VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 28. MAJ 1998 Letnik 54 Štev. 21 (2963) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. Koalicija malih strank za vstop v deželni zbor Režija: A. Novak • Nastopa: igralska skupina SRD Šentjanž 29.5., 20.30 * 30. 5., 18.00 * k & k Šentjanž Usklajevalna pogajanja Male stranke na Koroškem, to so Zeleni, Liberalni forum, Enotna lista (EL) in Združeni zeleni (VGÖ), nočejo biti več izrinjene iz procesa političnega odločanja v deželi. Ker je zaradi visoke procentne ovire, ki jo določa koroški volilni zakon za vstop v deželni zbor, samotež vsaka stranka preslaba, da bi prekoračila prag, hočejo sedaj ta cilj doseči skupno. Zato so v ponedeljek, 25. maja 1998, v senci deželnega zbora, kamor pač hočejo, pod geslom »De- Kam s smetmi? Na Koroškem obstaja že dolgo pereč problem sežiganja odpadnega materiala. Predpisi so taki, da od leta 2004 naprej ne bodo več dovoljene deponije z nepregledanimi odpadki. Ko je pred nekaj leti prvič v javnosti postala problematika zaznavna, so občine dvignile glas, da nočejo imeti pri sebi sežigalnih naprav. Če največ smeti producira Celovec, naj ima tako peč kar sam. Tako zdaj koroški politiki mrzlično iščejo areal, kjer bodo lahko na sodoben in »ekološki« način opravili z odpadki. Predlaganih je šest krajev: Celovec (Šentrupert ali Hörtendorf), Podkloš-ter, Šentandraž, Šentvid na Glini in Zrelec. Dokončno pa naj bi o tem odločalo ljudsko povpraševanje, a kaže, da bodo zadnjo besedo imeli politiki. mokracija 99« podpisale volilni dogovor za deželnozborske volitve 1999, seveda pa naj bi podpis bil veljaven tudi za čas po volitvah. Prvi cilj volilnega dogovora je demokratizacija Koroške, predvsem pa sprememba oziroma liberalizacija koroškega volilnega reda, ki je med vsemi volilnimi zakoni avstrijskih zveznih dežel najbolj restriktiven. Dejansko je njegov glavni namen zagotavljanje oblasti tistim strankam, ki so sedaj v deželnem zboru, saj je trenutno za osnovni mandat potrebnih okoli 10 odstotkov glasov, in to v enem od štirih volilnih okrožij, na katere je dežela razdeljena pri deželnozborskih volitvah. Osnovni mandat, ki je potreben za vstop v deželni zbor, si četverica pričakuje predvsem v celovškem volilnem okrožju in morda v vzhodnem. V primeru volilnega uspeha bi prvi mandat zasedli Zeleni, drugega Liberalni forum, tretjega EL, zadnjega pa VGÖ. Jutri, v petek, naj bi slovenske manjšinske organizacije še zadnjič poskusile najti sporazum glede financiranja dejavnosti manjšine. Usklajevalna pogajanja zadevajo tako finaciranje iz urada zveznega kanclerja kot tudi iz Slovenije. Če bodo zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev pripravljeni na enakopravno obravnavanje organizacij, pa seveda tudi obeh tedenskih časopisov, bo uskladitev mogoča. A prav tu se zatika. Eden od velikih problemov je tudi podpora Slovenskemu šolskemu društvu, ki za prenovitvena in razširitvena dela ni dobil iz Slovenije niti šilinga in je zato v kritičnem položaju. Več o izidu pogovorov bomo objavili v naslednji številki. V primeru, da do uskladitve ne bo prišlo, bo državni sekretariat za zamejce delil podpore po svoji presoji, kar je bilo že doslej silno problematično. S. W. Olimpija 2006 Koroška je svoj projekt olimpijskih iger predstavila v Pragi kongresu FIS in politiki pravijo, da so njihove možnosti za uspeh tako dobre kot še nikoli. Za reklamni marketing je namenjenih 40 milijonov šilingov, kandidatura naj bi bila pripravljena profesionalno. Poslovodja projekta (že tretji v tem kratkem razdobju priprav za kandidaturo) je postal dr. Dieter Kalt. Deželni glavar Zernatto in oba njegova namestnika, dr. Ausserwinkler (SPÖ) in mag. Gasser (FPÖ) zagotavljajo, da je način, kako bodo nastopali in ravnali v zvezi s kandidaturo, usklajen. To je toliko bolj pomembno zato, ker ima Grasser očitno v tej zadevi drugačne prioritete kot njegov strankarski šef Haider. PREBLISK Poziv! Zveza slovenskih organizacij, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenskih žena, Zveza koroških partizanov, in prijateljev protifašističnega odpora, Zveza slovenskih izseljencev, Slovenski vestnik ter založba in tiskarna Drava pozivajo na zbiralno akcijo za prizadete v Posočju. Denarne prispevke lahko nakažete na Posojilnico-Bank Borovlje, BLZ 39102 kto. štev. 33032004 s pripisom »Pomoč Posočju« Zbrani denar bomo predali neposredno najbolj prizadetim. Izkažite vašo solidarnost! Hvala! EKAJ znancev mi je pred kratkim povedalo, da so se silno razveselili zadnje številke glasila KHD »Der Kärntner«. Nekateri so si stran celo pritrdili na steno, tako koristna se jim zdi. In res. Na celi strani je namreč objavljen Zemljevid Celovca in okolice, lepo z dvojezičnimi krajevnimi imeni. »Končno vem, kako se ti majhni kraji okoli Celovca imenujejo po slovensko,« je dejal eden izmed mojih znancev, ki si očitno doslej še ni nabavil kakega dvojezičnega zemljevida. Koliko slovensko-govorečih n. pr. ve, da je Eh-kensdorf po slovensko Vršta vas, čeprav se vsak dan vozijo tam mimo? V tem smislu je opravil »Der Kärntner« res domovinsko zaslužno delo, saj je pač tako, da imajo domala vsi kraji na južnem Koroškem pač po dve imeni. Upam, da bodo pri »Der Kärntner« s serijo nadaljevali in objavili tudi avstrijske zem- ljevide, kjer je napisano med drugim Laibach, Veldes, Agram, Belgrad, Rom, Mailand, Triest, Preßburg... Taki zemljevidi širijo znanje, pomenijo pa tudi interkulturno spoznavanje med narodi in dvigajo zavest o skupni zgodovini tega srednjeevropskega prostora. Sem prav razumela sporočilo KHD? S. W. KHD za medkulturnost BOVC i ur >RI IN AS Sobota, 30. 5. '98 • Župnišče Šentjakob 18.00: Bovec se predstavi • video- in diainformacije • predstavitev in degustacija bovških jedi in pijač • narodnozabavni ansambel »Fantje treh vasi« 20.30: Koncert • Komorni zbor »Iskro« Bovec 4|f . j jfP '?*#*,. v' nato družabno srečanje Prostovoljni prispevki za žrtve potresa Prireditelji: Tržna občina Šentjakob, SPD »Rož« in Slovenska prosvetna zveia \ JA Koroškem veji V Ija, kakor že veste, ena najvišjih vstopnih klavzul za sedež v deželnem zboru. 10 odstotkov je treba zbrati v enem od volilnih okrožij za osnovni mandat, to pa pomeni nepremostljivo oviro za vse manjše stranke. Tako bo ostalo tudi še na prihodnjih volitvah leta 1999 in jasno je, da bodo tudi v naslednjem mandatnem obdobju imele besedo le tri stranke: SPÖ, FPÖ in ÖVP. Tako visok potreben odstotek je s stališča demokratičnih načel ne le vprašljiv, temveč kratkomalo nevzdržen. Majhne stranke, ki bi rade kandidirale, pa vedo, da bi tudi v primeru znižanja na 4 ali 5 odstotkov vsaka posamič le težko ali pa sploh ne preskočila prag. Zato so se povezale v volilno skupnost, čeprav »prvega« kandidata še niso imenovale. Kakšen bo odziv, je težko prerokovati, preostane le ugibanje ali pa plačana anketa med volilci. Ker je prva varianta cenejša, naj poskusim. Prav gotovo bo zveza malih strank nagovorila marsikoga, ki bo videl v njej alternativo k mnogokrat oblastnim »velikim strankam«. Kar zadeva moralno veljavo v javnosti, se nobeni od teh ne piše dobro. Po drugi plati pa bo prav ta zveza tudi odbila nekatere od tistih, ki so doslej volili katero od majhnih strank, a iz ideoloških razlogov odklanjajo kako drugo od novih zaveznikov. V tem primeru je verjetno, da se končno število volil- cev pod črto ne bo bistveno spremenilo. A tej volilni zvezi trenutno ne gre v prvi vrsti za oblikovanje nove ponudbe na področju političnega udejstvovanja. Gre predvsem za to, da bodo skupaj dosegle vsaj pet odstotkov, s tem pa bi lahko pri ustavnem sodišču lahko (uspešno?) argumentirale proti 10-odstotnemu osnovnemu mandatu. In tu bodo lahko vsekakor uspešne. Potem pa bodo pota šla prav gotovo narazen: prevelike so ideološke razlike med njimi, pričakovanja so si preveč različna, da bi imela taka zveza obetavno prihodnost. Konflikti so namreč programirani že vnaprej in tudi majhni niso cepljeni proti oblastnim bojem med seboj (kar je dokazljivo že med samo slovensko narodno skupnostjo na Koroškem). To pa je pravzaprav škoda, kajti politično življenje nujno potrebuje novega vetra in novih idej, več odprtosti in razgledanosti po Evropi in prav tu je nezmožnost skupnega imenovalca teh manjših strank. Volilni uspeh, podprt z vsaj 3000 podpisi za znižanje odstotne klavzule, s katerimi zveza potem lahko zahteva ljudsko povpraševanje, bo navsezadnje lahko prinesel kaj novega v deželo. In povzročil znižanje objestnosti marsikoga pri »velikih«. Sonja Wakounig O možnostih in nezmožnostih VROČE V SLOVENIJI Drnovšek prestal napade Že pred novim letom je prvak Slovenske socialno demokratske stranke (pomaknjene v desno) Janez Janša, ki ne izpusti nobene priložnosti, da bi se maščeval nad premierom Janezom Drnovškom, vložil proti njemu ustavno obtožbo. Vzrok zanjo je bil tajni vojaški varnostni sporazum z Izraelom, ki pa je bil precej nižjega kot državnega nivoja, kot se je izkazalo v razpravi. Poveličevanje tega sporazuma na višji nivo naj bi Janši in njegovim 15 sopodpisnikom ustavne obtožbe prineslo odstop ali nezaupnico premiera Drnovška. Kar dva dni je bila Slovenija vroča preko elektronskih medijev, ki so iz državnega zbora neposredno prenašali pametne in tudi mnoge podnivojske diskusije poslancev. Slovenija je bila razdeljena, že vnaprej pa se je vedelo, da Janša ne bo uspel, čeprav ga je močno podpiral njegov ideološki kolega, prvak Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. V parlamentu je prihajalo celo do ko- mičnih scen in mnogi govori poslancev so bili v svoji politični zaslepljenosti zelo podobni tragikomičnim farsam. Napad na Drnovška in zoper njega vložena ustavna obtožba zaradi podpisanega sporazuma, ki ga ni podpisal niti on niti tedaj uradajoči obrambni minister, temveč sekretar v ministrstvu za obrambo, je hotel Janez Janša ob podpori Lojzeta Peterleta izkoristiti za ponovno promocijo njunih strank, kar pa jima po izidu glasovanja verjetno ni uspelo. Zbujanje strasti med prebivalstvom k sreči tudi v Sloveniji ne uspeva več tako kot še nedavno tega. Prvak SDSS Janez Janša kar nekako ne more preboleti, da je bil pred štirimi ali petimi leti zaradi afere v Depali vasi v takratnem parlamentu razrešen kot obrambni minister. Proti Janezu Drnovšku in svojemu nasledniku Jelku Kacinu (LDS), ima, čeprav tudi ta ni aktualni obrambni minister, usmerjene še vse topove. J. R. Deželnozborske volitve 99: Historični kompromis malih strank O »zgodovinskem dnevu za male stranke«, »pestrosti za deželni zbor«, »novi kvaliteti v politiki in pri sodelovanju«, o »potrebnem pritisku od znotraj za spremembo volilnega reda« je bilo govora v ponedeljek, ko so štiri male stranke, Zeleni (G), Liberalni forum (LiF), Enotna lista (EL) in Združeni zeleni (VGÖ) podpisali volilni dogovor »Demokracija 99« za skupni nastop pri koroških deželnozborskih volitvah prihodnje leto. Sicer se je zadnje čase šušljalo o možni skupni kandidaturi omenjenih strank pri deželnozborskih volitvah, a do konstruktivnih dogovorov je prišlo šele dneve pred podpisom. Koalicije med posameznimi strankami, ki so sedaj združene v »Demokraciji 99«, že v preteklosti niso bile nič novega, tu naj bo omenjeno dolgoletno in zelo uspešno sodelovanje med Zelenimi in KEL (predhodnico EL), ki se je razbilo ob osebi Karla Smolleja, nato pakt med EL in Liberalnim forumom. V spominu je še podpisna akcija Zelenih in Liberalnega foruma za spremembo koroškega volilnega reda in zahteva po znižanju procentne ovire za vstop v deželni parlament. Poudariti pa tudi velja, da je med partnerji volilnega dogovora prav toliko ločnic (če ne več) kakor skupnega, in da je »Demokracija 99« politično modra poteza, ki pa je kljub vsemu le pakt, ki služi jasno formuliranemu cilju. Glavni cilj malih strank je vstop v deželni zbor in pa sprememba koroškega volilnega reda. V primeru, da bojo v enem od štirih volilnih okrožij dosegli osnovni mandat, bojo odprta vrata deželnega zbora še za enega ali dva predstavnika »Demokracije 99«. Četverica je jasno poudarila, da hoče biti pri odločitvah jeziček na tehtnici in da njeni predstavniki ne bi volili Haiderja za deželnega glavarja. To so utemeljili z njegovimi izjavami in s politično prakso pri odnosu do izvoljenih mandatarjev. Kot je dejal predvideni glavni kandidat »Demokracije 99«, Zeleni Michael Johann, volilni dogovor posameznim strankam zagotavlja samostojnost in suverenost nad političnimi pozicijami, hkrati pa podporo predlogom partnerskih strank v deželnem zboru. Četverica hoče biti volilna alternativa za vse tiste volilce, ki s trenutno strankarsko ponudbo oz. delom sedanjih deželnozborskih strank niso zadovoljni in bi pri volitvah iz protesta volili neveljavno ali pa bi ostali doma. »Demokracija 99« se pojmuje tudi kot izraz politične in etnične pestrosti in pluralnosti v deželi, to pa naj potrjuje nova oblika sodelovanja med podpis-nimi partnerji. Predstavnica LiF Tina Rabi je menila, da jim je zamisel preko- in brezmejnih olimpijskih iger zato tudi zelo všeč. Predsednik EL Andrej Wakounig pa je poudaril, daje volilni dogovor tudi priložnost za dvojezični del dežele, saj bi s tem krepili prekomejno sodelovanje s Slovenijo in Italijo, poleg tega pa je treba izničiti legendo o izgubljenem glasu, ki bi ga volilci dali »Demokraciji 99«. Andrea Wulz (VGÖ) pa je volilni dogovor imenovala »obogatitev za drugega«. Poleg že omenjenih volilnih tem kot so to sprememba volilnega reda, demokratizacija Koroške, liberalizacija poslovnika deželnega zbora in boj proti strankarskemu proporcu, se bo »Demokracija 99« posvečala tudi vprašanjem enakopravnosti manjšin in žena, ekološkim problemom, dvojezičnim vrtcem, delovnim mestom in seveda tudi olimpijskim igram 2006. Podpisni partnerji so v ponedeljek bili zelo optimistični, da bojo pri volitvah uspeli. Ker pa je deželni volilni red največja ovira za uspeh, je treba računati z drugo platjo kolajne - namreč z neuspehom pri volitvah. Soglasno so zastopniki strank naglasili, da bojo v tem primeru s pritožbo pri ustavnem sodišču zaradi nedemokratičnega koroškega volilnega reda skušali ovreči volitve. Glavne kandidate bojo posamezni partnerji določili do jeseni 1998. Obisk mladih ljubljanskih zgodovinarjev na Koroškem V spremstvu mentorjev Albine Nečak-Lcik in Borisa Jesiha so se te dni študentje zgodovine z ljubljanske univerze seznanjali z zgodovino, šolstvom, kulturo in politično situacijo na Koroškem. V k&k centru v Šentjanžu, tam smo jih posneli na »gasilski« sliki, so se v ponedeljek zvečer pogovarjali s predstavniki političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev. Foto: sv Nuklearka v Mohovcah razburja Avstrijce Načrti slovaške vlade, da bi te dni začela obratovati nuklearka v Mohovcah, je v avstrijski vladi in javnosti sprožila hudo ogorčenje. Mohovška elektrarna namreč ne odgovarja zahtevanim varnostnim standardom, dodatno pa slovaška vlada noče več dajati informacij o dejanskem tehničnem in varnost- nem stanju nuklearke. Dvomi in skrbi javnosti so več kot utemeljeni, saj je mohovška nuklearka tehnično in varnostno docela zastarela. Nuklearko so gradili po načrtih, ki sojih za gradnjo atomskih reaktorjev izdelali v nekdanji Sovjetski zvezi in za katere je znano, da na varnost niso polagali kaj dosti pozornosti. Slovaška je z zahodnim denarjem sicer skušala nuklearko adaptirati na nivo zahtevanih standardov, a mednarodni strokovnjaki govorijo o kozmetičnih posegih. Avstrija je sedaj Slovaški ponudila denarno podporo pri izstopu iz nuklearne energije. F. W. V SPOMIN DR. PAVLU ZABLATNIKU Na Kumrovem domu odkrita spominska plošča RED petimi leti je umrl dr. Wi Pavle Zablatnik, nepozabni ravnatelj Slovenske gimnazije, etnolog in ljudski duhovnik. Pretekli petek, 23. maja 1998, je na pobudo Krščanske kulturne zveze, katere predsednik je dolga leta bil, Mohorjeve družbe (bil je član njenega odbora) in Narodopisnega inštituta Urban Jarnik bila na njegovem rojstnem domu pri Kumru v Bil-njovsu svečano odkrita spominska plošča. Množična udeležba je potrdila, kako ugleden in priljubljen je bil pokojni dr. Zablatnik na Koroškem in tudi preko njenih meja. Poleg zastopnikov slo- venskih osrednjih političnih in kulturnih organizacij (predsednik ZSO Marjan Sturm, tajnik SPZ Janko Malle, predsednik KKZ Janko Zerzer), ambasadorja v Sarajevu Zdravka Inz-ka, zastopnika Lige za človekove pravice Feliksa J. Bistra, predstavnika Mohorjeve družbe Antona Korena, so prišli tudi zastopniki osrednjeslovenskih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, prav močno pa so bili zastopani domačini z bilčov-škim podžupanom Hanzijem Ogrisom, predsednikom SPD »Bilke« Rupijem Gasserjem in dekanom Poldejem Kasslom na čelu. V svojem pozdravu je Pavle Apovnik, predsednik Narodopisnega inštituta »Urban Jarnik«, poudaril pomen dr. Zablatnika za vsesplošno rast in krepitev slovenske narodne skupnosti na Koroškem, predvsem pa njegove zasluge za ohranjanje in dokumentiranje ljudskih šeg in običajev. Slavnostni govornik je bil prodekan ljubljanske univerze dr. Peter Fister, ki je Za-blatnikovo delovanje postavil v širši slovenski in tudi evropski raziskovalni kontekst. Dejal je, da so Zablatnikove zasluge trajne, njegova zbirka in študije pa temelj in podlaga dodatnih raziskovalnih projektov. Dva od predavateljev: mag. Bertej Logar in dr. Marija Makarovič Fomsv V Utj htši se j* 4 12 «12 todtl dvsvdr.fWlEZABUTN duhovnik n*r«topi*ec ih r*vMl«ij Slove rwk« gtm Mohorjev» druž KrSčanska kultur— Slovenske n&rodoj. lovensko narode-. „Urban Jarnik*^ Gospa Ana Zablatnik, svakinja Pavleta Zablatnika, je odkrila ploščo DUNAJ - VELIKO IDEJ IN VELIKO DELA Iniciativa manjšin ima atraktiven program O svojem rednem občnem mr zboru marca t. 1. je novi odbor Iniciative manjšin imel minulo soboto svojo prvo delovno sejo na Dunaju. Številna navzočnost je pokazala, da je bilo prav razširiti odbor in tako dati razpravam in načrtom