri meni ostal . Ker pa mene ni domá ,
bi utegnil k Orlu zavoziti.” — Tekel je tedaj na 
vso moč nazaj v vas. In zopet se mu palica med 
noge vjame , de se zavali po cesti , kakor štor . Vs e 
rebra mu v persih zapokajo in prazniška oblek a 
je bila gerdo povaljana . Godernaje je počasi nazajv vas šantal in klel. Ko pred svojo hišo voza ne vidi, je 
hotel od jeze razpočiti ; zakaj mislil si je, kraljič je 
v gosdvnici pri Orlu ostal. Tako gre nazaj v svoj o 
hišo, pa nobene žive duše ni bilo v nji viditi. Igre-
Meče se in umije obraz, pa vstraši se , s tako otečenim nósam in rogatim čelam se v ogledalu viditi , 
akoravno se v njem , ki je bilo od muh vse oskri njeno , še ni mogel natanjko viditi . Razgrajal je ,
kakor serdit lev, nad družino, de so jo vsi odtegnili. Kar priteče dekla ter réče: „Oče, k učitelju 
se je pripeljal nek mogočen gospod ali pa celó kralj . 
Vsa vas je pred njegovo hišo .” Brencelj ni vedli 
kaj storiti , pa vunder je koračil ves omamljen pre d 
Ožbetovo hišo med ljudi. Čez pol ure pride kraljič 
iz veže in je peljal Ožbeta in Lizo , vsaciga n a 
eni strani za podpajzdiho in je bil silno prijazin z 
njima. In ko se je v voz vsedel, je se enkrat obema roko podal k slovesu, — in konjiči so zdirjali , 


ko blisk. Pred njim je konjik jezdaril. Vsi kmetje so 
stali odkriti in so zijale prodajali. 

Zdej je bilo v celi vasi očitno, de zna Ožb é 
več ko hruške peči. „Kraljič ne pride k nobenim u 
učitelju ga samo obiskat, in gotovo tudi ni bil za 
stonj tako prijazin z njim . Veliki gospodje potrebujejo veliko denarja, in zató potrebujejo taeih , 
ki zaklade kopljejo in zlate (cekine) delati znajo.” 
Tako so Zlatovasčani govorili . In odsihmal so premožnim in razcapanim kmet= take in enake misli 
po glavi rojile. In marsikter je začel misliti in j e 
svojimu prijatlu rekel : „De bi le veda, kako to re č 
zaeéti ; nié hi ne maral . se danes bi se hudima z a 
pisal , de bi se le dolgov znebil in dovolj denarjev 
dobil. Pa drugače bi hotel storiti, kakor Ožbé . 
Učitelj je neumen človek , ker tukaj prebiva in živ i 
kakor nas eden. Jez hi se kakor kraljič s šesterimi 
vozil, bi strežete in krasne poslopja imel ; kuhinj e 
pa bi mi mogle polne nar boljših jedi in hrami po l 
ni nar žlahnejših viri biti. 

Tako pregrešno so se ljudjé pogovarjali. Bo 
gastvo pokazi serce, pa tudi ubožtvo ga spridi . 
In kadar se uho žtvo in neumnost in hudobn e 
strasti združijo, ima hudič gladko pot. Tako je 
v mariskterim kraji, in tako je bilo tudi v Zlati vasi . 

13 .
Zlatiarska zvéza.
Ožbe se ,ni malo čudil, ko ga je odsihmal zdej

ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hote l 

in. ga potém izpraševati začel : „Ož'bé , ti umeš zlato 

lelati ; vsa vas ve to. Uči tudi mene to umetnost . 
Ce se hudi prikaže, se ne bom prav nič bal . Ako terja ,

de se s svojo kervjo podpi-šem, se mu hoeem z duš o 

in s teles= zapisati. ~ aj vidiš, de me sila tare , 

sicer bi ne storil kaj taeiga.” 

Ožbe dolgo ni veda kaj bi sprideniin ljudénl 
odgovárjal . Ker jih je pa vedno več k njemu hodilo 


in so ga vedno bolj s prošnjami nadlegovali, jih 
je, pa vsaciga posebej, de eden od druziga ni č 
ni veda, ob ravno tisti uri o polnoči k sebi povabil. 

In vsi pridejo v talilni noči v njegovo hišo ,
kakor jim je ukazal. Ko je v cerkvi enajsta uraodbila, OŽbévsaciga, ki je prišel, moleé v hišo pelje . 
Dva in trideset gospodarjev je bilo ; nihče ni smel 
ne besede ziniti. Vsak se je hudo vstraš'il, ko s e 
je v talni druziga zadel in, nekaj iiviga zraven seb e 
čutil. Večidel vsim je od strahú pot od čela tekel ,
in nekterih je bilo celo tako strah, de bi bili rad i 
zbežali. Pa bali so se, de bi se jim še kaj hujšig a 
ne zgodilo. 

Tako so celo uro molčé trepetaje stali in s i 
komaj sopsti upali. Zdej ura dvanajst bije. In ko 
poslednjikrat udari, se na naglama vrata odprejo . 
Oficir v hišo stopi, lepo napravljen z visokim pera m 
na klobuku in z dolgo sabljo , na pomili pa z zvezdo . 
V rokah je imel dvé goreči sveči, ktere pred se 
na mizo postavi. Zdej se ediii druziga spoznajo ,
in sramota vse obide ; vidijo se, de so vsi iz eniga namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so Žlviga hudiča mislili ; pa vsak je 
spoznal , de je Ozhe! 

Oibe se je modro derzal, ter rekel : „Pogledovajte me le, vi nesrečneži ; zdaj vidite, kdo de 
sim. Nimam coperniških bukev ne ; na Boga zaupam. Vi pa ste od njega odpadli ; pili ste in 

in i

zerli, goljufali in lagali, kradli in izdajali, igralter žén in otrok pozabili ; hudobovali ste in hudičevali. Kakor ste si 'postljali, tako zdaj ležite. Zató 
st& obožali, in obupali. Poštenost im: dalje terpi 
strah božji prinese bogastvo . Kjer je Bog, tam j e 
sreča. Jez- nečem biti bogat, pa tudi nisem abog . 
Ako hočete biti kakor jez , delajte kakor jez .” 

Tako je govoril Oibe in potem zreče velik o 

mošnjo izpod suknje , in jo na mizo sprazne. Zgol 

zlato pade na mizo ki se bigi de vid jemlje. Kmetje 


41. 
svoje žive dni niso toliko zlata vkup vidni. Serca 

so jiin močno trepale . 

Ožbé pa je djal : „Resniéno vam povém : zlato 

me ne dela srečniga, ampak modrost, s ktero se 
denar pridobi in v prid oberne! Prišli ste k meni , 
de bi vam pokazal, kako zlato delati. Prav je. 
Učiti vas hočem to umetnost. Ona je nar veči modrost življenja , in je več vredna kakor zlato. Ako 
imate modrost, bote tudi zlato imeli in ga ne bost e 
precenili. Pa srečni ne boste, predin ne boste skušani. Čas skušnje pa terpi sedem lét in sedem 
tednov. Kdor stanoviten ostane do konca, , bo 
imel, veselja čez in čez. Resnično vam povem,
kadar se ta čas spolni , v bo vsak izmed vas več 

zlata na svojo mizo položiti mogel, kakor ga vaš e 

oči zdel tukaj vidijo . Skušnja bo pa brezbožnimu tež 
ka, greniku terda. Zakaj vse svoje serce mor a 
spreoberniti in nov človek postati . ” 

Dva in trideset gospodarjev je s plašnim ser-r 
cam Ožbeta poslušalo, Pogledovali so ga s s termi-

v

očmi. 

Kdor izmed vas" — pravi %be na dalj e 
,sedem lét in sedem tednov skušnje do

'

stati hoče, naj ostane . Kdor se pa boji ali v 
veri omaguje, naj se pobére od tod . " 
Nihče ni šel. 

„Zdej pa” — jim reče Ožbé — ,gnorate meni vpri

čo vsigapričijočiga Bogá sedem obljub storiti , 
in jih skozi sedem lét zvesto deržati ." 

5,Pervi e: Sedem lét in sedem tednov ne s m é t e 
v kereme hoditi, pa toliko pridniši cerke v 
ob i s k o vati, Božje besede ne le samo poslušati 
temni.

; bili po nji iivét i . e 
',Drugi č.: Sedem lét in sedem tednov ne k v a r-
t a t i 9 in se nikakoršne druge igre za denarje podstopiti. " 
»Tretjič . Sedem lét in sedem tednov nesmé 


nobena kletev, nobeno rotenje iz vaših ust 

priti, tudi ne kriva prisega, preklinjanje in laž ." 

„Če t e rtič : Sedem lét in sedeln tednov mora 
vaše vsakdanje opravilo molitev, delo in lepa 
i zr.eja otrók biti. Zjutraj in zvečer morate po-' 
božno z ~en o in z ot r o c i na kolena pasti, k 
Bogu moliti, svoje grehe obžalovati. Svoje delo 
morate pridno in zvesto opravljati, n e več do l 
gov delati, teraué varčno (šparovno) živeti, ” 

„Petie : Kdor se v teh sedmih letih in sedmi h 
tednih z vinarn ali žganjem le enkrat vpijani , mora iz naše zaveze stopiti.” 

"Š e s t i č : Na njivi, ktéro obde l.jujete, ne sméte 
plevela terpeti, v Jiisah pa ne nesnažnosti. Svoje 
staniša in živinske hleve morate pridno snaiiti ,
in vse orodje, kar ga imate, se mora v snažnosti 
svetiti. Z živino morate miloseréno ravnati. Na tem 
vas boin spoznal." 

',Se din i e : Vaše telo naj bo tempelj božji, čist 
sramen in častitljiv ; tudi nič neeistiga naj ne bo 
na koži, na lasa in na obléki. Tako tudi pri otrocih. To naj bo vaše znamnje." 

„Kdor tedaj te obljube spolniti hoče nej se m 
stopi, in nej rni roko v zavezo poda. ” 

„Slabimu bomo pomagali . ” 
Ko je Ožbe tako govoril, je vseh dva in trideset po versti k njemu stopilo ; sleherni je %betu 

čez mizo, polno zlata, roko pomolil rekoč : ,„Jez 
stopim v zavezo. " 

„Pojdite tedaj v miru domú in obernite se š e 
predin spat greste, k Bogu.,, de vam moč dodeli ,
obljubo terdno deržati . Resnno , resniéno vam povem : kadar se čas spolni, bo sleherni izmed va s 
v stanu več zlata na mizo vreči, kakor ga vaše 
oči zdej tukaj vidijo!” .S temi besedami je poslovil 
Ožbe zbrano množico ; jo opominjaje, nič tega, kar 
so to nič vidili in slišali , nikomur povedati . tudi 


nič od tega ne govoriti ali sicer razodeti, kar to no č 
zadeva. 

Vsili dva in trideset je odrinilo tiho domú . Na 

poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil ; tako so bili vsi čudnih reči polni, ki so jih vidni. 
Pa vsih druzih reči so pri Oibétu pričakovali, kakor so jih vidni. Marsikterimu se je težko zdelo ,
ko se je obljub spomnil, zakaj prav težke so bil e 
res. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Oibetovi h 
gorečih besed in mize pojile zlatá, in lepiga oficirja z zvezdo na persi in tamne polnočne ure ni 
mogel nihče pozabit in čudne sanje so jim p o 
glavah blodile . 

14. 
Ljudjé se zlo zaudijo. 

„Kaj pa je 7 Balte ? Gašpar , kaj pa je ?” vpraš a 

stari šepasti' čuvaj , ko je drugi dan skozi vas pritaval.,,Kaj pa je? Ali morde spet kak kraljié al i 
celo kak mestni poglavar pride? Kaj vas je vnelo ,
de ste tako nališpani? Tako je prašal in smejal i 

so se,

Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém, d e 
je bilo v mnozih hišah vse živo . Okna so umivali, tla ribali, vrata eedili, mize, pručice in klop i 
snažili. Celi) pred hišami so vse v red devali grobljo in blato stran spravljali, in vse kar je okrog ležalo , 
na bolji kraj devali. Dva in trideset gospodarjev j e 
dobro vedno zakaj de tako delajo, pa nobeden n i 
nič razodel. Zakaj mislili so : čez sedem lét imam o 
vse skrinje polne zlatá. 

Ožbé delavnost svojih sosedov viditi r'é'ée Lizi : 
',Ne vém, ali bi bil žalosten tega, ali bi se smejal . 
Lej! kar ljudje poprej niso iz prostiga nagiba, n e 
iz ljubezni do žen in do otrok, ne iz ljubezni d o 

Bogá, ne iz sile in prepričanja storili, to zdej iz 
vrazniga strahu in upanja delajo. Kako so 


vunder ljudjé neumni! — Pa po vraži nej r e s n i-
c o spoznajo, in po razvujzdanosti nej p oš ten i 
postanejo." 

Cudili so se v vasi od tedna do tedna bolj . 
Zakaj gostivniee so skorej prazne stale . Ob nedeljah ni bilo ne kvart v keremah ne kegljanja n a 
kegliših, ne kletja in ne norenja slišati . Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče ve č 
ni pil. Vina so le malo, žganja pa niso skorej ni č 
spečali. Večidel so vsi doma pri ženah in otrocih 
ostali, ali pa so šli na polje njive ogledovat in s e 
posvetovat, kaj bi bilo čez teden storiti in popra 
viti. Ki so bili poprej veseli nórci, so,se zdej celo 

modro in pametno der~ali, ki so poprej razvujzdan o 
živeli, so pobožni v čerkev hodili. Ki so sicer radi 
polegovali in pohajkovali, so zdej od jutra do večera pridno delali na svojim pobi ali pa najeti pr i 
sosedu. 

Kadar je kerčinar Vampu e k ob nedeljah prazne klopi in mize svoje gostivnice ogledoval, s e 

je skorej jokal. „Ali so ljudjé vsi na glavo padli? ” 
je rekel. „Kakošin zlodi jih je obsédel . To ne more 
tako ostati . Pri tem ne more noben pošten člove k 
obstati. Vse mora drugače biti, ker to je od sile .” 

Zupan Brencelj je djal : ,,Ce bo to še dolg o 

terpélo, moram nehati točiti. Pa že vém, kaj de 
mislijo. V nič me hočejo pripraviti. Pa prediv. se bo 
to zgodilo, se mora poprej vas pogrezniti . Ce bi le 
zvediti mogel, kdo de mi je te zaderge nastavil .‘(, 

De bi se v a m p n e k svojiga kisliga vola znébil, ga je pol boljši kup nastavil ; vino je žvepljal 

in,ga s svinčenim sladkoram sladil ; vsako nedeljo 
je godce najél, de so mogli prav okrogle Osti. Pa od 
dva in trideset gospodarjev in njih sinov in hčerá 
ni prišel nobeden v gostivnico . 

Kerčmar Orel je tudi na vso moč poskušal , 

svoje popl'ejšnje gosti privabiti, je bil sladak in 

prijazen, 'o marslkterimu kaj zastonj ponudil in pra


45 

šal : „Zakaj pa ne prideš več pit? Pa dobil je odgovor: „Nimamo denarjev!” — Potem jim réče: ,,
neumneži! Sej veste, de nisim tako terd in de tud i 
rad upam. Sej ste možjé" — Pa ljudi vunder n i 
bilo. 

Zdaj je serditiga Br en c elj n a jeza prijela , 
ter reée: „Prav je. Ker mi vi tako delate, vam ho

čem tudi jez zobe pokazati. Breneeljna bodete š e 
spoznali, ée ga še ne poznate .” 

15 . 
Doline bukve se preledajo .

Hranilnica i» občinska kuhinja . 

'Mej so začeli ubogi ljudjé, ki so bili v zlatnarski zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti ,
mtt svojo silo t4iti, in reei : „Glej, Ožbé , svoj e 
obljube natanjko deriim, akoravno so težke. Pol 
leta je minulo , de molim in delam. Pol leta. je minulo, de ne igram, ne pijančevem in se ne pr e 
piratu več. Moja hiša je čedna, žena in otroci s o 
snažni , karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene 
tožiti. Pa župani me nadleievajo, kolikor morejo. 
Temu in uniinu sim dolián. Žugajo mi, me od hiše 
spoditi, ako jim dolgov' ne plačam ali pa k njim pi t 
ne pridem. Pomagaj mi Ožbe, če ne, ne more m 
obljub derzati. Cez šest lét in pol boin imel obilo 
denarjev ; posodi mi kaj,,, sej ti bom vse pošten o 
vernih ~o odgovori : „Ceterta obljuba je : moliti ,
delati in ne več dolgov delati. Ne smem 
tedaj posoditi . Pa čaj, komu in koliko si dolžán ; 
prevdariti hočeva, kako ti iz sile pomagati .” Tak-O 
réče, vzame pero in papir, se vsede in zapiše ,
kar mu je vsak na vprašanjc odgovoril . Pa vsaciga 
posebej vpraša : , ,,Konm si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si s e 
zadolžil in ali si kaj zastavil ? 

Ko je od vsakteriga vés njegov dolg zvedil, 


je zopet vprašal : „S kom misliš plačati? Koliko in o 

rek ti ali koliko morejo žena in tvoji otroci v te 

dnu zaslužiti? Koliko imaš svetá in živine , in k o 
liko moreš v srednjih Iétih tega prodati., kar pridelaš? Kako se s svojimi preživiš? Kaj potrebuješ v tednu, koliko na dan v živež? Kako si z 
obleko, s perilam in z orodjem preskerhljen? Kaj 
ti je treba znoviga napraviti, in kje se da brez 
škode kaj pritergati ? 

Vse to je Ožbé od vsaciga skerbno zapisal . 
Zdej se je še le zanikerno gospodarstvo pokazalo. 
Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je 

dolžin bil, in ni imel nič zapisaniga . Pri posojevavcih so mogli še le popraševati. Nekteri že tri ,
štiri ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtaL Zat ó 
se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel 
od vohernikov, od kterih je v sili deliarje na posodo vzél po onim, tudi po dvanajst od sto plačevati . 
Ožbe je mogel v mesto iti, si na proste zemljiš a 
denarjev po tri in po štiri od sto sposoditi in si 
veliko prizadevati, de so bili nar poprej voherniki 
plačani in de ubozih kmetov niso več derli . Marsikter pa je imel več dolgi kakor premoženja . Til je 
bilo težko pomagati. Pa vunder je Oibé vsim serčnost delal ter rekel: „Varčnost in delo vas 
mora z Božjo pomočjo iz dolgov spraviti. De 

lajte le vselej po mojim svetovanji . ” 
Zdej še le je vidil, kako slabo so ti ljudj é 

gospodarili, in začeli so se sramovati. — Zdej še 
le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po pora v 
naciji vsip dolgov vlastn«iga ostane. Tega je bilo 
včasi celi) malo in strah in groza jih je obhajala. 
Zdej so hodi vsi varovati, vsi delati . Pa kako to 
začeti ? 

0'žbé se je za blagor svojih sosedov neizre 

čeno prizadeval . Pa to prizadevanje mu je veselj e 
delalo, ker je bil pravi prijatel ljudi. Vsaciinri 
hišne in doline bukvice naredil, v kterih je vsak 


47 

stan svojiga premoženja natanjko vldll. Potém 
šel zopet v mesto in je za otroke in za odrašen e 
mnogoverstniga dela poiskal . In dobil ga je sča 
sama. Kar so si z delam zasluzili, so mogl i 
vsak teden zapisati in hraniti . Nekteri so dali denarje Oibetu spraviti ; nekteri so mu jih dajali vsa k 
teden, de bi mu séasama posojeni znesek (šum 
vernili. Ko je Ožbe seasama sto še več goldinarjev vkup dobil, si je mislil : „Cimu bodo ti de-. 
narji mertvi in brez dobička til letali Ce bodo p a 
vsako leto obresti dajali, bi ubogim ljttdém, bre z 
de bi se trudili, saj majhnimu dobičku pripomogli 

in njih dolg bi se zmanjšal.” 

Bukvice je naredil in vse va-nje zapisal, ka r 
mu je vsak od svojiga zasluzka v tednu spravit i 
dal. Potém je šel v mesto, in tam je nekiga p o 
šteniga gospoda pogovoril, de je prihranjene denarje, in bilo naj bi tudi le deset ali dvajset gol 
dinarjev, vsaki mesec jemal in poštene obresti o d 
njih odrajtoval. K pridu ubogih in varčnih ljudi j e 
bilo. Gospod , ki je bil bogat kupec in ljudomil človek, je vzel denarje in jih je po mestu razposodil ,
in kadar je konec leta obresti prejel, jih je zopet 
posodil, de so obresti zopet obrest dajati mogle. Ožbé pa je v svoje hranilne denarske bukv e 
domá vse zapisal, koliko obresti gré vsacimu nje

govih ljudi. 

Velika sreča je pa, bila , de so ljudjé in njih 
otroci tudi delati mogli, kadar so dela imeli, ke r 
niso skorej nikoli bolni bili . To nekadaj ni bilo tako . 
Zakaj ko so se ob nedeljah vpijtnili, jim v pondeljk delo ni dišalo ; glava jih je bolela in slab i 
so bili. In kér so se vsi pridno Česali, umivali i n 
čedni, niso nikoli bolezin in nadlog iméli, ktere 
sicer iz nesnažnosti pridejo. 

Ko je Ožb. tistim , ki so z njim v zavezi bili , 
povédal, de je hranilnico naredil, in de denarji, ktere mu vsak teden hraniti prinesti , druge 


denarje donesti morajo , so -se vsi začudili in raz 
veselili. In vsak je v bukve pogledal , koliko denarjev si je že prihranil in koliko denarjev sm e 
konec leta upati. V začetku je le malo gospodarjev 
svoje denarje Obetu prineslo. Zdej pa je eden 
druzimu povedal. In ko je kdo zvedel, de je nj e 
gov sosed deset, petnajst dvajset in še več goldinarjev shraniti dal, je bil zalosten in je hotel tud i 
tako storiti ; vzame tedej svoje denarje, kar jih ima,
jih nese tudi Obetu ter reče : „Ljubi moj, zakaj mi 
nisi od hranilnice nič povédal? Deni tudi-moje denarj e 
va-njo, kar jih v tednu na stran djati zamrem , najjih bo veliko ali malo . Zakaj če jih imam domá ,

nečejo pomnožiti, temuč vedno rnenj jih imam 
. 
Cc jih imam, jih pa zopet potrosim . Torej je bolje ,
de jih dodam in shranim . Ako jih ne dam tebi, mi 
še dolgo ne bo moč dolgov plačati .” 

Tako je tedaj sleherni teden vsak nekaj prinesel, kar si je od svojiga zaslužka v tednu odtergati mogel, in edin z dmghn so se skušali, ve č 
v hranilnico prinesti. Nekteri so bili tako varčni 
(šparovni), de so skorej s svojo družino stradali ,
de bi le več denarja vkup spr,avili . 

To se je pa Ožbétu zamalo zdelo in govorit i 

je začel: „Dobro je, de ste zrnérni ; tode žene in 
otroci ne smejo stradati. Kdor ima dober živež , ima 
tudi moč in serčnost pri delu. Res je, de mora marsikaka zena zdej doma ostati in svoj čas s kuh o 
zgubljevati, ki bi tudi lahko na polji delala ali sicer denarjev služila. Ko bi se za vsako hišo vs e 
samo kuhalo, bi ne bilo treba derv kupovati in plačevati, ali pa z naberanjem boste v gojzdih časa zgubovati, temue od dervne desetine, ktero mora sosesk a 
vsako leto odrajtovati, bi lahko drugim prodajal i 
in denarje dobivali . Tako bi se dalo veliko prihr a 
niti. Pa mi moralno to drugači začeti.” Znano vam 
je, de smo mogli, v slabih_ časih slabo zaveti. Zakaj smo takrat varovali, ko nismo nič imeli zdej 


pa ne, ako kaj imamo? — '

Mej imamo krompir, 
sadje, in moko, in kruh in meso po ceni. Z ravno 
tistimi denarji zamoremo zde; bolje živeti in si 

več prihraniti kakor v časih dragine . Ce bi zdejeden za vse nas kuhal, bi gospodinjem za druge 
dela in za druge zaslužke veliko časa ostalo. Za 
trideset kotlov in piskrov je dvajsetkrat več les a 
en dan treba, kakor pod enim samim kotlarn z a 
trideset družin. To umete ; pri tem je dobiček . Kjer 
se pa za več ljudi vkup kuha, je tudi menj soli 
in zabele, in pridaje in orodja treba . Poskusimo 
tako." 

Tako reče Ožbé. Veliko jih dovolji v tó, ve 
lik() ne. Ožbé~ gre k mlinarju in ga pregovori, o hči n s ko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu 
mesi , zlasti za prodaj . Kteri so v to dovoljili, so 
povedal, koliko juhe in mesa vsak dan ielé ; sedemnajst družin jih je bilo pervikrat skupej stopilo . 

Odsihmal je mogla vsaka bika — ena za drugo 
kadar jo je versta zadéla, derv h kmjavi, in 

h kuhi eniga pomagača dati . Mlinarica je pri kuh i 
gospodarila. Vsak dan so imeli drugačno iup o 
in kar gre k iupi. Kdor ni' imel denarjev, je svojdel z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirje m 
ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenim preve č 
težko stalo. Le kdor je meso vzel, je mogel denarje dati. — Mlinarica se je na kuho dobro Imela . 
Druge kmetice in dekleta so se veliko pri tem na — 
učile, česar pred niso vedile, kadar je versta njih 
zadela, de so mogle pomagata . 

Tako se je zgodilo, de so združene družin e 

med kterimi sta bila tudi mlinar in učitelj, bolj e 
in bolj tečno jedle, kakor drugi ljudjé v vasi, i n 
vunder bolj po ceni. Sleherni dan so imeli župo in 
sočivje, trikrat v tednu mesi . Ubogi to viditi, de 
taki živež ni za svinje in de ni slab, in de imajo 
zraven tudi bolniki in ozdravljajoči dober živež , 
so tudi k njim pristopili, razun teh pa še veliko 


taeih, ki ,,niso bili v zlatnarski zavézi. Zakaj spot 
nali so kmalo, de se veliko dere, truda in rasa 
veliko 2iiveia prihrani in de se vse bolj po céni 
narediti more. 

Poslednjič je imela mlinarica v svoji kidanj i 
preveč opraviti , akoravno je imela vsak dan v0 
pomagavL K svojimu pridu tedaj tudi kerčmar orel 
tako kuhinjo napravi. Tede vsi od zlatnarske za 
veze so pri mlinarji ostali. Nar umnejši gospodarje 
so odbrali, ki so potrebne reči kupovali in preskerbeli, 
de so se prav obračale. Zakaj občinska kuhinja 
ni smela posamesnim ljudém k dobičku, temuč vsim 
k pridu bata.. 

16. 
Kaki; se pivnice v vasi manjkajo ,

In kaj stari kmetje k tenu pravijo. 

V Orlovi kuhinji je bilo vse drugačL Tako 
slabo juho je kuhal, de je nihče ni hotel jesti. Zavoljo tega so ga ljudje opustili, ker svojih drazih 
denarjev niso hodi za tako svinjsko jed dajali. Torej so vkupej stopili, de bi bili ravno tako naredili 
kakor njih sosedje pri mlinarici. Pa jim ni šlo ,po 
volji , zakaj v nobeni reči ni bilo praviga reda, in 
prave gospodinje je manjkalo. To se je kerčmarju Orlu 
silno dobro zdélo in veselil se , je, de se drugi m 
nič bolje ne godi, kakor njemu. 

Pa vunder se je pri njem slabši godilo ka

kor pri druiih, ker je bil terdiga serca, hudoben 

človek. Veliko premoženja si je po krivici nagrabil; ali krivično blago ne tekne. Kadar so v časih 
potrebe mile darove za uboge ljudi v Zlati vasi 
dobili , de bi obcinsko juho kuhali in jo ljudém de 
lili, je župane pregovoril, rajši denarje med ljud i 
razdeliti. Poten se je z Brenceljnam sklenil, de 
sta ubozim ljudém moko in kruh silno drago pro

dajala. Tako $o denarffi zopet v nju mošnje nazaj 


51 

prišli. Kadar je kdo iz sile kej sená, živine ali 

barniga blaga po očitni dražbi (licitiringi) prodati 
hotel, se je orel z Brenceljnam in njegovim tovaram zmenil, de ni nihče preveč dražil in de so te 
dej po ceni kupili . Vpervič sta malo ponudila in st a 
še kaj primaknila. Potem sta edin za druzim odstopila in nihče ni več, ponujal, rekoč, de je predrago in preslabo blagó. Tako sta eden za drugim 
rala. In ker so ju Zlatovasčani nar umnejši moti 

C 

čislali, si nobeden drugi ni, upal več ponuditi . Tako 
sta vse po ceni kupila. Ce je pa redko kdaj kak 
drug tako premeden bil, de je več ponuditi hotel ,
sta ga z žuganjem oplašila, zlasti, če je bil nju 
dolžnik ; in rekla sta : „Ako imas dovelj denarj a 
za tako slabo blagór in ako hočeš mojiga prijatl a 
prekupiti, hočem, de mi poprej moj dolg plačaš.” 

Tako je orel delal. Pa krivično blagó ne tekne . 
Napihnjen in ošaben rodi' je bil, in je imel večne pravde . 
Cehe> s svojimi brati in sestrami je imel pravdo ,
ker jih je v očetovi dedšini z goljufijo in zvijač o 
prekanil. Mnogo ljudi v vasi je s pravdanjem v 
nič spravil. 

V Zlati Vasi je bilo pa tudi zató toliko ubožtva, ker so se vedno pravdali. Zakaj dokler so 
ljudjé še kaj premoženja iméli, so se bahali ; kdor 
je imel kako pravdo, je mislil, de mu je to velika 
čast, aku se ljudje od njegove pravde pogovarjajo. 
Brezvestni zakotni pisači in jezični zvijači so ji h 
pa še bolj podpihovali in dražili, ker jim je neumnost in pravdoželjnost kmetov njih žepe polnila. 
Na zadnje so se taki pravdoželjni ljudé tako vneli 
de ni nihče od svoje pravde odstopil, akoravno bi 
bil imel vse premoženje zgubiti. To je bila pa vod a 
na malin brezvestnih pravdnikov. Pravde so se z 
vso zvijačnostjo na dolgo ;vlekle cele leta; če ena 
sodba ni bila dosti', je šlo na drugo, tretjo, in neumni kmetje so placevali, de je bilo joj. Kdor je 
potém zgubil, je sodnik= nepravico očital in je

4e 


nohtove grizel, namesti kruha. Pravdniki pa so se 
mastili pri tem. 
Kar je Ozbe v vas prišel, je ljudém pravdanj e 
branil jn zaveral. Zakaj ee ga je kdo svetit prašal ,

je vselej tako svetoval, de se-je reč z dobrim porovnala. In povedal jim je naslednjo pravlico „En 
krat najdata dva psa, ki sta se na votki bervi 
srečala, na sredi bervi koseek mesi. Skregata se ,
čigavo de je. Tretji pes, kterimu je mesci tudi &
šalo , pride k njima in reče zdaj temu, zdaj unimu 
na uho: „Nikar ne jenjaj. Po pravici gré tebi!” 
Začneta se še huji ruvati in gristi , de obá čez bere 
v vodo padeta. Tretji pa seže polagam po mesu ,
ga potre in gleda, kako ona dva plavata. Tako je 
rekel Ožbé — se godi tistim, ki se pravdajo . 

Pravde so drage in prinest; ubožtvo in sramoto saboj. 'Kdor pravdo začne, Že pol teg a 
zgubi, kar dobiti hoče : Razun tega pa se zapravi 
čas za delo . in zavoljo jeze in togote, skerbi in 
strahri še celo ljubo z d' ravje. 

Tako je Ožbe govoril . Orel pa ga ni nikoli 
svetá prašal, temue' ja iIneI sleherno leto kako n o 
vo pravdo. Mnogi, potroški in darovi, ki jih je pravdnikam in pisarjem dajal, hi mnoge pota so ga 
seasama ob vse preniozeDje pripravile. Ko je po 

slednjič pravdo s sosedno srejno zgubil, s kter o 

se je zavoljo nekega starega hrasta pravdal, ker 
je terdil, de na njegovim svetu stoji in de je nje

gov, je prav v nič prišel, zakaj hrast mu je več 
ko pet sto goldinarjev snedel, in vedil ni od kod 
denarjev dobiti , ker je imel na hiši in na svoji m 
svetu več dolgá, kakor so ljudjé mislili. In ker si je 
povsod denarjev sposoditi hotel, pa jih ni nikjer 
dobil, je začelo skerbeti tiste, kterim je bil dolzan ; torej so tirjali od njega, kar jim je dati imel . 
Nikakor si ni' mogel ,pomagate , kakor celo sv o 
premozenje posodnikam pustiti. Vse je mogel pdati. To so mu pravde dale. 


Ker je svoje polje slabo oskerboval, je šl o 
slabo v ceno. Ker-tudi ljudje niso več tako k njemu pit zahajali, ker denarjev niso imeli ali jih zapiti niso hotli, mu tudi kerema ni dosti nesla. Prodal jo je. Ker pa novi posestnik kerčme vidi, de 
nihče k njemu priti in piti noče, je pravico gostivniée nazaj položil . Tako je sam Brencelj še n a 
terdnim .ostal, .r akaej drugi kerčmarji in iganjar s i 
tudi niso imeli nič več zasluikov in so že pred orvse 
pustili. Nekteri stari kmetje so z glavami majali in 
rekli : „Ilude čase srno doživeli; zdaj vidimo, de 
mora naša uboga vas čisto opéšati. Pred nekimi le-
ti so imeli trije keremarji, in še nekteri volarji i n 
žganjarji dovelj opraviti, zdej se pa kamej ede n 
še preživiti more. To je pač sramota naši Vasi, i n 
to priča, kako sla!» stojimt.” 

Ožbe pa jim je rekel : „Nikar, ljubi prijati: . 
temué zdej imam upanje, de nam bo klalo bolje . 
Veliko sveta sim obhodil in veliko vasi vidil. Kjer 

je bilo nar več kereern, sim vedno nar več sir o 

mastva vidil. In kjer ni bilo nobene kere'tne kakor 
kamor so popotniki zahajali, tam se je premozenj e 
pri hišah vidilo. čmarji ne devajo zastonj divjih zverin nad svoj ,'.`vrata: Iéva in orla, medveda 
in kregulja, — tf, zverine živé od premoženja in 
kervi soseske . Zlat križ nad vrata obesijo, ker hočejo zlatá imeti in ljudém križ in težave zatri pu

stiti. Zlatiga angelja obesijo pred hišo ; pa hud 

gelj je, ki novince lovi za siromaške hiše in ječe .” 

V vasi imamo le še eno kerčmo, pa še ta je 
od. več. Ko bi tildi te ne imeli, bi sosedje bolje 
stali. Kdor v gostivnici ne kvartá, si sveto pism o 
in keršanski nauk za dom kupi . Kdor si pri pivcih 

za drage denarje 'bolne glave ne kupi, ima domá 
pri svoji ženi in otrocih praviga veselja dovelj . 

Kdor kerčmarju nič denarjev zaslužiti ne da, jih 
v mošnji obrani. Ve& čast je domom v svojim hramu bok-M vina iméti, kakor pri kač-umil poln (1.'4 


Tako je Ož'bé govoril, in stari kmetje so z glavami kimali, ko so se prepričali, de ima prav. Ali 
Brencelj, kterimu se je „pri levu” reklo, je hote l 
od jeze póe'iti„ ko je slišal, de je Ožbé z latiga 

o r o s l a n a divjo zver imenoval . In ,tožil bi ga bil rad ,
če bi si bil upal kaj opraviti . Pa Oibe je bil prerisan, se ga je varoval in serditimu oroslanu pov 

sod iz poti šel, ter ga pustil tuliti in godernjati 
kakor je hotel:, 

17. 
Kakó v farovi trea, In od novlga 
fajoštra. 

Neko ,noč pride silno hudo vreme čez Zlat o 
Vas. Vse nebo ,je bilo od bliska v ognji. Gromelo 
je, de so se hiše trésle in okraja ropotale. €e so 
bili kmetje celo leto hudobni, so vunder ob hudi m 
vremenu vselej na glas molili, in svoje grehe iz 
serca obžalovali, saj tako dolgo, de se je vrem e 
spreletélo. Potlej so pa zopet Živéli, kakor poprej . 

Kar na nagla= strela s strašnim tréskam v 
vas vdari. Kakor ognjeno morje se nad farov ž 
spusti ; pa k sreči ni vnela in nobeniga poškodovala. 
Drugo jutro pak se je vidilo, kako je strela vso 
streho raztergala, in stari gospod fajmošter so se 

tako vstrašili, de so néke dni pOtélll umerli. 

Zdej so Zlatovaséani grajali gospósko ter re 
kli : ,Vsiga tega je gosposka kriva . Ako bi ne bi 
la prepovedala v hudim vremenu zvoniti, bi se 
to ne bilo zgodilo. Sicer se je hudo vreme z zvonjenjem odgnalo, zdej je pa to prepovedano, ke r 

velika gospoda nima do nobene vere več. In odtodi je ta nesreča .‘‘ — Tako so Zlatovaséani besedovali. 

Ožbe pa jih svari: "Kako hudobno je vaše 
serce, in kako neumne so vaše besede! Gosposk a 

ni strele na farovško streho riepeljala, teatuč železni 


5 

vozel na vreineniku nad streho je to storil . ZakajBog je strelo tako vstvaril, de gré vedno za vodo 
ali za rudninami na zemljo. To je Bostoril, de 

človek spozná, kako se bliska varovati. akaj, kadar strela rudninske ree~ zadene, de p njih d o 
z emlje priti more, nič ne škodje." 

Tako je rekel OŽbč in pelje kmete na farovšk o 
strého. Tukej vidijo vsi v pozlačenim vozlu majhne 
vtoplj'ene luknjice, in kako je strela poleg žebljev,
žlebnjakov in strešnikov Ietéla, notri pod streho d o 
železne verviee, za ktero so pred vratami pozvoni. 
jali, če je kdo k gospod fajmoštru iti hotel. Ker 
je strela tako železno pot v zemljo našla, so vsi 
drugi deli hiše brez škode ,ostali, in strela je bila 
v od en a, kakor na kmetih pravijo. Pa gotovo bi 
bila vžgala, ako bi ne bila tega zeleza našla . 

Ožbé je dalje rekel: „Ker imajo cerkve visoke 

zvonike, večidel železne križe ali kake druge enak e 
znaxunja nad streho In tudi veliko železja znotraj, s e 
velikrat zgodi, de va-nje treši. In ker je že mar 
sikteriga človeka v zvoniku strela ubila, je p a 
metna gospóska nečirnerno in vražno zvonjenje pre 

povedala.” 

Tako je Ožbe svoje sosede podučil ; in ker je 
vedli, de so se odsihmal še bolj kakor poprej strele 
bali, mu je bilo žal. In rekel jim je : Ne plašite s e 
ob hudim vremenu, hudo vreme, akoravno dosti 

krat ljudém veliko škode napravi, je tudi dar osini 

Ijeniga Bogá za dežele, ker zrak čisti, bolekni od 
vrača in zemlji radovid~t daje. Torej se groma 

nikar ne bojite. Pojdite in postavite na verh streh e 

svojih hiš železno palico, en čevelj visoko ; privežite k nji,' ielézin drat, tako debel, kakor je pisavno pero, in ga po strehi v zemljo v kak vlažen 
kraj napeljite. Tako bodete streli pot pokazali, p o 
kteri bo brez škode v zemljo vdarla, ako (ba t 
ves iz eniga kosa skozi in, skozi, in ako varjete, d e 

ne zarijovi in se ne zamaže . Taka priprava vse p 


liištvo in vas ~rje, de se vam ni ne nesreče ne o 
goja bati." 
Tako je učitelj govori in je na svojo lastn o 

hišo nelezno palico z drata postavil (zakaj Liz a 
se je gromenja zlo bala) . Mlinar je tudi v mestu 

davnej kej taciga videl in je turi* tako stori 
Veliko kmetov je po nji zgledu storilo, zakaj drago ni bilo in je vunder k pokoju pomagalo . 

Nekteri pa so se v svoji neumnosti nad tem 
zlo pohujševali in rekli : „Ali se to ne pravi Bogá 
v od bosti in mu postave dajati? Ali ne more s 

svojo strelo zadeti kogar hoče? Ali ne bodo t é 
vremenske palice rodovitnih vremen odganjale i n 
slabiga vremena delale ? 

Onbe jim odgovori in reče: „Vi neunlneii ! b 

je vremena gredo čez jezera verh dreves, kako r 
čez gole planjave; njegovi bliski dajo zemlji rodovitnost, naj šinéjo v verh kakiga hrasta, ali v železne palice, ali v jezera, potoke in morje . Pa Bognam je dal umnost, de se škode varjemo, ktero

r

nam tudi nar koristni ši reč, ako je na na pcnim kraji>,
prizadeti zamore . Oginj s svojo lučjo in gorkoto j e 
pač dobra reč, pa ne kadar hiša gori. Zavoljo te 
ga nam jé dal Bog vodo, oginj gasiti. Ako se tedaj poslunite vode oginj gasiti, zakaj se obotavljate ,
se železa posliniti, blisk gasiti? Nič ni tako Im 
diga na svetu, de bi ne bil Bog pomoéka zoper 
dal. To de človek mora pomočke spoznat i in hva 
leino prejemati. Kdor se tedaj s slepo terdovratnostjo pomočka brani, zaničuje božje nar veči darove in le pravica ga zadene, ako mu po streli hiša pogori ali če ga strela umori.” 

Veliko jih je verjelo to umno govorjenje . Drugi 

pa, bedaki in napuhnjenci, so te opomine zaničevali, in-niso pripustili de učitelj več vé, kakor oni , 
zakej sramovali so se svoje neumnosti in so jo hotli z modrostjo zakrivati. 

Namesti rajneiga fajmokra so kmalo Jruzi ga 


dobili. Novi gospod fajmošter, Jernej po imenu , 
so prišli na faro ; stari so bili komaj sedem in dvajset lét. 

Nekterim Zlatovasčanam so bili novi gospo d 
fajmošter premladi, nekterim pretanjki, nekterim 
na prižnici prerahli in premalo ojstri. ,,Rajnki gos— 
pod fajmošter — so djali — ,,so bili vés drug mož 
de jih je bilo saj kej viditi in pa tudi kej slišati. Sedanji go.5pod pa še nimajo prave postave za fajmoštra. Ce so rajnki nam na prižnici kaj ojstriga 

povedali, smo jih slišali še deset hiš delječ; če pa 
ta gospod fajmošter na prižnico stopijo, jih pr i 
vratah skorej nihdé-' ne razumé. 

Tako so govorili nekteri Zlat~vasčani v začetku — vsi pa niso bili taeih misli. 

S. 
Od nov .ga fajnwa'tra ,na dalje. 

Veliko jih je pa bilo v vasi, ki so spoznali , 
de so gospod fajmošter Jernej vse časti vredni 
gospod, in ,koravno mladi, so vunder mož p o 
volji Božji. Ce jih je kdo dolgo ogledoval, se Inn 

je pri sercu zdelo, kakor de bi bili več, kakor kak 
navaden človek, In de so v resnici od Bogá poslani. Zakaj priljudni in polni modrosti so bili, 

serca ponižni, in zavoljo tega jih je vsak dober 
človek spoštoval . Zmerjali niso nikoli, nikoli se 
jezili, vedno so bili pohlevni in poterp,etiljivi pastir 
svoje &de . Kadar so grajali, je zgol ljubezin iz 
njih govorila, ki je gres'nikam pravo pot kazala . 
Njih pridige niso nikdar nobeniga pohujšale, ker 
so dobro prevdarili, de dostrikrat mladost p o h u j 

a kar je o draš e n im nauk in svaritev. 

Ko so v Zlato Vas prišli, so beli vse druzine 
obiskali in se -z vsimi soznanili. Potlej ni nikoli dan 
prešel, de bi ne bili, zdej v to, zdej v uno hišo 
prišli. Vedili so, zaupanje in ljubezin pridobiti. 


Vedno so dobre svete dajali, žalostne tolažili, ser 

ca prederznih mečni in prepire mirili . Ravno ka 
kor naš Izveličar so tudi oni uboge ljubili in ji m 
dobrotnik bili ; pa tudi tistih, ki so bili zavoljo hudobniga serca znani, niso sovražili, ampak si priz a 
devali jih z rahlo besedo poboljšati. Ko so ob nedeljah pridigo iméli, jih je vse pazljivo poslušalo . 

Zakaj vsak ja mislil, de gospod fajmošter samo 
njemu govore in pridigovajo . Vsak je slišal popisovanje svojega lastnega serca, skrivnosti svojih gre 
hov in prave vzroke, zakaj de je grešil in od Bo 
ga odpadel, in pomorke, kako se mora zopet k 
Bogu Očetu nazaj vernici . In v pridigi so vselejJezusa Kristusa in svetnike božje v izgled dajali ,
kako se mora po božji volji živeti. To je storilo ,
de je vsak poslušavee samiga sebe premišljeval ,
ker je vsak mislil, de je bilo samo od njega govorjenje. 

Pozabili so Zlatovaseani mladosti učenika in 
njegove mladostne postave pa ne njegoviga milig a 
glasa. Zakaj njegove besede so bile nebeške, ki zo 
serce zadevale sladko in strašno. 

Ko so gospod fajmoš'ter pervikrat šolo obes 
kali, vhliti, kakošna de je, jih je snažnost, mir žil 

red otró4 neizrečeno veselil. In ko je potém Ožbé 

s svojimi učenci pobožno pokléknil in molil, jim j e 
veseli pogled rnolijoee mladosti serce ganilo. Po 
kleknili so tudi oni, se Bogu priklonili, in ko j e 
Ožbé molil,„ so jim solze veselja oči zalile. In na 
kolenih sQ ostali po Ožbetovi molitvi, roké k n e 
besam povzdignili ter rekli : ,,Moj nebelki Oče ! 
vsliši tudi mojo molitev in moje zdihovanje! Ost a 
ni s svojo milostjo med temi. nedolžnimi otročiči , 
de nikoli tebe ne zapustijo ; ostani pri njih do ve 

čera njih življenja, de jih pokličeš iz tega življenj a 
polniga skušinj na svoje ()četno serce. Blagoslovi 
učenika te pobozne mladosti, blagoslovi njegovo 


govorjenje in djanje, de močan ostane s Tvojo p o 

moó l Tvoje kraljestvo razširjati!" 

Takó so gospod fajmošter molili ; potém so 
vstali in otrokam rekli : »Lju.bi otročiči, molit e 
pridno za svojiga učenika, de vam ga Bog ohrani; 
zakaj resnično je ta mož vaš oče in brez njega bi 
bili sirotni, zapušeni, ubogi otroci!" To in še več 
lepiga so govorili; dekliči in fantiči pa so glasno 
ihtili in so svojiga učitelja še bolj ljubili ,kako r 
poprej, zakaj pomislili so, de jim zna umreti . In 
veliko jih je roke povzdignilo in tiho s solznim 
očmi v nebo molilo . 

In ko je jutrajna šola sklenjena bila, Brej o 

gospod fajmoker k učitelju, ga v pričo vsih otro k 
objamejo, na serce pritisnejo ter r4kó : „0 ti pobožni„ pravični mož, ti seme seješ, ki se ti bo v 
véčnosti lepo razcvetelo, uči me svoj izgled posnemati; ti si ze veliko storil, jez še malo. In ako bi 
mi kadaj serce vpasti utegnilo, hočem k teboj' priti,
se med otročiče vsesti, in hočem biti kakor oni ,
poln upanja, vere, ljubezni in vse hočem s posne

manjem tvojiga izgleda in tvoje stanovitnosti oživiti .” 
To je bil velik praznik za vse otroke v vasi . 

Ljubili so ie poprej Očbeta in njegovo ženo iz 

serca. Zdej pa, ko so vidili, kako še celo gospod 
fajmo4ter njih učenika spoštujejo, so ga pa še bolj

častili in ljubili. 

Gospod fajrnošter so bili tromej pol leta na t i 

fari, in so bili že serčni prijatel in svetovanec skoraj vsih drukn. Oni so vselej nar boljši svet, nar 
gotovši tolažbo dali. Vtrudeni in z nadlogami obloženi so dobili pri lijih pomoč. V hišah so govori 

li, kakor pravi prijate]. Ob nedeljah pa se je ljud'ém 
vedno dozdevalo ; kakor de bi bili ljubi gospod ti 
in de jim kakor poslanik iz nebés v cerkvi pri 

digova, ki jih hoče seboj v večni raj peljati. Tudi 
siromakom so veliko dobriga storili, pa tako skrivaj, de se je komaj zvedilo . In kjer so bolniki bili, 


tam so bili gotovo tudi fajtnošter.,Domá so imeli 

majhno apoteko, polno domači h ih zdravil, s ktero s o 
večkrat pomagali . Zdravilske bukve so radi brali 
in kjer jim je vest pripustila, so zdravnika namestovali ; v hujših boleznih pa so beri', po zvedenig a 
zdravnika poslati ukazali. Tako niso bili samo duhovni, temue' tudi telesni zdravnik svojih ov& . 
Zavoljo tega so veliko va-nje zaupali in jim v vsi m 
pokorni' bili. Tako so delali kakor Gospod Kristus 
in njegovi učenci, ker so bolnike ozdravljevali i n 
Božje kraljestvo oznanovali . 

Tako se je zgodilo, de so nevedne ljudi mno

zib vražnih domišljenih ali večkrat zlo škodljivi h 
pomoč!~ v boleznih odvadili . Sadaj ni nihče več 
po škapulirje, nihče k rabeljnu, h konjedercam ,
k babam hodil po zdravil ali svojo vodo kazat . 
Zakaj za zdravila in trud niso nič plačila terjali, pa 
bolj so pomagali, kakor uni. Kadar je pa kdo zlo 
in nevarno zbolel, so ljudem svetovali, de so mogli v mesto pa skušeniga in ueeniga dohtarja iti . 
V začetku se jih je veliko branilo in več zaupanja 
v kako staro babo ali v kakiga sleparskiga ogleddovavca vode imelo, kakor v kakiga postenig a 
možá, ki se je zdravilstva učil, ali pa so od eniga 
dohtarja k drugimi letali, in če kakošno zdravil o 
v enim hipu ni pomagalo, so vse pomočke mešal i 

tako de je bolezin še hujši biti mogla. Gospod faj

moš'ter so pa vedili ljudém oči odpréti, in jim resnico povedati. 

Se veliko druzih reči so znali,, ki biR nihče ne 
bil mislil. Zveden čbelar so bili in se s čbelorej o 
prav umno obnašati. Tode svojih panjev niso dolgo 
sami obderžali, tetnuč so jih nar bolj ubožnim farmanam v dar dali in jih učili, kako te koristne živali rediti. Samo to so si izgovorili ; nove róje loviti in jih tistim ljudém dati, ki še nobenih niso 
imeli. Tako so sčasama skorej pri vsili hišah čbel e 
iméll. In ker so se gospod fajmošter na čbelarstvo 


dobro =Ml, so se tudi čbele vsim dobro redile . 
Medú in voska so zdej veliko v mesto prodali i n 
lepih denarjev skupili . In tako je jela Zlata vas zavoljo ébelarstva po celi deželi-slovéti, tako de so iz 
daljnih krajev prišli kupci in ceno voska in medú 
v vasi dnini, zato ker je vsak Zlato ..vaški med 
hvalil. In takó so si čede napravili, kteriiu ni bil o 
ne polja ne paše treba; s svojimi njeznimi krilci s o 
čez polje in gojzdove rojile in svojim gospodarjem 
zlató v kisa nosile. Kakor so gospod fajmošter eno 

in drugo reč po hišah popravili, tako so tudi pri 
cerkvi veliko storili. Tukaj jih pa je težko stalo, zlasti 
zavoljo starih ljudi, ki so se terdovratno stariga 
derzali. Kadar so v cerkvi péli, ni bilo petje, temuč vpitje, brez vsiga soglasja . Vsak je po svoji 
moči vpil, s svojim sosedam na skušnjo, de so 
skoraj okna popokale in de se je zidovje treslo . 
I4judjé so se včasi tako napihovali, de so bili kako r 
skerl$ v obrazu rudečj. 

Ze Oibe jim je velikokrat to nepobožno vpitj e 

očital, pa bob je v steno metal in premalo so ga 
čislali. Zató ni maral za stare ljudi in se je mlajših in otrók bolj derial . Te je učil lepo, prijetn o 
čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati 
pa mislili so, to se ze da v šoli, v cerkvi pa ne,
in so zopet po starim kričali . Gospod fajmošter s o 
pa drugaéi storili. Ako ravno so stare pésmi v 
veliki časti irnéli , so vunder tudi nove pesmske bukviee med ljudstvo delili, v kterih so bile lepe pes-
mice za take priložnosti, za ktere starih pesem 
niso iméli. In te bukviee so bile tiste, iz kterih s o 
otráei že davno v šoli péli. To je starim Zlatovasčanam dopadlo, kér jim bukvic ni bilo treb a 
plačati. 

Ko je že veliko tednov in mescov preteklo , 
so gospod fajmošter eno nedeljo lepo pridigovali ,

de je petje pri očitni službi boLji lepa reč. 

Pravili so od kralja Davidoviga petja 


Aleluje angeljnov pred sedeiem božjim. In vsak 

kmet je čutil, de doslej ni s pravo poboin.ostjo pél,
kakor angelji pojo. Potém so rekli gospod fajmoster 
k sklepu : „Zveličar je rekel : Pustite otročiče k 
meni priti, in ne branite jim. Tako tudi mi ne bra 

&l» svojim sinovam in hčeram k zveličarju iti. 
Vsako nedeljo naj, preden mi zapojemo, pesmico 
iz novih bukvic k zbujenju naših sere zapojó , v 
nedeljo pervič.” 

Tako so fajmošter pridigovali . nedeljo je 
bila vsa cerkev polna ljudi, in na černih tabla h 
cerkvenih vrat je bila pesem iz- novih bukvic, p o 
tem pa ena stara pesem napisana. Ljudje so sami 
nove bukvice seboj prinesli. In naglasilo se je petje 
mladosti kakor angeljsko petje po cerkvf. I4judjé 

so se tako omečili, de so imeli solze v očéh in 
vnete serca. Nekteri izmed starih so tiho in skrivajlepo pesmico z nitni peli. 

Potem je vsa srejna staro pesim zapéla . Gospod fajmošter so pa še poprej rekli : „Vi možjé , 
ljubi bratje,. in vé keršanske žene, ne pozabite , 

de je Bog vsigapričijoč, in sliši vas, akoravn o 
milo tiho pred njim pojete kakor Davidova harpa.” 
Tako so rekli. Srejna je pela in tako zlahkoma, de 
se je eveteroglasno petje mladih glasno in natanjk o 
izmed petja razločilo. To je bilo prav ljubo slišati . 
In če se je kaka stara baba preveč zaderla, jo j e 
sosed pod rebro sunil, de naj petja ne kazi. 

Tako ,je bilo več nedélj. In vsako nedeljo se je 
več starih k petju mladih pridružilo ; dopadlo ji m 
je zlo. Nazadnje je vsa srejna tiho z njimi pela 

še gospod fajmošter. 

Kadar so kaki ptujci iz mesta ali iz bližnjih 
sosésk v Zlato Vas v cerkev prišli in tam pri služb i 
Božji bili, so se veselja zavzeli . In poboznej&'i s o 

O. molili, kakor kje drugjé . In v celi deželi so 
Zlatovasčane hvalili . 


19. 
gaj od Zlatovagéanov vdeell 
govore. 
V mestu in v bližnjih vaseh so imeli od Zla

tovasčanov veliko govoriti . Te ljudi so doslej zme 
raj capine imenovali, so bili znani pijanci, tan i 
kerni ptiči, dolžniki, kterim ni bilo eniga vinarj a 
upati. ,idej pa se je vsim čudno zdelo, de v nji h 
vasi ni bilo, kakor pri ubozih ljudéh. Njih hiše so 
bile čedne in snažne ; ravno tako je vse po ulicah 
pospravljeno bilo, za hišami in v vertih. Poleti so 

bili možjé, žene in otroci Že zgodaj na polji. Tix 
so eni gnoj nosili in trosili, drugi so plat, Zmerajso imeli kaj opraviti. Veselje jih je bilo delati vidni. Vse se jim je ročno odsedalo . alko je bilo v 
mestu delavcov treba, so nar rajši po Zlatovasé'anih popraševali. Kadar so mestne gospé v terg šle 
nakupovati, so nar rajši od Zlatovasčank kupovale . 
Zakaj te so bile zmeraj lepo snažne, v poperilni h 
belih oblekah, čednih srajcah in z belimi rokami ,
de je veselje bilo, od njih masla, sočivja, prediv a 
in druzih reči kaj kupiti. 

De so Zlatovasčani revni bili, je bilo znano. 
Pa od dolgov so pošteno ob dnevu obresti plače 
vali. In nekteri so si že clo toliko pridobili, de so 
že v mestu kaj mal,iga denarja izposojeniga imeli. 
lo je storilo , de so jim ljudje radi upali in verjeli. Kadar sta Gospod fajmošter in šolmojšter Ožbé 
za kakiga Zlatovasčana govorila, so rajši kakemu 
takemu posodili, kakor v druge soseske. In denarje 
so rajši za manjši obresti posodili, ker so vedili ,
de so jim gotovi. To je Zlatovascanam marsikajdobičkov dalo . Zakaj svoje dolgove so plačali, kjer 
so mogli prevelike obresti od sto dajati, in so raj i 
tam dolgove storili, kjer jim je bilo menj plačat i 
treba. Zlato Vas so ljudjé po deželi mnogo obsoje 


vali. Rekli' so sicer povsod, de imajo Zlatovas

čani prav umniga fajmokra in brihtniga šolmojštra , 

pa vunder vse jim je bilo le zastavica, ktere n i 

nihče prav vganil. Zakaj fajmešter in šolmojšter 

so rekli — vunder ne zamoreta vsiga ; in vsak fajmošter v deželi se je tako modri ga mislil, ali p a 

še modrejšiga, kakor sta bila fajmošter in učitelj

3 Zlati vasi. To jim je dalo veliko misliti. Sosedni 
kmetje so naravnost rekli, de , je copernija vmés. 
Slišali so, de zna Oibe zlato delati in de tudi Zlato

vasčane tega uči. Nagajali in dražili so jih tedejde znajo zlato delati . 

Pa res je bilo čudno, de so Zlatovasčani reči 
3 terg prinesli, od kterih niso vedili ljudjé, o d 
kod de jih imajo . Njih sočivje, njih sadje, nji h 
predivo, njih konopnjina, njih zito, vse je bilo d o 
bro. Otroci so še celó silno lepe cvetke prodajali in 

3 mesto prinesli. Sadja, precejeniga medú in voska 
so imeli veé, kakor vse vasi okrog Zlate Vasi 
skup. Dobro se je vedno, de nimajo veliko živine , 
nekteri kmetje so imeli kaki dve kravi in kaki dv e 
kozi. Pa vunder so prinesli ubogi ljudjé, ki so eno 
samo kravo iméli, velike hlebe sira in siroviga čistiga masla na prodaj. Neverjétno je bilo, kako ena 
sama krava toliko sira dati zamore. Ravno tako 
so imeli Zlatovasčani v jeseni vselej nar lepši 
sadje, ilahne jabelka in hruške, kakoršnih nikje r 
niso iméli. Od kodi je to v tako malih letih prislo ? 

Zlatovasčani so se mogli sami smejati, kadar 
so svojo vas zavoUo tega zlatnarsk o Vas ime 
novati slišali. Zakaj Ozbé se je omel rejo sadja 
in kjer je v mestu v vertih imenitnih gospodov z a 
žlahtno sadje vedil, je šel k njim mladik prosit,
Potéan je imel mladih ljudi pri sebi, ki so se o d 
njega drevje cepiti učili. Prav po vertnarsko so 
se sukali. Posebne note so za to imeli . To viditi 
je hotel vsak sosed tudi v svojim vertu in na svo 

jim polji bolj žlahtniga drevja imeti. Cepili sa 


;5 

«ili so, de je bilo veselje, Nekteri kmetje so si divjih iasajencov iz gojzdov prinesli in jih poilahnili. 
Drugi so semena vsejali in drevesa zredili . Vsak je 
hotel bolje storiti in bolje iméti, kakor drugi . 

Zdej so v mestu lahko spoznali, zakaj de imaj o 

Zlatovaséani vsako léto lepši sadje in vsako leto več, z a 
ktero so v dobrih letih toliko denarjev sterMi . To ni bil a 
copernija. Pa malo živine imeti in vunder velik o 
sira in masla narediti, to je bilo prav res umetno ! 

Te umetnosti se je 0Zbe v neki vasi učil, ko 
je na vojski bil, in jo je seboj v zlato vas pri 
nesel. To je bilo prav čudno . Ljudjé ga v začetk u 
niso hodi poslušati ; nazadnje so mu bili pa prav 
hvaležni. Delal je pa tako le : 

K svojim prijatlam je šel, ki so bili z njim. v 
zavezi, in ki so krave imeli, in jim je rekel : Od 
vaših krav imate malo prida, Krava mora v letu 

nar menj petdeset do sto goldinarjev dobička dati. 
Ako me hočete ubogati, vam hočem to razodeti . 
Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave . Nar menjštirdeset do pedesét krav mora vkupaj biti, de je 
kaj." 

Ko so štirdeset do petdeset krav skup spravili 

jim reče: „Idej pa že bo,'” Pripravniga, pošteniga 
planinca je poznal, ki je znal pinjiti in sir delati ,
de je bilo kaj . Temu dve stó goldinarjev plačila 
na leto obljubi, zató bi si mogel pa luč , sukno i n 
pomivavne cunje sam napravljati, ktenih bi pri narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo,
Posód in soli je Ozbé na rajtingo deležnikov sa m 
napravil, izmed deležnikov so bili pa trije zbrani 
za pervo léto, ki so na to reč gledali. 

V hiši nekadanjiga kerčmarja Orla je bil na r 
bolj pripraven prostor sir delati, dober hladen hrani 

velik kotel v prostorni perilnici. Gospodar je 
dal ta prostor, zakaj pet krav je imel in sam je 
hotel to reč poskusiti in viditi, kaj de bo iz tega. 

Zdej so mogli vsi za derva skerbeti . Dobili so 


jih. Potem je 0Žhé ee dan odločil, in vsi, ki so 
k ti družbi pristopili, vso mogli mleko v silno čednih posodah prinesti. Ce posoda ni čedna bila, pa 
ni planinec mléka vzel, to je bila postava. Poznej e 
so še bolj ojstro postavo naredili. 

Planinec je mleko zmeril in je pod vsaciga im é 
zapisal, koliko de je prinesel . Tudi je znal vsak 
za-se zapisati. Tako so od vsake hiše vsak dan 

zjutraj in zvečer mléko svojih krav prinesli. Od 
ptujili krav pa ni smel nihče nikakor mléka prinesti . 

Vse mléko eniga dné je planinec v hramu vku p 
ulil, in je iz njega sirovo maslo in sir delal. To 
je dalo lepih, velicih štruc ; verh tega pa še pinjene 
vode, ki je poleti zdrav 
,
, hladeča voda . 

Zdel se je prašalo : Cigavo je lepo sirovo masl o 
in sir od vsaciga dneva? Zakaj vsak dan se je 
veliko siroviga masla in sira iz mléka vsih kra v 
naredilo. Vsak bi bil rad vse imel, de bi bil beri. 
v mesto tekel prodat . 

To so tako naredili : Vse, kar je vkup znešen o 
mléko eniga dne siroviga masla, sira i. t. d. verglo, 
se je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, i n 

to tistirnu, kterimu so bili nar več mléka dolžni . — 
Perve dni so res pervi več sira in siroviga masl a 
dobili, kakor so mléka prinesli, zakaj toliko so do 
bili, kolikor se je iz vsili deležnikov storilo . Pa 
zató so za toliko, kolikor so preveč dobili, drugi m 
dolžni ostali, in kolikor so preveč dobili , toliko s e 
jim je od dné do dné na mléku porajtalo, ktero so prinesli. To je toliko časa terpélo, de so ves dolg vernih 
in zopet toliko mléka k dobrima iméli, kolikor drugi . 
Potem so zopet sirovo maslo in sir miga dné prejeli . 

Temčasi je pa tudi tisti, ki je eno samo kravo 
Imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kam 
kor se je v družbinih bukvah zapisano našlo . Zdejje pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga 
masla in sira na enkrat prejel. 


Sirovo maslo je vsak bilko koj tisti dan seboj 
vzel, ko je bilo spinjeno. Sir so pa toliko časa v 
hramu pustili, de se je dobro vsedel in dober postal. 
Vsak je mogel tisti dan, ko je pravico dobil, i z 
mleka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (ant1je), rijuhe, in česar j e 
bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani 
ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo pre-
malo dobil. Kadar je pa kdo svoj del sira in siroviga masla prejél in prerajtal, koliko mléka de j e 
dal, ga je zlo veselilo. In vidilo se je že konec 
perviga leta, de tako po srednji meri vsaka krava 
lep do bičekda . 

Spoznali so pa tudi kmalo od kodi to pride. 

Zakaj če je bolje mlék,o in če ga je več, bolje j e 
blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam 
ni mogla dostati. — Dalje so sicer po hišah marsikter bokal mléka domá potratili, zdej pa so ga 
v hramu pri planincu na obrest dali. Sicer se je 
veliko časa zgubilo ali pa ni bilo časa, sir delati ,
zdaj se je to samo dalo. Sicer je vsak pri kuhi,

v

vec derv požgal, zdaj so se derva varovale . 

V začetku so nekteri Zlatovasčani s svojim mlékam goljufati poskušali ; pa kihalo so tako ojstre postav e 
dali , de ni nihče več na goljufijo mislil; cene bi bil ob 
vse svoje mléko prišel ; in še clo iz družbe sunjen bil . 

Ta naredba je pa še dobiček dajala, na kteriga poprej nihče mislil ni . Namreč, ker bi bil vsa k 
rad veliko sira in siroviga masla dobil, je vsak 
svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej ; je dobro 
seno zasejal, kije veliko mleka dalo,„se je po bolj molznih kravah ozeral , namesti malih slabih, ali je p a 
dve kravi kupil, ko je poprej le eno imel . Ker je 

vsacimu na tein ležeče bilo, de se ni mléko od bolni h 
krav ali pa od mladic dajalo, so imeli izvoljen i 
trije ogledniki pravico, vsak čas v hleve iti, in dolžnost, vsak po pol leta na to paziti .Tako so tudi za 
zdravje živine skerbéB. 

5* 


20. 
Od noviga iupana in od UreneeJjna. 
„O be zna vunder le coprati!” so Zlatovaseani 

vselej rekli se sméjajoč, kadar jim je zopet kajkoristniga povedal . Vse se mu je skoraj po sreči 
izšlo, kar je začel ; zakaj nobene reči se ni brez 
premiselka lotil; nikoli se ni prehitel, temuč je vs e 
dobro prevdaril, in si ni nikoli več na ramo nal o 

41, kakor je nésti zamogel. 

Pač lahko bi si bil kdo mislil, de je albe sebe 
in svojo drago ženo z delam preobložil. Nikakor 
ne, — vselej se je tako previdil, , de so mu lahko 
drugi nekaj dela prevzéti mogli . Se ceh') v šoli n i 

mel ravno preveč opraviti, zakaj prebrisanig a 
kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si j e 
zato izučil. Revnih staršev je bil in Oibe mu j e 
dal stanovanje in živež iz občinske kuhinje :. in učil ga je mnozih potrebnih reči. Ozbe je imel svo 

jiga Janeza prav rad, in ta je bil v šoli tako 

pripraven, otroke učiti, de je bil Ažbetu vés enak . 
Tudi otroci so ljubili Janeza, ker je bil prijazen,
in še lože so se skoraj pri njem učili, kakor pr iOibetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu 
delal in se veselil, viditi, kako se v vasi sčasam a 
vse prenareja in popravlja . 

In res je bilo čudno vidni, kako so se ljudjé ,
ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali 
in svoje hiše berhke naredili ; in nasproti, kako so 
poprej premožni kmetje, ki so pri starih navada h 
ostali, sčasama obozali, ker so svoje premoženj e 
zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali . 

Dva in trideset tovarsev se je zvesto in ter& 
no Oibeta derŽalo, ki so bili povsod peivi, kjer j e 
on kakošno novo napravo vpeljal. Njih izgled je 
po tem veliko sosedov spodbodel, tudi tako storiti. 
IVIladenei ktere je Oibe ob nedeljah učil, 'a deklice 


ktere so se pri Lizi šivati učile, so tudi svojim 
staršem veliko k dobrima pomagale. Nekteri pa se 
niso dali po nobeni ceni poboljšati in so potepuh i 
ostali. Glava vsiga hudobniga ljudstva je bil Bre n 
celj. Ta se je vsilil novim naredbam zoperstavljal . 
Preklinjal je vedno tiste, ki so kaj noviga omislili,

rekoč, de se vera spodkopuje, de mora drugae i 
priti in de tako ne more dalje ostati,. Pa gospo d 
fajmošter, ki so ga večkrat obiskali, so ga berzdali, de ni mogel, nič hudiga storiti. K. temu je 
tudi pomagalo, de je Brencelj svojo nor veči pod— 
poro, namreč tretjega ;kupona, iz svoje strani zgu 
bil. Ko je namreč ta vidi], de njegovo gospodarstv o 
omaguje, je iz nevolje začel pijančevati, tako de 
ni bil nobeni dan trezen . De bi zopet naglo obogatil, je začel v več loterij staviti, in je tako vs e 
denarje zastavil, de je čisto na suhim ostal. zdejso posodniki prišli, kterim je bil dolžan, in so mu 
vse vzeli do posledniga žeblja . 

Novih županov je bilo zdej treba . Ljudstvo v 
vasi se je v dve plati razdelilo. Potepuhi so hotli 
imeti eniga ali dva svoje enakosti, kterim so bili 
dolžni, pošteni jih pa niso hotli iméti . Veliko pre 
pira je bilo. Nekteri so gospod fajmoštra za svét 
prašali., kol.so -jih po svoji navadi obiskat prišli . 

Oni pt so m odgovorili rekoč : 

5,Cudno se mi zdi, de se nihče pos'teniga možit 
ne spomni, ki vam je že toliko dobriga storil, k i 
je tako moder, priljuden in delaven. Ožbalta mislim,
če tega izvolite, praviga zadenete. Res je, de ni 
izmed tistih, ki so časti željni. Pa ravno zavoljo 
tego zasluži, de ga obrajtate. Zakaj tisti, ki so 
časti željni in ki druge spodriniti hočejo, imaj o 
druge namene. Napuhnjeni so časti željni, oni 
n'e želé, kar je srejni k pridu, temuč kar njih ok'abnosti služi." Dalje so rekli: »Dobro je sicer pre 

možniga možá župana narediti, , .pa ne bogastvo 

temue nesamopabost je narvečji kednost. Gorje 


sreihi, ki taciga izvóli . Zakaj oblastnika in sodni

ka ga narede v njegovih rečéh, in po svoji neumnosti so potem njegovi suini. Tega bi iméli rajši 
izvoliti, ki tudi terdoserčniga posodnika in bogatinca berzdati zamore . " 

e dalje so djali : „Dobra glava veliko stori ,

pa pošteno serce še več. Zato prú'ajte poprej: ali 
je ta ves pošten, dobrosereen mož? Potem prašajte : 
ali je dosti prebrisan in ali ni nobenimu bogatinc u 
nič dolžan? — Srejnski župan mora samostojn biti ;
sicer ni on, temuč njegov posodnik, kteriga se boji,
je zupan vasi. ” 

Ni ravno težka reč, nar vrednišiga možá iz 
voliti. Pomislite le, kteriga možá bi vi na svoji 

sm,ertni postelji nar rajši varha svojih vdov i n 

zapušenih sirot izvolili, prepričani, de bo za srečo 
vaših dobro skerbel. In tega izvolite župana." 

„Če je v kakim kraji več poštenih, dobrovoljnih 
županov, ki krivico sovražijo, se človek v vsim lahk o 
dobro posvetje. Ena sama dobra glava je dosti. Tri 
dobre glave brez d o b ri g a serca se vkupej n e 
bodo terpele. Zakaj vsak hoče po takim bolj ume n 
biti, kakor so drugi, in tako se razprejo, in zavolj o 
njih pride tudi' razpon med srejno. ” 

„Povejte rni : kdo je nar boljši oče svojim otrokam ; poln ljubezni in vunder ne premehak, ojster 
in vunder ne terdiga serca? Ali pa povejte mi : kdo 
je nar boljši gospodar, komur posli radi služijo ,
kteriga jubijo, kteriga se pa vunder tudi bojijo ,
ki v svoji hiši vse dobro vlada in vodi, brez hruma 
in šuma, brez krega, brez jeze, in de se vunder 
vse v lepim redu godi? — Tega postavite gospodarja céle srejne!” 

Tako so govorili modri gospod fajmošter i n 

vsak je zdej drugači mislil, kakor poprej. In ko 
se je srejna zbrala, dva župana izvoliti, so večidel 
vsi kotli imeti, ne očitno voliti, temuč de naj vsa k 
svojo misel, na zavitim po'pirji zapisano da, de 


nihče ne vé, kdo jo je dal, de vsak prosto in bre z 
straha tega voliti more, kteri se mu nar vredniši 
zdi. Brencelj se je hotel sicer tega braniti ; zakajsklenil je že, kdo de mora po njegovi glavi izvoljen biti, in rad bi tudi tiste poznal, ki so z njim 
in kteri so zoper njega . Pa serditi oroslan ni nič opna 
vil. Volitva je bila po pisanih listkih jn v perv i 
valitvi je bil Ožb e v drugi pa mlinar Ljubomi r 
župan izvoljen. Mlinar pa ni hotel župan biti, ker 
je bil Obetov tast. to ne gré — je djal — de bi 
iz ene Nalite dva župana, bila. Torej so namesti 

mlinarja Urha Močnika izvolili , tihiga, pridniga 

umni ga moiá. 

Brenceljnu, to volitev viditi, je bilo vse pisano 

pred očmi. Upal je še, de se bo tudi branil 
župan biti. Pa goljufal se je ; Ožbe se je srejn i 
za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janez a 
veséla prihodniga šolmojštra priporocil . In vesel 
je šolmojšter postal. 

Brencelj je šel, kakor de bi se bil ves sve t 

čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Doroá je nar 
pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge prišla ; potem nad psarn, ki 
je prijazno va-nj skakal; potem nad keršenco, ki 

ga ni kod umela, ko je kozarček zganja hotel imét i 
potem nad ženo, ko je rekla, de je Urh Močni k 
pošten mož. 

21 . 
Srejnski hlev se mora skidatl. 

„0 jojinini! O joinini!” je zdihoval Brencelj in 
se za usest praskal, kolikor krat se je spomnil, d e 
je Ožbe župan postal. Pa pomislil se je, in narav 
nost je k Obetu tekel, ga objél kakor svojiga to

varša, mu srečo vošil ter rekel : „Sadaj hočeva ohá 
prav dobra prijatla biti im živéti kakor brata . ” 
Liza se je čudila nad to naglo Breneeljuovo 


prijaznostjo, in ko je odšel, reče : »Oibe, Oibé ! 

Ko bi ti le ne bil postal! Brencelj je zavi'den mož 
in jamo ti bo skopal in te va-njo pahnil. Ožbé, ljubi 
Ožbé, vari se Brenceljna! " 

Ožbe pa odgovori svoji ženki : »Brencelj ni 
serdit oroslan, vidim, de je le strahljiv, priliznjen ,

zvijaé'ast maček . Pa porezati mu hočem kremplje., 

Ko so se župani s srejnskim pisarjem pervi pót

zbrali, hočeta Ur h 1tlo č n i k in O i' bé pred vsiin i 
rajtinge in srejnske bukve viditi. Pa vse nerodno 
je bilo. Veliko reči ni bilo zapisanih. Srejna je bila 
Mizo sedem tavžent goldinarjev dolina, skoraj polovico Brenceljnu, ki si je po pet ()d sto jemal, o n 
pa sipo tri ali štiri na sto sposodoval. Letni davki 
od srepe so bili večidel za potr4'ke, trud, oglede,
za obhode in druge reči dosadanjih županov razdani. Posebnih rajting čez te reči ni bilo, vse je 
bilo pri eni meri zapisano . Ravno taka je bila z 
bolnišnico (špital) in s siromašnico . Z rajtingaini 
za vdove in sirote je bila ravno taka. Iz gojzdov 
so dreva sekali in prodajali, kakor se jim je ljubil o 
kakor so rekli — v srejne prid — brez de bi s e 
bilo zdej vedilo, kam in koliko. Kolikokrat se je 
Brencelj sam bahal. Moja sekira je že več drevja 
poderla, kakor je nar bolje pohištvo v deželi vredno." — S srejnskiin poséstvam so gerdó gospo 
darili, gerdó ravnali, pa vidilo se je, de gospodj e 
župani sami sebe niso pozabili. Pokazalo se je celo ,
de so za tavžent goldinarjev velik kos srejnskiga 
svetá prodali, de so ga župani sami kupili, denarjev ne plačali in v petih letih ne naložili. Dalje 
de je Brencelj že pred enajstimi Iéti, z dovoljen 
jem svojih prijatlov županov, štiri taviertt goldinarjev na posodo vzel, v imenu srejne ; de je zato 
srejnske gojzdove zastavil, de je srejna obres t 
med druziini davki plačati mogla in de je znesek 
v pesteh županov ostal. To je bilo Obetu preveč, 
~atfl je rekel : Niso me med srejnske župane po 


sadili, ampak -v srejnski hi e v, ki je , poln blata in 
pogube. Tode hlev hočemo skidati, in smerdi na jpo céli deželi. vi, ki ste župani bili, niste za sremsko srečo skerbeli, temuč za njeno nesrečo. Vi 
očetje vdov in sirot ste sebi izročenim otrokam 
kradli, in ubogim ljúdém plesnj,iv kruh metali, ko 
ste sami iz njih premoženja si z vinarn in s pé'čepim , mesam trebuhe pasli . Tistiga, ki je na polji 
dve repi ukradli, ste v ječo vergli , sami sebi pa 
mehke postelje kupovali z denarji, ki ste jih srejn i 
,vzéli. Vi gadje, ki vedno véro v ustih nosite, v 
persih pa hudiča — resnično, resnično, žeti morat e 
kar ste sejali : uboitvo za ošabnost, kol za napuh! " 

Brencelj to slišati, vés ostermi, de se mu j e 
serce treslo. Na svoje nekdanje tovarne se izgovarja in pred Obeta z vekam in krikam na kolena 
pade in ga prosi pri Bogu in pri vsim, kar je sve

figa ga ne nesrečniga storiti. 

Pa Oibé je tisti dan visoki gosposki pisal , 
in ji vse razodel. V vsi vasi je bil pa strah in tre

pet: zakaj toliko goljufije bi si ne bil nihče pri 

nekadanjih županih mislil. Veliko jih je bilo, ki š e 
verjeti niso hotli in so Obeta opravljivca in hu

dobnika zmerjali, ki boče sebi čast, nedolžne ljudi 
pa nesrečne delati. Brencelj je po vasi divjal in 
pri svojih prj jatlih mnogoterih pričevanj iskal, d ebi zoper nar hujsi obdolŽenja gotov bil . Tode njegovi nar veči prijatii so z ramami majali in se v 
nič niso hotli vtikati. In prej, kakor je mislil, je 
prišla gosposka na pregled. Zdej sop se nesramnosti 
pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. 
Odstavljen je bil in v ječo verzen. Iz »,jegoviga 
premoženja so veliko poverm'li, ker je srejn o 
goljufal. To je bil konec napihnjenega Brenceljna ,
zakaj krivično blagi ne tekne dobro, in ošabnost 
se poniža. 

Obeta so perviga župana postavili in mu p o 
šteniga moži iz vasi za tretjiga tovarša dodali . 


Čez te strašne prigodbe so gospod fajmoštp- lepo ,
nauka polno pridigo naredili. Rekli so: ,,Ce imajo 
starši spridene otroke, niso samo otroci, ampa k 
tudi starši zavolj slabiga skerbenja krivi. In če se 
v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo ,
je to znamnje, de tudi gosposka ni kej prida in 4 e 
je nesreče kriva. Pa Bog vsacimu sodni dan po 

šljé! 

22. 
Dolgovi se morajo plačati. 
Ožbe je imel zdaj silno veliko opraviti. Nihče 
ni vedil, kaj de počné. Zdej je po polji letal, zdejje bil cele dni v gojzdih, zdej zopet v mestu . 
,Oh ti ubogi Ožbe! — je njegova žena zdiho

vala kadar mu je zvečer pred vas na proti tekl a 
in ga sprejela, "zakaj se tako ženeš in martraš? 
Nazadnje te vunder nič druziga ne čaka kakor nehvala in sovraztvo za vse tvoje prizadevanje. " 

Oibe ji odgovori:,"Nehvaležnost je denar, s 
kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejn i 
župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžno

sti misli, ne pa na plačilo in hvalo. Glej, ljuba d u 
šica, Bog gotovo tudi enkrat dobro plača, kakor vs e 
hudo tépe. 

Tako je govoril Oibé in storil, kar je imel . 

Pokazalo se je, de je srejna še čez šest ,tavzen t 
goldinarjev dolina, nekaj še iz časov vojske in 
dragine, nekaj pa zavoljo slabiga gospodarstva n e 

kadajnih iupanov. Noé in dan je Oibe mislil 

kako bi se ubogi Zlatovasčani te nadloge rešili ,
ali kako bi se saj dolgovi pomanjšali. In ko je mislil, de 
si je pravo izmislil, svoj namen svojim tovarsa m 
razodene ; po dolgim posvetovanji so rekli, de j e 
dober, in so ga poterdili, rekoč : ,,Bog daj, de bi 
bili dolgovi že poplačani, de bi saj vsakdo vedi! 


koliko ima astniga in le bi mu ne bilo treba zmera j 
in zmeraj na dolg misliti . " 
Potem so sklenili, vse zemljiša vsaciga gospodarja v vasi pregledati in preceniti., de bi se 

vedilo, koliko ima vsak in de bo prihodnjič vsak 
po pravici svoje davke odrajtovati mogel . Vsak je 
mogel županam povedati in spričati, koliko ima 
dolga na hiši in na svojim posestvu, in to je bil o 
natanjko v bukve zapisano, po kterih je bilo premoženje vsaciga prevdarjeno . 

V nedeljo po službi Božji je\ Ožbe s svojima 
tovaršama pred zbrane sosede stopil in rekel : „Možj é 
ljubi sosedje! naša vas ima šest tavžent in stiri st o 
goldinarjev dolgá . Denarja imamo nekaj iz bližnji h 
mest sposojeniga, nekaj smo si ga pa tukaj v vasi 
sami sebi za sena , oves, vožnjo in druge potreb e 
dolžni. Kar imamo drugam plačati, od tega sp bomo drugo pot pomenili . Zdej se bomo od tega po.= 
govarjali, karje srejna sama sebi dolžna .” 

',Mnogim izmed nas je srejna še za slamo, ove s 

in druge reči od poslednje vojske dolžná . Obresti 
(čimži) se jim sicer plačujejo, pa Vunder moraj o 
vselej še svoj del k občinskimu obrestnimu številu . 
pridjati. Tako si prav za prav marsikterpla'éuje 
obresti za svoje lastne reči. To ni pametno. Zdejsmo ta dolg med vse sosede po njih premoženj i 
razdelili. Bogate več zadene, uboge menj. Tako se 
sr e jns ki dolg v dolg vsaciga posebej premeni. 
Kdor je po takim toliko dolžan, kolikor ima ter — 
jati, ta zbriše dolg in to, kar mu gré ; je vsiga 
prost, ne da nič in ne dobi nič. Kdor ima več ter — 
jati, kakor imá po novim razdeljenji plačati, ná jnar pervo toliko svojiga dolgá zbriše, kolikor mu 
je srejna dolzna, in naj reče : „Kdo mi bo to pla

čal, kar imam vez svoj dolg dobiti?” Odgovor je : 
',Tisti naj plačajo kteri niso v vojski srejni nič 
dajali. Ti so dolžniki in naj svoj mali dolg koj 


76' 

plačajo, ali naj pa od svojiga dolgá po štiri od st o 

goldinarjev na leto odrajtujejo." 
Tako je Ožbe govoril. Veliko jih je bilo, ki od 

začetka tega niso razumeli. Ko so pa previdili, de 
pri tem nihče zgube nima, so bili vsi prav dovoljni . 
Zakaj bogatinci, ki so imeli nar več terjati, so imel i 
po primeri tudi nar več v srejni dolgá plačati . Tako 
je ubozim lunj plačati ostalo, in vsacimu se je t o 
zavoljo tega prav zdélo„ ker ste se posestva in 
premoženje po pravici razdelile. V nedeljo seje srejna 
zopet zbrala, in Ožbe jim je tako govoril :" Možje,
ljubi sosedje! mogoče nam je, denarje, ktere j e 
srejna dolžna, v bližnjih mestih za majnši obres t 
dobiti, takó, de bo Zlata Vas le dve sto in dvajset 
goldinarjev obresti plačati imela. Pa inarsikteriga 
gospodarja bo težko stalo, to, kar bo njemu plačati, iz lastniga posestva dobiti . Torej- je bolje ,
de nihče od vas obresti iz svojiga premoženja n e 
plača!" 

Vsi Zlatovasčani se zasmejajo ter rekó : „To je 
pravo! to se da slišati!” 

Oibé pak .,se oglasi ter reče: Moi'jé, ljubi sosedje, velik kos srejnskiga pašnika imamo še . To 
je slab svét, od živine pohojen, ki nam nič dobička ne da. Vsak izmed vas, kterimu bi ta svét v 
last bil, bi se ga bolje poslužil. Kdo se ga pa zdejposluži? Nihče. Zakaj bogatinci, ki imajo veliko 
živine in jo poleti na pašo gonijo, imajo gotov o 
zgubo pri nji. Njih krave ne pridejo zvečer samo 
bolj kumerne in lačne domú, kakor so zjutraj iz 
hleva šle, temuč tudi gnoj za njive se tako zgubi. 
Ubogi pa, ki krav ne morejo imeti; nimajo tudi nikakoOniga dobička od . njega. 

Ce bi ubogi kosček poljá tam iméli, in detelje 
in druziga sena pridelovati mogli, 'bi za svoje živinčeta dvakrat toliko bolj zdrave, tečne kerm e 
imeli, kakor zdej. Torej svetovano, de sremsk i 
svét (gmajno) v enake dele med sosede razdelimo, 


de vsak s' svojini delam ali partam sto'rikar hoče . 
Svet pa ostane vedno sremsko posestvo; vsak svojdel sani v najem (stant) dobi, in ga ne sme ne 
prodati, ne svojim naslednikam ga dati, ne sicer 
se ga znebiti ; temuč svet vselej po smerti eniga al i 
druziga gospodarja srejni ostane. Srejna ga potem 
kakimu mladimu sosedu izroči, ki ima svoje pohištvo, srejnskiga svetá pa še ne. Vsak nekaj ]rnaliga 
na léto od viivanja tega sveta plača, in s tem se obrest 
za srejnski dolg plačuje, Tako nihče nič iz svojig a 
posestva ne plača, temue' iz tega, kar imá od srejne ." 

Ko je Ozbé govoriti néhal, so začeli Zlatova s 
éani memrati, se prepirati, kregati in grčati kakor 
-de bi se pobijali in morili. Zakaj bogati kmetje" ki 
so doslej sami, ta svét za svojo živino imeli, raz— 
deljenja niso hotli pripustitiso čez krivico vpil i 
in so s tožbo pred gosposko zugali . Drugi so djali : 
Dobro vidimo, de hočejo capine bogate storiti, i z 
poštenih ljudi pa capine . Kdor ima živino, ta najjo na pašo goni : to je stara pravica, ktero smo o d 
očetov dobili, in ne damo si je nikakor vzéti! " 

' Tode je več' del kmetov, ki niso bili bogati , 
so bili s i() razdelitvijo ~oljni ; tako tudi tisti , 
ki so svojo živino v hlevu redili, de so si več gnoja 
pridobili, — in tako se je zgodilo, de so pašovni k 
razdelili. Koj je mogel iernljomerec priti, ves svét 
v toliko enakih delov razdeliti, kolikor je gospodarjev bilo, in potem so kosove med gospodarje raz— 
delili. Bogati kmetje gredo togotni h gosposki tožit ., 

de se jim njih pravica krati, Gosposka jim pa o d 
govor da : »Pašnik je srejnska Iastnina, ne pa po

sestvo Zlatovasčanskih krav . Torej se sme vsa k 
sosed srejnskiga svetá poslužiti, kakor koli hoče. 

Vi mozje pa se ne pravdate za svojo st ar o pravi c.o ;

temuč' za svojo zastarano samopašnost, in ne 
spoznate svojiga prida . Zató se odsihmal na srejnskim svetu več ne srne pasti . Zdej pa se poberite 
in ostanite mirni! 


Bogáti kmetje so šli godérnaje dami. dej e 

le zaenó Brenceljna milovati, ki je v ječi sedel ,
ter reka: ,Akoravno ni bil vés čist, pa je bil 
vunder dober moz ; stare pravice in navade je varoval; on bine bil kaj taciga storil. Ožbé je Fran 
eoz , ki hoče vse prenarediti ." 

23. 
Se enkrat, dolgovi se znorajo placat . 
Že prihodnjo pomlad je bilo veselje in vris

e v nekadanji pušavi srejnskiga svetá. Zakaj kjer 
so poprej le nektere krave kratko slabo ali kislo 
travo ruvale in pulile, je zdaj bilo, kakor v ver tu. 

Rastle so zdaj bob, kinina in konoplja, leča in lan ; 
zelje in krompir, detelja in žito , , de je bilo lep o 
viditi. vsak je lahko plačal, in se veliko za-se 
prihranil. Se bogati kmetje so svoj dobiček spo 
znali, ko so se jim oči odperle, kar se večkrat pra v 
težko pri taeih zgodi. Zakaj imeli so dobiček, ne 
le de so imeli živet za svoje krave v hlevu, mlék o 
in gnoj ,temuč tudi v denarjih. Ce bi bil pa vsak 
pri svoji termi ostal in iz svoje mošnje obrest z a 
srejnski dolg dajal, bi bili mogli oni nar več plačati, tako pa ni nobeden več plačal, kakor drugi. 
To pa še Obetu ni bilo dosti, ki se je zastonj totolikokrat, včasi cele dni po gojzdih medel . V' me 
sto je šel celo k velikima gojzdniku, ki je bil uče n 
gospod, in ga je po vsih Zlatovase'anskih gojzdi h 
vodil in se z njim posvetoval. Oibe je imel zopet 
nekaj noviga v glavi, pa nihče ni vedi] kaj? Bo

gati kmetje so rekli : »Dobro vemo, de bomo zopet 
mi terpéli! Pa motili so se ta poit. 

Vsak je bil tedej silno vedozeljin, ko se j e 
vsa soseska, zopet zbrala, slišat kaj de bojo župani povedali . Oib~ vstane in glasno reče : 
juhi sosedje! Mo'á, brez dolgá vsak v časti 

m á! Naša vas je pa še zadolžena. Obresti od dolgti 


plačujemo s srejnskiznsvéta,rn . Bolje bi bilo de bi

,.

te denarje sami obderzali, vsak v svoji znosim', vsaj 
deset lét ali pa še delj. S teni bi si pomagali." 

Ljudjé se posmej* in med seboj rečejo : „To 
ni preslabo.” 

Ožbé dalje govori : „Jez in moji tovarši hočemo to prevzeti, poroki biti, de se srejnski dol gves ali večidel plača, brez vaseh potroskov, če l e 
privolite tri sklepe spolniti! »Oho” zavpijejo bo 
Bati kmetje : „Zdaj bomo slišali!” 

0zbé reee: „Poslušajte me in premislite dobro , 
ali resnico govorim ali ne . V Zlati Vasi je okoli 
stogospodarjev.” 

,To je res!" pravijo kmetje. 
;Vsako gospodarstvo dobi na léto -tri sežnj e 
(klaftre) derv, in stelje iz' srejnskih gojzdov. Ali

' 
ni res?" 

Kmetje pravijo! „To je tudi res! ” 

In toliko potrebuje vsako gospodarstvo " 

rete Ozbe dalje — „nektero več, nektero pa tudi 
menj, ki ima žive iz občinske kuhinje. Pa vsi bi 
si z menj dervirni lahko pomagali , ée bi jim ne bil o 
vsako léto toliko derv treba za peko, za sadje sušiti 
in za perilo. Pomislite, koliko derv se pri tolik o 
hišah na enkrat požge, ce v enim samim tednu le 
pri desetih, dvajsetih hišah perilo imajo ali kru h 
pekó ! 

Kmetje so godernali in djali : „To je rés; pa 
brez kruha ne moremo živeti. In vmaZani tudi n e 
hoditi.” 

Ozbé pa reče : ,,Veliko srejn je v deželi, k i 
so bolj bogate, kakor mi, in ki imajo tudi več potreh, ki pa vunder več prihranijo, kakor mi . Pa ravn o 
zato so bogatejši. Veliko jih je, ki nimajo toliko 

gojzdov, kakor mi, pa imajo vunder dovelj der v 
in jih še kaj prodati morejo. Pa kako to storé ? 

Več hiš skup, imá eno samo peč za kruh péči i n 

sadje sušiti. Vsak prinose svoje testó in svoje sa 


dje, kadar ga versta zadéne. In ker se peč ne raz 
hladi, vsak le malo za kurjavo da, in peč ima ved — 
no pravo vročino. To se pravi gospodariti in varovati! — Zakaj mi tega ne moremo? Zakaj e 
davno nismo tega storili? Odgovor: Ker smo za 
kaj dobriga ali preléni ali pa prenéumni bili. Po— 
mislite tudi še, kako lahko bi cela vas po kurjav i 
za peko in sušenje sadja pogorela. Pomislite, Izo

liko derv bi samo s tem menj požgali, če bi manjši, bolj pripravne hišne peči imeli ki menj derv 
potrebujejo , namesti nezmernih peci ktere moramo imeti, če hočemo kruh peči in sadje sušiti . 
Derva zgati se pravi denarje žgati!" 

Pri teh besedah so se vsi umni Zlatovasčani 
za ušesmi praskati jeli . 

TodeO'be se ni dal motiti, in je dalje govori • 

Glejte na desno in na levo . Druge srejne imajo e 
davno srejnske perilniee, kterih se vse hiše p o 
versti posluiijo. Pa zapisati se mora vsak. Tako 
se derva varovaje, in vas je v varnosti pred ognjem . 
To nam je znano in hvalimo. Zakaj mora pa pri 
nas vsaka hiša posebej še domá prati? — Oginj 
pri peki, oginj pri perilu naše ognjiša dosti prej 
sožge in poškodje . oboje moramo večkrat popravljati. To veljá denarje. Ce bi srejna občinsko perilnieo , če bi cela versta hiš svojo občinsko pe č 
za _kruh peči imela ) bi se veliko menj denarje v 
izdkjalo." 

Tedaj, ljubi mozjé in sosedje! Svétjemo va m 

občinsko péč za peko in za sušenje sadja, i-n 
občinsko perilnico napraviti, kakor jih imajo drug e 
soseske. Kar bodo veljale, se bo nar pervo i z 
srejnske mošnje dalo. Mi vsi hočemo pripomaini 
biti z rokami in z vožnjo. Kaj mislite.'‘ 

Kmetje so marsikaj mislili . Nekteri so hodi pri 
starim «ostati, nekteri so pa previdni , de bi bil o 
bolje o beinsko p e r linic o bilki . Peci pa niso 
hodi imeti ) ker jim niso bile znane . Drugi so pa 


tudi za peči za peko in za sušenje sadja govorili . 
Po dolgim pričkanji so vunder več] del vsi kmetje ' 
pertinieo in za peči dovoljenje dali . 

Z veselim obličjem jim zdaj Ožbe reče : »Tako 
je lepo, mož'O in sosedje, vaš sklep vam čast dela 
in vam bo 'v'sim dobiček prinesel. Zdaj pride poslednje na versto. Prodajte derva, ktere sip takó 
prihranite in plačujte s tistimi denarji srejnske dolgove. ,, Poslušajte me in pomagajte mi raftati ." 

vsaka hiša, ki zdaj razun butar pet sežnjev derv požge, v letu s štirimi sežnji prebiti more , 
si bo vseh sto gospodarstev v letu sto sežnjev pri 
hranilo. Seženj derv je tri goldinarje vredin, t o 
stori v létu tri sto goldinarjev. V desetih létih smo si 

tri tavžent goldinarjev prihranili, skterjmi več ko po l 
dolga lahko plačamo ? » Poslušajte me dalje ! Mi imam o 
nekaj čez šest sto oralo'VOohov)srejnskih gojzdov . 
Kar je deželno poglavarstvo v gojzde živino goniti 
prepovedalo, vse lepši raste, kakor vam je znano . 

gojzdnarjem sim skozi gojzd šel. Rekel je : Vsako léto se na enim oralu pol sežnja lesa dorase. 
Dalje je djal. Taeiga drevja, ki iz debla poganja, 
bukev, jelš, gabrov, jesenov, ne smemo trideset lét 
posekovati ; veliki lirasti, bukve, smereke in kar j e 

za večji pohištje, mora sedemdeset, sto in e ve č 
lét rasti. Torej moramo, če z lesam prav gosp o 

darilno, bolj nizke listne gojzdove v tridese t 
delov razdeliti, vse gojzde s takim Lesam, ki je za 

pohištva, pa v sto in še več delov . Ce potem vsak o 
léto od vsakteriga gojzda le en del vzamemo, bom o 
vsako léto enako veliko lesá iméli, in ne bomo se 
kali ne preveč ne premalo, in mi in naši naslednik i 
bomo vselej dovelj stariga, zreliga iesá posekovat i 
imeli. $e dalje je rekel: De imamo v smereeji to 
Liko stariga Iesá„ de bi se preveč zastaral in strohnel, če bi po redu sekali. Ce bi v nekterih létih 
vés lés posekali, bi v sto létih naši nasledniki zopet 
dovolj stolétniga lesá ' imeli. —Moj in mojih tovar

n 

6 


šev svet je tedej : če si vsako léto sto sežnjev pri 
hranimo, bi si v desetih letih tavžent sežnjev pri 
hranili. Namesti de bi pa deset lét čakali, posekajmo 

v dveh letih toliko lesa, plačujmo dolgove, obderžimo obresti suni l in pomagajmo si deset jét pri 
vsaki hiši s štirimi sežnji in z butarami v létu ." 

Ko je srena to govorjenje zaslisala, so se zopet prepereti začeli in kričati. Veči del vsi, bi bili 
radi obresti sami obderžáli, pa tudi lés . Do terde 
noči so se pričkali, brez de bi bili kaj sklenili . 

24. 
Vsak dan gré bolj . 

Umni možjé, ki so Zlatovasčane dobro poznali, 
so z glavami majali in rali : De bi naši terdovratni 
sosedje začeli derva varovati (šparati), to pa že n e 
bo šlo. Ožbé pa se je smejal in je rekel. „Le 
počakajte! Vsaka dobra reč hoče svoj čas. Ljudjé 
se morajo poprej čez to pogovoriti, premisliti i n 
prespati. Zlata Vas ni bila v enim dnevu zidana . 
Naši kmetje, če se jim kaj koristniga, noviga pové ,
so kakor otroci, kadar kakiga neznanega mož a 
zagledajo. Nar pervič z vpitjem zbežé potém ga 
od delječ pogledujejo ; potlej nekoliko bliže pridejo, če vidijo, de ne grize ; poslednjič začnejo z njim 
igrati in so clo njegovi prijatli . ” 

Tako je Oibe govoril . Temeasi so jeli zidanj e 

perilnice in peči pripravljati. Sekali so lés, kamnje 
lomili, pesek in apno vkup vozili, vsi skupej . Gospodarji, kteri so peč za peko in sušenje sadj a 
vkup imeti hotli, so vkup stopili, sklenili, kako se 
bodo verstili, in nar bolj varni in pripravni krajodločili. Ožbé je dal prav umniga zidarja priti,
ki je znal nar bolj pripravne ognjiša in peči zidati . 
On sam je šel po mnogih vasé.h, de bi vidil, ka

kašne imajo tam, rde bi tudi v zlati vasi tako jih 
zidali. Proti jeseni so že perilnico in peči iméli 


kterih so se .Zlatovase'ani z velikim veseljem poslinili. Zdej so gospodar ji prepričani bili, de s e 
tako veliko derv prit rani in de se ni ognja bati'. 

Pa ena reč sez druge snuje. Nekteri so zdejsami previdili, de nerodnih vencih peči: v hišah ni 
več tako treba, kakor poprej ; de so manjši zadosti, v kterih se toliko lesá ne požge. Obe in 
gospod fajmošter sta take majhne pečice imela, v 
kterih se je tudi kuhati dalo. V mestu so imeli 
skoraj povsod take. Nekadanji župan Brencelj si 
je tudi že tako napravil, deje bilo bolj po gosposko. 
Velik dobiček., je bil pri tein. Kar se je derv prihranilo, so se lahko prodale in denarji shranili . 
Nihče ni mogel Oibetovih besed pozabiti: Derv aŽgati se pravi denarje žgati! Bali so se le 
denarjev dajati zidarjem. 

Veliko tistih izmed dva in trideeterih mož , 
ki so bili z Obetani v tako imenovani zlatnarski

zavezi je zavoljo OŽbeta že v *jeseni peči: prenaredilo, zlasti ko je nekterim bolj ubogim z denarjem nekoliko pripomogel. Nek pripraven mestni 
zidar jim jih je prav lično postavil. Zdej naj bi 
bili vidili kako so sosedje in sosednje iz vsih stran i 
vasi prišli nove peči, kakor kaj čudniga ogledovat . 
Vsi so se smejali, vsi grajali nove peči. Ko je pa 
merzla zima z ledam, snegam in z viharjem v va s 
prišla, so se vsi čudili, de so male pečice tako 
lepo grele. Spomlad so gospodarji, ki so take peči 
imeli, derva prodajali; to bi bili drugi tudi radi 
storili. Stare" velike peči so svoje prijatle zgubile,
in nazadnje je vsak tako majhno pečico , imeti hotel. 
Veliko tistih, ki so jih pri druzih vidn, so si take 
peči prav umetno sami zidali, in še marsikaj so 
popravili na njih, kar je vsim, dopadlo . Spomladi 
je neki mož od hiše do hiše po vasi hodil, in rekel : 
',Denarjev sem! obrest od srejnskiga dolga se mor a 
plačati ; zató plačajte najemsmo (štant) od sveta 

teriga vam je srejna v najem (štant) dala!"
6*



To je bilo hudo, tako na enkrat dva goldinarja 

in še več za nič in trikrat nič dati. Nekteri so rekl e. 
',Vrag vzemi srejnske dolgove ! Drugi so k Ožbet u 
tekli in djali : „Oče župan, zakaj ne svetjete več ,
srejnske dolgove z dervmi iz gojzdov za vselejplačati? Sprožite, sprožite še enkrat to reč! ” 

Ravno tega je Ožbé čakal. In ko je srejna 
zbrana bila, je rekel : ,,Vsa soseska želi, kakor sim 
slišal, dolgove ylaéati . Nihče nete cel sežinj derv 
v létu zrenj pozgati. Pritergajte si saj pol seznja. 
Tega ne bo pri novih naredbah nihče pretežko ob 
čutil. Jemajte tadaj na léto namesti po tri, le p o 
poltretji seženj, toliko časa, de imamo zopet dovoljlesá v gojzdu. Tako smo v dvéh, tréh létih brez 

vsigav dolgá. 
Cez ta svet so sicer godernjali ; pa vunder so 

storili po njem. Visoka gosposka ga ni samo dovolila, še pohvalila ga je, in blizo in deljee so napovedali, de bodo derva sekali . Veliko kupcov .je 
prišlo po. derva od blizo in od delječ. V pričo veliciga gozdnarja so' sekali stari, in tudi mladi les,
kjer je biI pregost, kakor je gojzdnar ukazal ; prodajali so ga pa dve léti, de bi se bolj drago prodal. V dveh létih je bilo šest tavient goldinarjev 
skupljenih, tako, de ni bil samo srejnski dolg po 
plačan, temuč tudi lepo število je še ostalo, kter o 
je srejna v svoj dobiček razposoditi mogla . 

Zdej je pa Oibe tudi vélikiga gojzdnarja i n 
visoko gosposko ubogal . Namreč de bi gojzd, ki 

je bil nar boljši kos srejnskiga premoženja, prav 
dobro gospodarili, so po zemijomerea poslali, ki j e 
ves gojzd. premeril in obris naredil . Veliki gojzdnar je ves gojzd obhodil, in ko ga obide, ga je v 
dele ali seče razdelil, in zapisal, kje de se vsakosto derva sekati zamrejo. In tako se je za tri 
deset in sto lét previdilo. Gojzdnar je županam 
Lisaa uk dal, kako de se morajo vsako léto ravnat i 
kadar derva sekajo in nov lés zasajajo . Zupani pa 


so srejni ukaza dali, v kteri je, kakor v postav , 
zapisano bilo, kaj de se mora vprihodnji stor i 
kadar derva sekajo, darove razdeljujejo, potrebne 
derva odkaiejo, kdor zoper to postavo dela, kada r 
se ogledniki gojzdov izvolijo i. t. d., de se vse po 
pravici in vsim k pridu godi. 

To je bilo prav posebno dobro . Kadar so v 
gojzdu mesto zadeli, ki je premalo lesá imelo, so to -
Viko iz druziga vzeli, kolikor je uni premalo dal . 

Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe i n 
gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki 
dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki. 
L t. d. ,gojzde, njive in sen.ozeti obhodili, ogledali in 
popravili ; njim so mogli skušeni možjé in mladene i 
pomagati, de so se kaj učili. To je pomagalo, de se 
niso zavolj mej kregali in pravdali, kar je sicer 
zavoljo nepazljivosti navada bila. 

25. 
V vasi. je se veliko réva ne. 
V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlato

vase'ani čuditi. Zakaj vidno se je, kako se je njih 
premoženje množilo. Vas ni samo dolgov poplačala,
temuč tudi ljudje so svoje male dolgove poravnali, 

ki so sicer vsi zadolženi bili. Vsak mestnie'an, ko 

je kaj denarjev odveč imel, je nor rajši Zlatovaséanam posodil ; zakaj vsak je veda, de so kupom 
vest imeli, kadar so zastave cenili, in so -dobr o 

vedili, koliko je dolgá na tem ali unim zemljišk ih 
Tako v druzih soseskah ni bilo ; zato Zlatovas

eane povsod nor raji imeli in častili. Ce je koda)
kak berač kam prišel in je rekel, de je iz Zlat e 
Vasi, se mu je reklo : „lej te bodi! ali te ni sram 
beračiti Zlatovasean! Mislili so povsod: de nihče 
iz Zlate Vasi beračevati ne more . 

Pa motili so se ljudjé. Zakaj v ti lepi vasi je 
bilo se veliko revaine iz nekadanjih časov. Nekteri 


scapani ljudje so bili, ki se niso dali poboljšati ; naj 
bi jih bili gospod fajmošter še tako lepo učili , al i 
jim gosposka žugala , nič ni pomagalo . Ljudjé so 

bili v vasi, ki so rajši postopali , stradali in bera

čili, kakor si zdelam mervico kruha zaslužiti hodi . 
Bilo jih je do nekaj, ki so svoje otroke rajši besračevanja in tatvine učili, in jih zvečer pretepali ,
če niso dosti naprosili. Bilo jih je več, ki so rajši 
rta vinu, žganji ali na druzih sladkarijah zapravili , 

kar so zaslužili ali sprosili . Tudi upanja ni bilo, 
de bi taki ljudjé kadaj pomeril. Ce se je bolj pre

moinost v Zlati Vasi množila, več je bilo tacah . 
fenili in možili so se med seboj, brez skerbi, kak o 
sebe in otroke preživeti. D jali so še potepuhi : 

,,Srejna imá premoženje za uboge ; to je naše; in 

srejna ima dolžnost nas preiiviti, naj hoče ali ne . 
Izpoditi nas ne sme ali pripustiti, de bi stradanj a 
konec vzeli." Dobrimu gospod fajmoš'tru so ti nesramni govori prederznih beračunov posebno k serc u 
šli. Velikokrat so župan= rekli : »Delajte in trudite se, kakor hočete , dokler bodo v vasi izgled i 
lenóbe, požrešnosti in zanikernosti, ki so cola vs e 
hudobnosti, se soseska nikdar ne bo do dobrig a 
na noge spravila. Zakaj kar pošteni ljudje zaslužijo, s tem se postopači rede. zmeraj pre

moženje druzih molzejo, in njih zanikernost tud i 
druge zanikerne dela." To so župani tako dobr o 
spoznali, kakor gospod fajmošter . Pa kako bi bil o 
pomagati? To je bilo težko !—Vas je imela ubožno 
hio, ktero so ubožnico imenovali. Pa premajhna 
je bila za vse ; torej jih veliko niso mogli va-nj o 
djati. Tudi so se mogli bati, ljudi va-njo devati. 

Gospod fajmošter so večkrat v ubožno hišo šli, z 
upam. ljudi poboljšati, — pa zastonj. T'ú so vkupstanovali mladi in stari, možje in babe, ki sicer 
nikjér niso iméli stanovanja. Hiša je bila, kakor 
so gospod fajmošter večkrat rekli, pravo brezno 
duš. V nji so otroci slišali in vidni strašne reči 


pri starih. Ker so ~jwl,j~ obojiga spola in gerdiga 
maderžanja vkup siveli, je bilo veliko pohujšanja . 
Zemlja, ki je siromaške hiše bila, je bila zmeraj

nar slabši obdelana, in' 0Žbč si je mogel veliko 
prizadeti,de je hiša vsaj odzunaj čedna bila. Pa 

še

če si je toliko glavo ubijal, to vkup znešeno,
postopavno, zanikrno derhal spreoberniti, ni moge l 
nič opraviti, in mislil je poslednjič, de je božja volj a 
tako. Ako gospod fajmošter niso pokoja imeli ;
tudi niso té spridenosti ljudi v vasi gledati mogli . 
Moder gospod so bili , ki se niso hodi v srejnsk e 
reči mešati, ker so z vsimi ljudmi v prijaznosti o 
stati hodi, de so več dobriga storiti mogli . Til ali 
tam so kak dober sva dali, kako dobro misel obudili in se veselili, če jo je ta ali uni župan dobro 
umel. Potem so se pa delali, kakor de bi ne bil ood njih kaj taeiga prišlo , temuč Županam so čas t 
pustili, kakor de bi bili ti pravo zadeli. To se je 
županam dobro zdelo in toliko rajši so po prav i 
póti hodili. Gospod fajrnošter so si. tudi mislili : 
to je prav, de so župani v časti pri ljudstvu, in 
nečast bi jim bila, če bi se reklo, de se dajo o d 
gospod fajinoštra voditi. To bi ne smelo biti. Tako 
so modri gospod na tihim dobro delali, brez časti . 
pa več so storili, kakor so vtisti vedili in mislili,
kterih je dobro zadevalo. Ce se pa kaj ni tako 
zgodilo, kakor so zeléli, niso bili nevoljni in nikoljmi dobre reči niso odstopili. Zakaj mislili so po 
svoji umnosti, de je nog tudi drugim ~judétn um dal 
in v mnogih retah more biti še več, kakor njim . 
Vsako dobro in koristno reč so zlo pohvalili t o 
je dajalo veselje in serenost. Ker so ljudje spoznali, de niso prav storili, so jim pomoto pregle

dali ; to je dajalo tudi pokoj in nevoljnim nov o 

serenost. 

„To nemore nič več tako biti z 'našimi ubozim i 
in lenimi berači!” Pa svetovati si nemaren). Ti 
berači so pošteni soseski to, kar so gnjide &ve


kovi glavi: nadloga, sramota, in ta mere'es popiva 

kri, sok in moč, de ni moč se ozdraviti . Gnjusi 

se mi, kolikorkrat siromašnieo vidim . Toliko denar

jev velja in ni za nič, kakor de se sramota in z a 
nikernost v nji redite." 

Gospod fajmošter mu odgovoré in rekó : „Prav 
iz moje duše ste mi govorili, Ožbé. Ce bi srejna 
siromašniee ne imela, bi tudi prebivavcov v nji n e 
bilo. Nar več beračev in postopačev se vselej ta m 
vidi, kjer se nar več darov daje.” 

zbe reče na tó : ,,Mislil sini že,, siromašnico 
zapreti. To pa nič ne pomaga. V nar boljših so-
seskah se ne bo nikoli beračev in zanikerniko v 
manjkalo. Kam s temi? — Vbili sim v druzih soseskah, de svoje uboge k premožnim kmetam pošiljajo in de imajo en teden pri kakim gospodarj i 
zivež, pri kterim morde tudi v hlevu ponoci prebivajo. To je pa -preterdo za starčke in bolnike 
terdnim pa priložnost k postopanju, potuha in p o 
hujšanji dajo. Pri druzih sim pa vidil, ki so beraeevanje odpravili, de so na srejnske potroške pr i 
nekterih hišah živež plačevali . Dali so jim pa tam 
živež, kjer so ga nar bolj po čeni dobili . Taki so 
bili pa sami siromaki, ki so si s tem kaj zaslužit i 
hotli in se v taki družini spridili. To ni srejni r~i č 
dobička, temuč veliko sramote prineslo . Zakaj berači se niso poboljšali, drugi so pa od njih zani 
kernost nalezli. — Tako je, gospod fajmošter! in 
kervave solze bi toči], kadar se ubozih otrok, p o 
samo siró t spomnim, ktere tako, kakor živino ti 
stim v hrano dajo, kteri jih za nar manjši plačilo 
dostanejo. Vém, kako so v hudih časih za take 
otroke denarje prejemali, otroke pa stradati pustili ; 

in kako so uboge červiée s palicami šeškali, č e 

so lakote zdihovali in kričali, de bi jim usta vezali 

de bi ljudjé tega ne zvédili. Vém, kako so enkrat 

v zelodcu taciga otroka, ki je umeri, nekaj trav e 

in vode dobili druziga pa nič, in kako je imel na 


plečih in na herbtu od tepenja kervave klobase . 
Resničnol'resnično je, deje med Turki in ajdi več — 
krat vee usmiljenja, kakor med našimi sirovimi 
kmeti." 

Tudi vém dobro" —govori Ožbé dalje— „d e

)1 .

so zupanl v več srejnah mislili sirdmašniee in bo-. 
Iekniee napraviti, kamor bi svoje siromake devali . 
To se pa ni 4 prave keršanske ljubezni godilo ,
temuč terdoserčni, zložni župani so hotli s tem seb i 
pomagati, de bi jim ne bilo treba se vedno s siromaki ubijati, Zakaj napuh županov ljubi .v vasi le 

čast, in si polajša tako po nekeršanskim svoje skeli— 
bi, kakor le more'!” Tako je Ožbe govoril. Gospod 
fajmoš'tra je veselilo , možá tako modro govoriti 
slišati, in rekli so : »Jez sim čez to reč nekaj spisal, berite te liste. Veliko je vmes, ki ni prav 
lično ; pa prenaredite, popravite ali zaverzite vse ,
kakor se vam zdi ." Oibé vzame fajmoetrovo pisanje. Večkrat je prebral. Pogovoril se je čez to 
s svojimi soiupani. K fajznoštru gre, jim reče, to 
mora biti tako, to pa tako, jih posluša, kaj mu odgovore in se zopet s sožupani Iosvetje. Na zadnje 
s fajmoštram eno skleneta, kako uboge ljudi vso 
seski bolj preskerbéti. Potem je nar bolj obrajtan e 
može k sebi poklical, se z njimi posvetoval in po— 
slušal, kar so mu rekli. T~. so mogli zopet veliko 
prenarediti in popraviti. 

26. 
Zlatovaséanl s svojimi berael 

storé. 

Ko so se dobrm posvetovali, so začeli priprav 
ljati, kar je bilo treba Vunder je malo kdo vedli , 
kako tako veliko beračev, postopačev, nezmožni hbolnikov, otrok brez vencih potro'škov zrediti In 
preskerbeti. par pervič so s privoljenjem deželske 
gosposke iz siromake lastnine število denarjev 


go 

vzeli ; za té so sekir, obljev, ža, lopát, matik , 
druziga orodja nakupili . Tudi kuhnjo so v sirom a 

ški hiši popravili, de so za več ljudi kuhati mogli ;
v hiši se je marsikaj popravilo, tako de so v en i 
stanici možjé, v drugi zenske delale, in dve stavici so za bolnike obojni ga spola naredili. Tudi 
so skerbéli, de je vsak, ki je bil zdrav, posebejležal v célici, deset čevljev dolgi, tri široki, ki j

s slamo nabasano z en e na tleh eéhto in blazinoo 
rijuho in gorkim koltram imela. Vsaka celica je 
imela svoje vrata z luknjico za dober zrak. 

Bera,čem se ne smé nikoli premehko postlati " 

— je rekel Ožbé — »de Si prizadenejo, si s svojini 
trud= svoj stan poboljšati" . Zató so v vsakim 
kotu postlali. Pod streho so nakupljeno zalego 
volne, konopljine, lesá in kaj taciga več hranili. 
Ko je vse pripravljeno bilo, so župani imen a 

tistih zapisali, ki brez soseskine moči niso mogl i 
iivéti. To je bilo kmalo storjeno. Dobro so vse 
poznali. Nekteri so imeli še v vasi svoje stanovanja, drugi so pa brez stanovanja okrog beračili od 
hleva do hleva. Tiste, kteri niso imeli svojega stanovanja, so vjeli in v siromúnico pripeljali. Radi 
so šli, zakaj merzla zima je ie na vrata bila . Tisti,
ki so sicer stanico imeli, ki so pa z druzimi vku pnatlačeni stanovali, tako, de so mogli stari in mladi, 
Ijudjé obojiga spola v 'eni stanici spati, so bili v 
širomašnieo brez zgovora vtaknjeni . Samo tiste so 
v njih stanovanjih pustili, ki so skazati zamogli, d e 
oni in otroci posebej spe in na zdravim stanu 

jejo. 

Tako so bili vsi ubogi in siromaki cele vas i 
na dvoje razdeljeni. Kteri so svoje stanovanja 
imeli, so jih o s e bnik e imenovali ; tistim ppi ki 
so v siromašnici prebivali, so s i r o m a n i ki rekli . 

Za oboje pa je srejna skerbela, brez razločka . Kjgso otroke imeli, so jih radi pri starših pustili . Ce 
je pa premalo prostora bilo, ali če so bili starki 


hudobni in razujzdani ali v siromašniei : so otroke 
ali v vasi ali pa v mesto v dobre hiše (lan, ne k 

ubogim za plačilo, tudi ne k bogatin], temue' k ta 
kini, ki so bili zavoljo poštenosti znani. Takim otrokam so oblačila iz siromašnice dajali, rejnik= 
Pa tudi kaj plačali, če so hodi. Tode malo kdo je 
kaj vzeti hotel, ki je kakiga taciga otroka imel . 
Na opominjevanje gospod fajmoštra in iz keršansk e 
ljubezni so to storili. Gospod fajmošter so bil, 
pravi oče vsih sirot. Dva hudobna, n.eporednai 
snedena fanta so k sebi vzéli, ki jih nihče ni ho 
tel iméti, pa že čez polléta sta se tako poboljšala,
de se je vsak začudil. Tako se je za otroke skerbelo in tič več niso zdej hudih izgledov svojih 
staršev gledali; učili so se delavno in pobožno živeti, ker bi sicer zgol berači, tatjé, postopači ali 

vlačugarji bili . 

Ko so vse uboge ljudi in njih otroke tako raz 
delili in vsakima dali , so tudi župani 
'de

postavo naredili, de mora sr e j na ali soséska za 
vsaciga skerbéti, kdor se ne more sam preiiviti i n 

od nikagor pomoči ne dobiva. Srejna ima pa pravico, na vsa c i g a gledati in paziti, kteriga im á 
preskerbeti, de se uči, sam za-se skerbéti. To je 
bilo dobro in prav. 

Zató so vsaki ubožni družini pošteniga moži 
varha ali jérofa dali. Ta je imel za živež; obléko, 
premoženje, dolgé in pridobljenje družine njem u 

izročene skerbéti ; je mogel čuti, de je v prebivalkszh vse v redu in čedno bilo. Pri teni 

so bili prav ojstri . Ker so tudi osebniki svoj živež 
iz siromašniške kuhinje dobili, kjer so kakor v 

hudih časih, vkupaj kuhali, in ker so obliko in 
orodje prejéli, so mogli tudi za to delati in si ,s 

tem svoj kruh in kar so sicer imeli zaslužiti . Kar 
so si več zaslužni, se jim je plačalo. Pa teh denarjev, kakor tudi tistih ktere so si z delani tri 
kmetih zaslužili) niso oni v roko dobivali, temué 


shranili so jim jih. Zakaj ljudjé ne potrebujej o 
denarjev, ki so z vsim preskerbljeni ; tode hraniti 

in varovati so sé mogli še le učiti . 

Vsak varh ali jerof je mogel gospod fajinoštr u 

od kasa do časa povedati, kako se njegova družin a 
zaderki in kako se ima. Zakaj gospod fajmošter 
so čez vse varhe čuli oni so skerbeli za vse ubog e 
in so imeli za to svoje bukve . Kadar jim je bilo 
treba čez kakiga varila se pritožiti, če se je v 
svoji službi xnorde slabo obnašal, so ga zupani kar 
odstavili. 

To je vsaki ubogi družini ali osebi v vasi siln o 
veliko dobriga storilo. Zakaj ker je vsak varh le 

eno družino prečuti imel, mu je bilo bolj lahko to 
opravilo bolj skerbno opravljati. Vsak je pa to rad 
zastonj iz keršanskiga serca storil. Kmalo so se 
varhi začeli skušati, kdo bi svojini varvanearn s 
svetovanjem in izgledam bolj pomagal . Tako je vsak a 
zapušena družina nenadjama prijatla, očeta in varha dobila, kterimu je vse svoje dni hvaležna bila. 

Sadaj se je pa praš'alo od kodi živeža in o 
biéke za siromake ? Obrest siromaške lastnjine n e 
verže toliko. Ožbé pak je rékel : „Gerdo bi bilo,

če bi si ljudjé z zdravimi rokami svojiga živeža 

ne zaslužili. Vsi vkup, osebniki in siromašniki , 

možjé in žene sadaj tako reči eno veliko dr užin o storé, in edén mora za vse, vsi p a 
za eniga delati. Osebniki morajo v tednu delati, kar se jim da, siromašniki morajo dnevu 
osem ur delati, samo ob nedeljah in praznikih ne”. 

In tako se je zgodilo . Kdor ni hotel delati, so 
ga v tamno luknjo zaperli, kjer je v živež sam o 
merzlo vodo in krompir v obelicah, merzel in neslan , 
kije drazim ostal, dobival. Tega se je vsak bal. Kdor 

je pa delal, je imel vsak dan gorko kupo, sočivj e 
in dvakrat v tednu mesa. Kdor je pa še več kakor osico ur delati hotel, si je denarje služil. Kar 
je izdelal, je bilo za-nj prodano denarji so bili pa 


v hranilnico na obrest djani. Tako so si majhno 
premoženje naberali. —Kdor je klel ali se rotil, ne.čisto govoril, razgrajal, je v tamno luknjo brez 
milosti in usmiljenja iti mogel . Kdor je pa lepo 
tiho in pohlevno sivel, je smel kaj boljiga upati . 
siromaa'niei je lahko siromaški oglednik ali cel ó 

čuvaj siromašniee postal. Izmed nar Majih siromašnikov so tiste izvolili, ki so na delo in zaderianj e 
drugih, na čednost in red v stanicah in spavnicah i n 
na obléko gledali. Oglednik je vse čuvaju povedal , 
ki je bil sam siromašnik. Cuvaju in kuharicam ni 
bilo treba vsaciga dela delati . Kar so si zraven 
svojih opravkov zaslužiti mogli, je njim ostalo in 
v hranilnico prišlo. Ogledniki so samo tiri ure 
med druzimi delali ; druge ure so smeli za se delati. Kuharice ravno tako. Liza je imela siromašiniške kuharice pod seboj . , Tukaj te dve ubogi žen i 

kuhati učila. Druga siromaškiDja je imela na perilo, 
obléko in orodje siromaš'nikov gledati. — Tako so 
bili vsi siroinašniki med straham kazni (štra1iixge )
in med upam dobička in k svojimu pridu napeljevani. 

Dela so celo Iéto dovelj iméli. Pred vsim so 
mogli pa sirornašniki in osebniki vkupej ne sam o 
verte in polje siroinašnice obdelovati, zito, zelje , 
repo, bob, solato, krompir, Igu, konoplje, i.t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejn a 
dala obdelovati. Pa vsak je obderzal, kar je 1'z 

svojiga sveta dobička dobil, tako de je razen tisti 

ga, kad je siromašniei še za obléko, živež in stano

vanje dolžan ostal, vse drugo po svojim varh u 

prodati smel, dobiček je prišel v hranilnico . 

Mož é so mogli tudi cesto popravljati , vo d 

njake čedni, m-očime kraje z vodotoki na suho d e 

vati, za siromašnico in za osebnike derva sekat i 

in klati, v gojzdu na prazne kraje mlade smeréke 

bukve in hrastiče saditi, in sicer, kar je zidarskiga 
in tesarskiga dela pri pravljanji siromašnice ali 


osebniških stanovanj treba bilo, opravljati. V slabim vremenu in pozimi so imeli možje še več dela. 
Idej so mogli, kteri so se z strugo, s lihvnika m 
in z žago sukati znali, vsaktere hišne, kuhinjsk e 
in poljske orodja, delati . Drugi so se učili iz volne 

iz preje mezlan tkati, ki dolgo terpi, ali pa i z 
preje platno delati. Poleti in pozimi so iméli nekteri,tkavci dosti dela. 

Zene in tudi osebniki in siromašniki so mogl i 
na polji delati, kadar drugih ni bilo; tudi perilo in 

obleke osebnikov in siromašnikov so mogli čediti 
in popravljati pomagati, volno in predivo presti al iŽenam motati, nogavice in kape veziti, celite i n 
srajce šivati in tacih reči več. Vsi so za eniga 
delali in eden za vse. Ljudjé so se pa pri tem tako 
dobro imeli, de so se nekteri prostovoljno med u 

Boge zapisali, ki so poprej zavoljo strahú rekli, de 

se brez vsiga beračevanja in brez pomoči drugih 
lahko prezivé. Ta naredba je bila zavoljo tega pra v 
dobra, ker ni bilo denarjev izdajati treba . Zakajčuvaju, oglednik= in kuharicam, deklam, Bervarjem i. t. d. ni bilo nič plačati treba. Siromašniki so 
bili. Gospod fajmošter, varhi, Ožbé in Liza niso za 
take keršanske dela nič plačila dobili . Novi šolmojšter, Janez vesel je brez vsiga plačila rajting e 
na tanjko oskerboval, koliko denarjev se je za siromašnike in osebnike dobilo, izdalo in prihranilo. 

Dalje—vse gospodarstvo se je samo obderialo. 
Ljudjé so sami sadili, sejali in kuhali, kar so v 
Živež potrebovali, predli, tkali in obleke delali s o 
samiiz pridelaniga prediva ; mize, klopi, stole in 

lesene plosčke ali talarje, skrinje i. t. d. so sami 
delali pqhiš'tva in orodja so sami popravljali. Kmalo 
so več Živeža, več preje in sukna in vsakteriga 
orodja imeli, kakor jim je treba bilo. To so v dobiček siromašnice prodali, in si za denarje omislil i 
kar je bilo volne, železja in tacih dru gih reči treba. 
Pridni osebn'ki so si se čez postavno delo lepih 


95 

denarjev zaslužili. Te so na obrest dali ali si za 
nje lupili, kar še niso imeli, postavim orodja, volne 

i. t. d. Ze v drugim létu ni bilo treba obresti iz 
siiomašniee več načenjati. 

Ker so ljudjé pri prosti hrani veliko delali i n 

možjé od žen skoraj zmeraj ločeni živeli, so se 
mehkiga življenja odvadili. Razuntega je bila 
postava : de se nihče ni smel oženiti ali, omožiti 
kakor tisti, kteri se je brez srejnske pomoči preiiviti mogel . 

Kar se je pa nar bolj hvaliti moglo, je bi l 
strah božji., ,kteri se je téh nekadaj tako zadivjenih 
ljudi od dne do dne bolj prijemal. Tudi za to je 
šla' gospod fajmoštru hvala. Vsak teden so s siro

mašniki večerne molitve molili, h kterim so tud i 
osebniki prišli. so veliko od, dušne sreče govorili in učili in pokazali, kako po ljubezni do Bog á 
in da. bližnjiga človek rasno in večno srečo doseže. To je veliko več k poboljšanju pomagalo, kako r 
gosposkine postave. 

Vsacinru siromašniku in osebniku je bilo n a 
voljo dano, siromašnico zapustiti, kadar je kdo 
hotel. Samo skazati se je mogel, kako de se samostojno in pošteno preživiti zamore . Postava je 
tudi bila, de je vsak svoj zaslužek iz hranilnice 
prejél, kdor jc siromašnico zapustil in se eno lét o 

brez beračeva*, brez ptuje pomoči, sam s svojo 
pridnostjo pteživiti mogel ; tako de so mu ljudje 
hvalo in dobre priče dali . Potem mu tudi varha n i 
treba bilo in je prosto živel, kakor vsak drug i 
človek. 

latovasne siromašniee je pa to od druzj h 

razločilo, de so ubogi ljudjé prisiljeni bili, si 
vse, kar jim je v živež, obleko in sicer treba bil o 
sam i narediti . Nihče ni za-nje skerbel ; sami za-se 
so mogli skerbeti ia delati. Tukaj niso mehkobno 
živéli, tukaj niso imeli negotoviga, lahkiga dela , 
kakor v fabrikah, de bi se mladi ljudjé za tenke 


dela spridili ; tukaj se ni dalo nič lahko zaslužiti, 
kjer bi mladi fantje in dekliči skoraj ravno toliko 
'zaslužiti mogli, kakor stari, to stori mehkužno življenje, prezgodne ženitve in zanikernost. Tukaj je 
mogel vsak svojo moč v tem skušati, kar mu je bil o 
vse dni življenja k pridu, če mu je moč pripustila ;
kopati, sekati, sejati, saditi, mlatiti, tesati, likati , 
presti tkati, šivati je mogel. 

27 . 
Skusnja veljá ve~ kakor učenje. 

V Zlati vasi je bilo, kakor, na vsakiin kraji . 
De je le kak umen mož kaj noviga nasvetoval, d e 
bi se s tem kaj škodljivi'ga odpravilo, si je vsa k 
prizadjal, mu napotje delati. Potem je imel vsak 
kaj pomisliti in dvomiti (cviblati) ; potem je vsak 
z glavo majal, z ramama otresal in pesim vsili strahijivcov in lenuhov pel: 

Pusti! to je pretežkó, 

Spod rók nikolj ne bo šli. 

To je Otibé dobro vedli, in skušnja in škod a 

ga je zmodrila. Ako bi bil Zlatovaseanam pred 

vse razodel,r kar je za siromake in uboge storit i 

namenil, bi se bil vsak vstrašil, od premišljevanj a 

znorel, vse zavergel in djal : 

Pusti! to je preteikó, 

Spod rok nikolj ne bode šlo . 

Mi Ožbé si je mislil : Skušnja več velj á 

kakor ličenje. Tudi svojim tovaiiem svojiga 

namena ni razodel ; zakaj dobrovoljni, blagi možje 

so bili, pa boječi, strahljivi Ijudjé. Zató ni nikoli 

vsega na enkrat razodel, kar je bilo storiti. 

Nar pervič so bili ubogi in berači z otroci za 

pisani in v osebnike in siromašnike razdeljeni . To 

je slo. Po tém je bil vsaki družini varh dan, kteri

mu so gospod fajmošter razložili, kaj mu je storiti , 

To se je tudi zgodilo. Potem so vsaktere orodja 


omislili. To ni bila copernija ; ravno tako so volne 

nakupili, konopelj in lanú vsejali , presti začeli i n 
siromaško kuhinjo napravili. Tako se je eno za 
drugim storilo, nič se ni pretežko zdéloi, tako s e 
je vse naredilo in je od visoke gosposke z velik o 
hvalo poterjeno bilo.- Zvédilo se je tudi, dh so še 
nekteri gospodje od gosposke rekli , de to ali uno 
ni mogoce, kar je pa vunder skorej končano bilo . 

Nar bolj je v začetku siromašnikam predla ;
v vozkih spavnicah niso hotli spati . Pa djalo se 
jim je : Bodite pridni, in stanovanja si znate zbrati 
in hiše zidati. Delo jim pa ni dišalo, zati so v 
tamno luknjo prišli, kjer so ob pičli merzli hran i 
živéli. To jim je še menj dopadlo, Nekteri so po— 
skusili svoj stan si s pokoršino poboljšati, in vdal i 
so se, zlasti pozirni, ko ni bilo preveč prijetno 
po cestah popotovati in spati. Dobriga življenja in 
dela so se navadili rt si za svoje stare dni in z a 
svoje otroke nekaj, prihranili ; po tém so radi ostali. 
Zakaj, kar so irnli posajeniga, so hotli obderiat l 
in želčli so, to pomnožiti. — Drugi pa so ušli in s e 
po svetu podali, postopat in beračit. Škoda je samo njih zadela, dobiček je srejni ostal, de ji n i 
bilo več treba, jih rediti . Nekterih ni bilo več viditi. To je bilo za zlato Vas sreča. Drugi, ki so 
beračili, so bili polovljeni in nazaj pritérani. Te 
so nar pred v tamno luknjo vtaknili, potem so bili 
pa zopet v delo vpreženi, kakor nekadaj .—Prédin 
so trl kvatre minile, so bili vsi svojoglavci ugnani, in nobeniga Zlatovase'ana berača ni bilo več ,
razun nekterih, ki so jo v ptuje dežele potegnili . 

Osebniki so se v začetku tudi zoperstavljati 
hotli, in v nesnagi in gnjusobi živéti, kakor so vajeni bili. Tožili in kričali so, de so Zlatovasean i 
tako terdoserčni, de jih več zastonj ne pasejo , in 
nič denarjev v roke ne dajo. Ali lakota in tanina 

luknja je tudi tiste vkrotila, ki so bili nar bolj ter— 
mast' . Zlatovasčani pa so pri teni ostali : Kdor 


hoče jesti, mora delati, kdor hoče dobro iméti,
naj dobro stori. Siromaška hiša je nekadaj ve-. 
li.ko denarjev veljala. Zdej nič. Ne gospod fajmošter,
ne Ožbé, ne I4iza — nihče ni hotel od siromakov obogatiti. Siromaki so mogli vse opravila sami opra -

Ce so kako lajši opravilo imeli, je bilo t o 

plačilo njih dohriga zaderžanja, če so ga zgubili ,
jim je bilo to v pokoro. Eden druzimu je pri tein 
na roke gledal. 'Vedi in njive so jim dali doveljživeža, in tudi svét, ki je bil med uboge razdeljen ,
je več vergel, ker so ga vsi skup obdelovali in 
oskerbovali. Kteri niso pridni bili, so siromaški 
hišic s tem plačali , kar so pridelali, njih živež in 
oblka in kar so si prihranili, v denarje djal o 
in v hranilnici spravilo,. Mozém v siromašnici se 

ni v začetku nikakoršno delo odsedati hotlo. Pa 

učiti so se mogli. Mojster, ki je iz mesta, jih je 
kmalo izučil ; umen mož je bil, ki je gospod fajmoštra zlo spoštoval in častil. laka obléka ni 
veliko veljala, in klopi, stoli, postelje, skrinj e 
in drugo orodje skorej nič . Siromašniki so mogl i 
osebnikam orodje napravljati, tako je bila vsaka 
družina z orodjem dobro preskerbljena in se je ta-
ko zložniga zivljenja navadila. 

Kakor je ubožna lastnina in siromašnica .s tem 

dobiček imela, ker je toliko rok samo za živež i n 
za obleko delalo, tako se je tudi premoženje , las t 
osebnikov in siromašnikov, narašalo.Zakaj kolikor 
so si v prostih urah več zaslužili, so smeli prodat i 
in v hranilnico položiti ; ravno tako so smeli s te m 
storiti, kar so pridelali. To ni bil majhin dobiček . 
Ljudje so se dela privadili, varovati in premoženje 
mn.oiiti jih je veselilo, ker so čas previdni, de bo-
do samostojno živeti in neko premožnost vživati 
mogli. 

Nar več dobička so pa čuvaji in ogledniki 
imeli, ki so sami siromašniki bili. Zakaj vse, kar 
\so zraven svojih dolžnih opravkov narediti in go


dati mogli, je bil njih dobiček . Zató si je vsa k 
prizadjal, se lepo zaderžati, de bi kaj taciga postal . 

Kteri so pa kaj taciga bili, so se varovali, svoj e 

dolžnosti zamujati. Nar manjši pregrešek jih j e 

lahko ob službo djal, na ktero jih je veliko čakalo . 

Séasama so imeli v siromašnici ročne * delavce. 
Kupovali so ne samo domači kmetje, temuč tud i 
mestni ljudjé reči, ktere so tukaj delali, ali so jim 
jih pa v delo dali. In če je kak pripraven delave c 
čutil, de si sani za-se več zasluži , ,je siroroašnico 
zapustil, v vas ali v ~sto stanovat šel in je sam 
za-se živel. To je tudi druge spodbadalo. V vas i 
je bil pa vsak vesa, de ga niso več berači nadlejevali ali ,mu v hišah in v vertih ponoči kradli . 
Vsak je rad namesti rnilodara ali almožnje v siro.mašnico kaj poslal, če je bilo treba. Pa vas je 
imela tudi še drug dobiček, na kteriga pred nihč e 
mislil ni. Kadar namreč poleti na polji dela ni 
bilo, so imeli kaj druziga zunaj hiše delati . Takó 
se je zgodilo; de so bile vse ulice v vasi s kamnje m 
vložene, kódar so mogli v slabim vremenu skora jdo kolen po blatu gaziti , de so poleg potoka jez e 
naredili, de v povodnjih ni čez breg vhajal in lu ž 
delal ; de so bile steze in bervi gladke ; de v srejnskim lesu nobeniga mesta več ni bilo, kjer bi n e 
bilo lepo čversto mlado drevje zasajeno. Del„ječ 
okrog po deželi ni bilo Iepšiga gojzda in čednejši 
vasi, kakor Zlata vas. Celi) iz mesta so prišli imenitni gospodje naredbe Zlatovasčanov ogledovat in radi bi bili povsod take imeli . Tode v 
druzih vaseh so zastonj po gospod fajmokru Jerneju, po prijaznim Ozbetu in po njegovi blag i 
Lizi popraš'evali . Pa tudi drugje so srečno kajnoviga in koristniga poskusili. In prav so iméli . 
Skušnja veljá več, kakor učenje . In kjer kaj praviga iz keršanske ljubezni storiti hočejo, gotov o 
tudi kaj praviga storé. 

7* 


100


28. 
e nekaj noviga. 
„Kogá pa imá Ozbe zopet?” se kmetje popra 
'ujejo. Zakaj kadar so ze vsi ljudjé delopust iinéli ,

je s šolmajštram in z nekimi niladénči po polji del . — 
jal. Mladénéi so verižice (ketinje) za sabo vlačili, 
dolge droge, v zemljo vtikali in Ožbé je vedno če z 
majhno rriizio na dolzih nogah na drogove kukal 
in se ni mogel, zadosti nagledati . la šolmoj'šter Vesél je tudi rad glédal. Na drogovih pa ni bilo celo 
nič viditi. 

To je skorej eno leto terpélo. Ko so pa kmetje zaslišali, de Ožbé zemljo in vse polje zmeriti 
in vse pota in stezé v obris spraviti misli, 
so se jéli spogledovati . Zakaj od vojske so zope t 
jéli govoriti in mislili so si , Oibe bi znal deželo 
sovražniku izdati . 

To je pa tako bilo le : ,,Oibe si je imel na 
poljornerstvo in bukve je imel, v kterih je bilo o d 
poljomerstva pisano. Svojiga prijatla, Janeza ve. . 

sela, je tudi v ti umetnosti podučil in se več druzih kmetiških mla.denčev, ki so za tó glave imeli . 
Ko so bili srejnski gojzdovi prav dobro zmerjeni ,
je sklenil, sčasoma, kadar ne bo preveč druzi h 
opravkov, vse polje, pota in steze cele srejne zmeriti in velik obris ali karto narediti . 

Na obrisu je bil pa viditi vsak kosček zemlje,
vsaka pot, vsaka steza, vsaka mejica, vsaka hiša . 

En oral ali joh je imel-velikost enigaštirivogljatiga 
palca. Ko je bil obris izdelan, so ga v srejnski hiš i 
lil steno obesili. Sleherni dan so kmetje prišli in 

ga ogledovaje so se čudili. Zakaj kmalo so se 
znajdli in sleherni je svojo njivo, svoj vert, svoj o 
senožet spoznal. Nor bolje je pa bilo, de je zraven sleherniga, kosa polja ali njive zapisano bilo ,
ko I' k š no de je vsako. Sadaj še le jc vsak zvedil ,
kolikošne njive in senožeti deimá inskerbno 


10t 

si je njih velikost zapisal. To je pri prodajanji ali 
pri kupovanji veliko pomagalo ; zakaj doslej s o 
svet na stopinje cenili in marsikdo si je preve č 
marsikdo pa premalo nameril. Koristno je bilo v 
resnici OZ betovo ravnanje. 

Zupan Ožbe pa ljudem, kadar so obris ogle

dovali, reče ; »To še ni nar večji korist ; še za boljši 
venec. Ce ga poprašajo, jim odgovori : »Ako je do 
Svečnice ne vganete, vam bom pa povedal". Niso 
je vganili. 

Svečnica pride in srejna se zavoljo mnozih 
reči zbere, in ko je bilo vse opravljeno, stopi Oib é 
med gnoze ter reče : »Vsi dobro poznate obris naš e 
srene, kakor ga je šohnojšter Janez Vesél s svojim i 
učenci natanjko in lepo zrisal. Možje, ljubi prijatli! Vsak si je pri tem gotovo kaj mislil sam pr i 
sebi, in jez sim si tudi . To vam hočem zdej razodeti." 

»Ce sim polje ogledoval, ktero v potu svojega 

obličja, pa vunder ne brez blagoslova ali žegna 
boijiga obdelujemo, me je velikokrat serce bolélo ,
de se z delam toliko trudimo, in velikokrat me je serc e 
bolélo, de veliko in tako dobro obdelanip,, in torejtudi toliko ne verze, kolikor bi moglo. Se enkrat 
sim obris pogledal in zdej so se mi oči odperle ;
spoznal sim napčinost pri naših kmetijah . " 

„Ljubr možje in prijatli! lahko se spozna, d e 
se bo veéi del va'iga polja z manjšim trud= in z 
manjšimi potroški bolje obdelati dalo in več verglo 
kakor doslej, če se med seboj zastopite” . 

Vsi kmetje en glas zaženejo : „K temu se lahk o 

zasto imo, če ne veljá še enkrat toliko, kakor sicer! ” 

ibé jim rete : »Bog vam daj srečo. Povedal 
vam bom , kaj vam je doslej toliko potroškoy delalo, kterih sada] ne bo tréba, če hočete. Cas je 
prišel! — Vsak izrned vas je svojo kmetijo seasam a 
nakupil ali pa od sprednikov dobil, kakor je prišlo . 

imá nekaj polja na gori, nekaj,za gojzdam, ne


102 

kaj unstran mosta, nekaj poleg ceste, nekaj ob potoku in še nekaj pri lomu. Po pol ure delječ mora 
od eniga kosa do druziga hoditi, ravno tako hlapci 
in dekle, ravno tako se mora gnoj voziti. Tako se 
več ur od dneva samo s hojo in z letanjem ubije,
ko bi se bilo lahko delalo . Hlapec in dekla dobivata 
plačilo za hojo sém ter tje, kar gotovo nič ne nese . 
Toliko menj se na dan stori, in zemlja se s tolik o 
manjši pridnostjo obdeluje, ker je premalo časa . 
Nekter se boji, še kaj sveta prikupiti, ker še to , 
kar imá, komaj opravlja, kakor gré . In vunder nima veliko. Pa s hojo od eniga polja na drugo s e 
mu čas zgublja. Če bi pa vsi déli polja vkupej ležali, bi bilo vse polje eno samo in mogoče bi bil o 
kmetu v ravno tistim času in z ravno toliko ljudmi 
še enkrat več zemlje obdelati, kakor doslej, in kmetje bi bili bolj premožni" . 

Kmetje odgovore : „To je rés, pa prenarediti se 
ne dá. Kdo bo svoje njive na herbet opertal in na 
en kup znosil?” 

Ožbe jim reče : „To je mogoče, ako hočete, 
ker imate obris svoje srejne in sleherni vé, kolikim je vsak del njegoviga posestva. 'pode rečem 
vam, de to ni lahko . Raztresene kóse svojig a 
polja morate med seboj zamenjati, tako de 
bo vsak svoj svet vkup imel, kakor eno samo cél o 
posestvo. Vsak naj se s svojim sosedam in bližnjim 
pomeni. Kjer ima kdi par komolcov sveta kveč al i 
boljši zemlje, kakor drugi, naj jo doplača. In če bi,
kdo pri zamembi res kaj zgubiti imel, dvakrat toliko s tem pridobi, de imá vse vkupaj . Kjer se ne morete zastopiti, vzamite pravične moté, ki naj sve t 
po vrédnosti razcenijo ali razsodijo, ali pa vlecit e 
srečke (lLoose). Jest pravim : Nič naj vas ne oplaši, ali ne bodite zavoljo tega nezadovoljni, kjerste ze več lét tako navajeni ; zna biti, de bodete pr i 
manjšim terplenji bolj premožni .” 

Ko pervi tiupan tako govoriti nehái se zbor z 


103


glavami majáje razide . Rečejo vsi : ,,Dobro si jo j e 
izmislil, ali kadaj bi se vsi nastopili ? 

Temeasi pa vunder nekteri mislijo, kteri ko s 

svojiga poljá bi pač s tem ali »im mejačem zamen,
jati mogli. Začeli so norčeváje z meja/čl od tega go-. 
voriti. Ni se jim vselaj pripravno zdelo, kar se ji m 
je ponudilo in želeli si niso nič druziga, kakor t o 
prejeti , kar se jim ponuja . Eden druziga suje. Zdajsleherni misli, kako bi svoje posestvo obravnal in,
vkup spravil. V kratkim začnejo poskušati . Nekaj 
se je dalo narediti, nekaj ne. vselaj se je kaj storilo . 
V Zlati vasi je bilo, kakor pri razprodaji ali kako r 
na somnji, zlasti pozimi, ko je bilo menj dela. Zve

čer so se zbrali zdaj pri tein, zdaj pri unim . Zakajv keré"mo iti in svoje lepe denarje po goltancu pognati in se živini enaciga delati, je bilo vsaciga 
p4teniga človeka v vasi sram. Rajši so kupico vina 
pri ženah in otrocih pili, in to še le ob praznikih ali 
nedeljah. 

Ožbe je prerokoval, de svét premenjavati ni 
lahko! Tako je tudi bilo. Pa že perviga pol léta jih 
je pet bilo, ki so vse svoje posestvo vkup spravili . 
To se je druzim zaoralo zdelo . Korist so spoznali. 
Zdaj so si termo storili, tudi tako storiti . Srejnsk o 
hišo so vsak večér obiskovali . Zmeraj je bilo veliko 
kmétov pred obrisana ali karto; pogovarjali in prepirali so se, de se je vun slisalo, sadaj so se o d 
jeze razšli, sadaj so z novimi pogodbami vkup stopili . 

Kaj je bilo zadnjič? Od leta do leta so se kmetije bolj obravnovale in koliko dobriga je iz tega prisIo je bilo očitno. 

29. 
lat je v Zlati. Vasi Mlo. 
Zlata vas je bila zdaj v resnici zlata dolina . 

Bila je ležeča v sredi rodovitnih vertov, kakor zakopana med žlahtnim sadjem obdana od senožét in 


104


zlatiga poljá, kakor v sredi raja . Steze med njivami 

so bile kakor steze v vertih čedne in ravne, ob veliki césti je bilo sadno drevje nasajeno, dokler j e 
srejna segla. 

Kdor je v vas prišel , bi ne bil verjel vas vaditi , 
temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse ., akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha 
do tal, okna svitle ; vrata vedno umite in obarvane ; 
strehe skorej vse s eéglam krite ; zakaj srejnska' 
postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim slemenam je bil a 
železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice ; poleg hiš majhni vertje, lep o 
obdelani, zraven ,pa dobro zavarovani uljnjaki . 

Ludjé so vsaciga prijazno pozdravili in mem o 

gredé eden druziga norčevaje dražili. Vidilo se je 
lahko, de so med seboj dobro in s svojini stana m 
dovoljni iivéli. Pa tudi druga& ni biti moglo. Se clo 
med tednam pri delu na polji in na vertih so Mil i 
vsi, akoravno prosto, pa vunder snažno oblečeni ,
ni je bilo 'mazane ali pa stergane obleke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno , p a 
nobenega vmazaniga, z zmersenimi lasmi ni bilo ; moc 
in zdravje je vsim iz oči sijalo . Mladenéi druzih vasi 
so si nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakajniso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene. Marsikteriga bogatina sin iz druge vasi je prišel v Zlato 
Vas si neveste poiskat, ee ravno ni iméla velik o 
denarjev , je pa iméla lepe lastnosti. 

Ce je kdo v nar majnši, nar revnejši' kočo 
prišel, si je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene , klopi ,
stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in 
okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako , 
kakor v svinskih hišah nekterih kmetov v druzi h 
vaséh. Veselje je bilo, tukaj med tako pridnim i 
ljudmi prebivati . 


105 

Poleti, od pomladi do jeseni, je bilo v Zlati 
Vasi v lepim vremenu veselo življenje. Vse je mer 
golélo od ljudi iz mesta. Vélika nova kerema (oštarija), ktero je — kdo bi verjél? — eden Izmed dv a 
in tridesetih ubozih tovaršev zlatarske zaveze v 
svoje posestvo spravil, je bila polna mestnikov, k i 

so pogostama na deželo hodili se oživljat . Drugi so 

šli v hiše znanih kmétov, in so sedeli v vertih pri 
mleku, sadji ali medu, ali so se v zeleno travo ulegl i 
kramljaje in igraje ; ali so šli pod lipo, kjer je mla

dost vasi včasih pri veselim petji druzih plesala . 
Lahko si je misliti , de gospoda iz mesta za veselje , 
ktero je v Zlati Vasi iméla , ni nehvaležna bila, te r 
zložnosti in olepšanje hiš in vertov, ktere so priljudni kmetje preskerbeli, so dobro obrest vergle .
Še celi) pozimi ni manjkalo ljudi iz mesta. Na senéh 

so se pripeljali. 
Ljudjé v druzih vaséh so to vidni in slišali,

in silno so se čudili, zakaj de tudi pri xjih ni ta 
ko? Mislili so res, de imajo Zlatovasčani kake 
skrivne umetnosti. Namesti de bi bili pa po téh 
umetnostih prav popraševali, so mirno na svoji h 
starih gnojiših sedéli in ostali, kakor so bili. Zavist in nevošljivost le so kazali, kadar so od Zlate 
vasi govorili, in so jo zasmehovaje „Zlatnarsk o 
Vas” imenovali . Tode to imé je bilo lepo imé. 

Zlatovasčani tega tudi porajtali niso , zakajkamor so prišli, so jih ljudje obrajtali in čislali. 
Kakor so začeli , so dalje i in so se svojiga ~živél 
življenja pri tem veselili. Ce so celi teden delali ,
so se v nedeljo prav počili . V kerčme pa .Zlatovasčani niso hodili. Svojo pijačo so doniá iméli. Tode 
pozimi so se mladi ljudje zvečer v keremi pri lep i 
muziki zasukali. 0'd šolmojštraJaneza Vesélá so- se 
neki moijé in fantje gosti in piskati naučili. Precej dobro so se izučili . Večkrat so se mladi pevci 
in pévke v vééjim petji skusili, kakor se komaj v 
mestu sliši. Stari možje iené so se na večer 


106 

obiskovali ; nekoliko domačih prigrizkov so imél i 
in zraven pa vesele pogovore. Od pijancov, ruvanov, od pravd in od drugač"niga razuzdanja ni bil o 
nikoli nič slišati . Zakaj kar se je premoženje narastlo in v šoli lepo zaderžanje učilo, so kmetj e 
tudi začeli kaj na se deržati in se lepo obnašati ,
česar se sicer v druzih vaséh vidno ni . Ko jih je kd o 
v mestu zagledal, jih je lahko od krnetov druzi h 
krajev razločil. Res so bili prav berhki in čedni , 
v govorjenji krotki in modri , v zaderianji ravn i 
in clobroséréni. Njih obleka sicer ni bila lična, zató 
je pa bilo njih zaderžanje bolj lično . 

Ne sinete pa misliti , de je vse tó iz podučenj a 
ali iz občinskne premožnosti prišlo ; tudi s r ej nske postave so k temu veliko pomagale. Zakajko so nekteri kmetje bolj obogatéli , so se tudi tak i 
našli , ki so jo radi čez mero vdarili in se ispridit i 
gugali. Neki so se hotli prevzéti, so svoje hcére 
nespodobno oblačili, obleke iz draziga sukna pra vpo gosposko kupovali in so se v vseh reeéh bahali . 
Drugi so zopet kvartati ali pa pijančevati začeli. 
To je pa vse poštene ljudi v serce bolélo in rekli 
so : „Ako bomo zopet tako začeli, bomo koralo n a 
rakovi Oti!” Vsi so bili nejevoljni nad tistimi, k i 
so prosto, lepo živeti nehali ; irnéti so hotli, de najs r e j ns k i možje za ohranjenje dobriga zaderžauj a 
bolj skerbé. 

De se je srejnskim možém tako očitalo, ni)
Ožbalta kar nič žalilo, temuč veselilo ga je še le. 
Tako so prav ojstro sre nsk o postavo naredili , 
ki je ves napuh v obleki prepovedala in vsaki starosti svojo nošnjo zapovedala. Kvartanje in sploh 
vsaka igra za, denarje, pijanost, opravljanje, zmerjanje, pretep in druge nesramnosti so bile ,od srejne 
ojstro prepovedane. Tako je prišlo, de se nihče ni 
prevzel in ošaben postal ; in de, če je ravno kadajkoga pomikalo, kaj /storiti kar ni bilo ne lepo ne 


107 

prav, ga je že strah pred sramoto in kaznijo al i 
štrafo zopet oplašil. 

Vsako léto je bila ta postava celi srejni očitn o 
brana. To so mogli stari in mladi, mož'jé, žene in 
otroci poslušati. Ako je bilo treba še kaj pridjati, 
se je pridjalo. Kadar je bila postava vsim prebrana, 
je mogel pervi župan vselej prašati : „Ali hočete to 
postavo deržati, v Meri, vse naše, premoženje, nasa,
edinost in naša čast obstoji? — In vse, staro i n 
mlado, je. odgovori1og1asno de . 

30. 
Ker«. 

Ožbe je dobil sinčka, po kterim je že davno hr e 
penel, in torej je bil kakor v nebesih . 

svojimu prijatlu, n.ovimu keremarju Lev eu 
gré , ki je bil tudi eden izmed znanih dva in tridesetih tovaršev . Reče mu : Ljubi moj prijatel, nikol i 
te še nisim nič prosil , zdaj pervikrat. Svoje žene ne 
morem idej zapustiti in v mesto iti. Potrebujem pa 
dve sto goldinarjev , le za osem dni, pa če je mogoče v zlatu naj bodo . Ali mi hočeš toliko za osem 

ni posoditi?” 

Leve mu . odgovori : Za tal ko reči sim' ti hvale 
dolžan ; zakaj bi ti tega ne storil? Osem sto gohl i 
narjev sim ravno prej él ; ,imam n jih še domá. Tode 
nekaj je tudi srebra vmes. Ce hočeš, vzemi vse. 
~alt mu reče : „ :Slajši bi imel zlato, veliko mi j e 
na tem ležeče.” 

Leve mu, odgovori : „ ,Prav je pomagal si bom. 
Kadaj moraš denarje imeti?” 

(žbe pravi : „Prinesi mi jih jutri na večer ob 
osmi uri na dóm. Pa nikomur nič od tega ne po — 
ve” ! 

Ko je svoj opravik tukaj kone'al, gré po verst i 
k vsim eden in tridesetini tovaršem in jim ravno to 

reče, kar je keremarju raci, in za dye sto goldi 


108 

narjev prós , če je mogoče v zlatu . In vsak se veseli, poštenimu možaku tudi enkrat postreči, te r 
mu denarje obljubi . Vsaeiga je za prihodnji dan o b 
osmi uri zvečer k sebi povabil. 

Prišli so vsi k njemu, ko je že tarnrto bilo. Vse 
je v svojo stanico peljal ; pa luči še ni bilo prižgane . 
Cudili so se ljudje na tihim, de jih je toliko vkup . 
Ozbe gre po luč. Ko je pa zopet nazaj prišel z dve 
ma svečama v roki, ga vidijo , kakoršniga so ž e 
enkrat vidili, v lepi oficirski obléki, z visokim peram na klobuku, z zvezdo na persih in z dolgo 
sabljo na strani. Začudijo se vsi eden druziga pogledovaje , ker vidijo, kakor pred sedmé!ni léti ,
tiste podobe, v tisti sobi , pri tisti mizi, na kter o 
je oficir sveti poftavil . 

Ožbe po tem reče : „Ce ste mi prinesli, ljub i 

prijatli , kar sim vas prosil, dajte sim na mizo .” 

Vsi po versti zdaj k mizi stopijo in več njih 
so ga za zamera prosili, de mu števila nemorej o 
v zlatu dati . On jim milostno reče : »Nič ne dé. 
Dajte, kar imate." In zdaj stresejo pred-nj nek i 
zlato , neki srebro , drugi mu pa dobre dolžne pis-
ma podajo.

Potem se OŽbé oglasi ter reče : ,,Spomnite se,
čas skušnje je pretekel in sedem let in sedem tednov je minulo, od kterih sim vam pravil . Več denarjev ste na mizo vsuli, kakor sim jih jez pre d 
sedmerni léti pred vami vsul. Takrat ste komajv stanu bili, pet sto krajcerjev na posodilo dati, v 
mestu bi vam jih ne bil nihče upal. Sadaj ste v 
stiri in dvajsetih urah vsak dve sto goldinarjev vku pspravili, tako de šest,tavient goldinarjev nanaglama 
tukaj na mizi leži. Cas skušnje je pretekel in je z 

vas učil zlato delati. In zdaj me bote urnéli ,
kar sim vam rekel, ko ste pervi pot tir bili. Rekel 

m pa : umetnost sama je več vredna, kakor 
zlato, zakaj ta umetnost je nar boljši modros t 
i i vij e nj a. Ostanite svojim obljubam in Bogu zve 


109 

sti, in vaša sreča in vaše bogastvo abote rastle od 
dne do dne. Kdor svoje obljube ne derii, za srečo 
ne mara. Vtisnite to obljubo tudi svojim otrok= v 
serce in skerbite, de jo bodo 'derzali ; revšine ne 
bodo terpeli . — Svojo besedo, ktero sim vam dal , 
sim deriaL Vi ste za to bogati, ker ste malo po-. 
trebovali, pa veliko pridobili in ker bogati ljudjé 
vam zaupajo, de so vam njih zakladi zmeraj od 
perti. Tako ste se učili zlato delati, kakor se p o 
štenirn možém zlata delati spodobi . Ali pa ste mar 
kaj druziga pričakovali?" 

Smehljali so se vsi ter rekli: „E kaj pa de! že 
davno smo lahko utnéli, kako ti to umetnost misliš. 
Pa ko smo k pravimu spoznanju prišli, nas je bil o 
*udi neumne vrane sram , ki nas je takrat slepila i n 
gin ti bili iz sere hvaležni, de si nam boljši po t 
pokazal . Brez tebe in brez tvoje pomoči bi ne bil i 
mi nikoli to , kar smo zdaj .” 

Ožbeta so te besede in sečna, hvaležnost veselile, s ktero mu je vsak roko podal. Vsakimu je 
dal zopet njegove denarje nazaj 2 ker mu jih ni bil o 
treba ; njih zaupanje je le sklaatl hotel. Oni pak so 
rekli : Zapoveduj nam, kar koli hočeš, ponoči in 
podnevi. Zakaj ti si nas srečne storil. Réci nam 
de naj gremo za-te skozi oginj, in šli bomo . Reci nam,
de naj za-te ulnerjemo, in medi se ne bomo hali ! 

In tako serčno dovoljni in veseli okrog njega 
stojé so njegovo lepo obléleo in zvezdo na persi h 
ogledovali ; radi bi bili zvedili , kaj to poniéni. 

Reče jim : Svojilno starimu rajneimu očetu s e 
moram še po smerti zahvaliti, de so me veliko k o 
ristnih reči in tudi poljomerstva učili . v

Zakaj, ko 
sim k soldatam prišel, mi je to, pa tudi poltenost 
in serenost, pomagalo, de sim svoje tovarne klal o 
prekisil. Svojo dolžnost sim vselej stóril in sim poslédnjié nadkojnik (Rittmeister) postal. Primerilo s e 

je, de je mladi knez v boji predelječ zašel. Viditi, 

de je s svojo trumo povsod od sovraznikov obdan, 


110 

se zaprašim s svójimi konjiki med sovražnike in mladiga kneza rešim , zató sim dobil to rano tukaj na 

čelu, in to zvezdo, znamnje milosti, na persih ;
razen tega pa tudi, ko se je mir storil, dobro plačilo na leto, dokler bom živel . Tudi me mladi kne zni pozabil, ko se je skozi našo deŽelo peljal, in 
me je, kakor vam je znano, ulemo grede tudi ob 
iskal." 

pa v Zlato Vas, v svojo ljubo doma

čijo , pridem in vidim, kako revno in raztergan o 
je vse povsod, sim svojo premožnost zatajil, de bi 
me zanikerni berači ne bili nadlegovali . Tudi me nimikalo tukaj ostati ; dalje sim se namenil iti , samo 
mlinarjeva Lizika Me je nazaj deržala, ko sim jo 
zagledal. Sklenil sim v sercu poskusiti, če bi s i 
mogel pri vas življenje prijetno storiti. Uboziga in 
druzim enaciga sim se storil, de bi zaupanje pr i 
vas obudil. Nikomur visim od Tvoje časti in od letniga plačila, ki sim ga imel, nikoli nič povedal. 
Samo Liznirn staršem sim se mogel tisti večer ra z 
odeti , ko sim njih hčér snubil ; drugači bi mi ne bil i 
svojlga otroka dali ; mislili so, de sim ubóg . Ko sim 
pa še tisti večer mlinarja Jerneja in njegovo žen o 
v svojo hišo peljal, in svojo oficirsko obléko z 
zvezdo oblečem, jim. svoje prihranjene denarje i n 
cesarjev milostni list pokažem, v kterim sta vidna , 
de je moje plačilo v letu veči , kakor mlinarjev malin v treh letih zaslu&i zamore, sta druge misli dobila. Tode molčati sta mogla ; treba je bilo. Zdajpak naj to vsak vé, to mi več ne škofije." 

Tako je Ozbe pripovedoval, ljudje pak so s e 

:čudili in njegova sreča jih je veselila . Tako spoštovanje so iméli do njega, de so se ga komaj tikati u ali . 
Qn pa jim je rékel : „Kaj pa počnete z menoj . 

Cimu, v vaši enakosti ostaneta ; zató bodite in ostanite moji bratje. Ne oficirska suknja , ne zvezda n a 
persih, ampak blago serce polno strahú boijig a 
stori mozaka .” 


Tako je govoril in vse po versti je objel, ko s o 
domú šli, oni pa so se zahvalili,, ki je bil stvarni k 

njih posvetne in večne sreče ; o c e t a so ga imenovali. 'Vsi so mu obljubili se ž njim veseliti, kadar bo 
njegov otrok keršen, kakor de bi ta veséla prigodb a 
njim veljala. 

Ko je čez tri dni potem nedelja bila, ko je imel 
Ozbetov sin keršen biti , je bilo vse -v vasi že zgodaj na nogah. Ožbe pa stópi k svoji'. ženici in poljubne (kušne) zalo dete, rekoč : „Glej, ljuba ena ! 
sercé mi hoče od veselja počiti . Naji sinček mi veliko veselje déla,,pa še véči veselje občutim, kada r 
našo vas pogledam, les je, de ljudjé niso tako hudobni in brezserčni kakor velikokrat pravijo. Vere 
v človeštvo ne sinemo nikóli zgubiti . Glej, to no č 
so najino hišo zopet s cvetlicami berhko ovenčali i n 
olépšali, kakbr na dan najine poroke . Pa to še ,ni 
vse. Vse hiše, po vasi so s cvetlicami in vejicami ()lepotičene, kakor de bi bilo najno veselje tudi veselj e 
vsake hiše.” 

Tako je rekel Ožbe, mlada ženka pa v tihim 

ganjena rudeča postane in solze veselja ji oči 
zali'

jó. 

Med tem pride dolga versta mladih fantov in 

déklic proti Ožbetovi hiši, po prazniško oblečenih . 

,Idej zakličejo vsi zvonovi glasno v cerkev . 
Otroka h kerstu nesejo nar naprej , za njim grest a 
stari oče in mati, za njima pa v serce ginjen oče . 

Po kerstu so gospod fajmošter lepo pridigoval i 

od dolžnosti očitne hvaležnosti ljudstva proti dobr i 
gosposki. Še nikoli niso tako vneto in lepo pridigo – 
vali. vsaka beseda je serca zadela. Vse ljudstvo je 
bilo v globoki pobožnosti. Vsak se je prizadjal solze 

potolažiti. Ko so pa 'gospod fajmoš'ter pri sklepi' 

molili _in čversto svoj glas k Bogu povzdignili z a 
dobro gosposko Zlate Vasi, pri kteri je vsak na 
Ožbeta mislil, ko se gospod fajmošter sami nis o 
mogli dalje premagati in jim s solzami v očéh 


Ožbetovo imé uide — se je začelo vse na glas in 
močno v cerkvi ihtiti. Zakaj vsak se je spomnil, 
koliko dobriga je Ožbé srejni storil ; vsak ga je 
za očeta občinske sreče spoznal . 

Blagiga Obeta je bilo sram, de se ni vedi], 
kam djati, pa vunder mu je to serce ganilo. Ko-. 
maj si je pogledati upal iz cerkve grome, z odkrito 
glavo je šel skozi množico ljudi, ki si)- ga s spoštovanjem pozdravljali, k svoji Lizi . Komaj je govoriti zamogel. Pri kosilu so bili pri njem : mlinar 
in mlinarca, gospod fajmošter, šolmojšter in ob a 
podžupana. Pripovedovali so, de imajo skorej v 
vsih hišah pojedinje, h kterim so eden druzig a 
povabili ; ubožčki imajo pri bogatejših obéd . Ob e 
je rekel z glavo májaje : „To mi je preveč časti ;
tega nisim zaslužil.” 

Pa veselje vsih je tudi njega zbrihtalo in veseliga storilo . Zvečer je šel v družbi svojih gosti v vas, od hiše do hiše, pri vsaki družini se je 
vsedel in se za toliki) ljubezin zahvalil . Zlata Vas 
je bila polna ptujcov, zakaj v mestu je bilo znan o 
praznovanje, in kdor je mogel, je v Zlato Vas 
hitel, de bi tudi kaj vidil . Dolgo ponoči še je mladost plesala, v vsakim kotu se je muzika slišal a 
in petje pred hiš*ami, pod lipo, pod cvetnimi venc i 
in v vertih . 

e zdej govore v Zlati Vasi, kakor so govorili, od tega ,Iepiga dneva. Obeta so pa od takrat 

le očeta Oži) eta imenovali, in ljubeznivi Lizi s o 
mati Liza rekli. 

Resnično, resnično, kar se v življenji dobriga 
seje , gotovo enkrat svoj lepi sad obrodi. Zakaj na d 
nami dobrotljivi Bog živi, plačevavec poln usmiljenosti in ljubezni!