395
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Soboto popoludne povrnil se je cesarski dvor z Ogerske nazaj na Dunaj in ob 5. uri po-poludne bil je družinski obed pri cesarici, katerega so se vdeležili tudi cesar, cesarjevič z nadvojvodico Štefanijo, princesinja Valerija, cesaričin brat in njegova soproga. — V soboto zbrala se je v oddelku gosposke zbornice kvotinska deputacija avstrijska. Tega pravega sostanka vdeležili so se vsi člani. Deputacija zbrala si je po vabilu ministerskega predsednika grofa Taafte-je predsedstvo, in to: za predsednika grofa Revsrtera, za namestnika ar. Sturma, za zapisnikarja Lupula. Potem razedlila je vlada statistično gradivo, za začasnega poročevalca izvoljen je bil vite^ Javorski, in potem se je po neravno obširnem razgovoru prva seja sklenila. Kedaj se delo nadaljuje, odloči predsednik deputacije. Vsi bistveni razgovori kafcor gmotne razprave sploh imajo po sklepu deputacije ostati tajni, dokler se sklepi ne predlože zbornicama.
Strah, katerega je grof Kalooky izrekel v delegacijah,  da bodo zmešnjave  na Bolgarskem dolgo trajale,
se začenja potrjevati. Grof Kalnoky sprožil je namreč mnenje, da se bodo vse zmešnjave dale hitreje in bolj stanovitno poravnati, ako se prej reši vprašanje o ze-dinenji Bolgarske z izhodno Rumelijo. — Lahko je bilo uganiti, da bode Ruska temu predlogu ugovarjala, ker pred vsem hoče, da Bolgarska to darilo sprejme iz njenih rok, poglavitno pa zavolj tega, ker samo tedaj želi ojačenja Bolgarske, ako ji je na čelu Rusiji uda ni knez. Zadnje dni objavili so se odgovori velevlasti in iz teh je videti, da je Evropa o načinu rešitve tega vprašanja razdeljena v dva nasprotna si dola. Kalnoky-u pritrdile ste namreč samo Angleška in Laška, Ruska pa s Turško in Francosko izrekle so se proti. Odgovor Nemške še ni znan in morebiti ostane neznan, ker uže dosedaj znane izjave zadosti pričajo, da se velevlasti o tem predlogu Kalnoky-jevem ne bodo zedinile, razun ako se zedinijo tndi o osebi prihodnjega kneza bolgarskega.
Včerajšnja uradna „Wien. Ztg." objavlja upokojenje predsednika avstrijske državne poštne hranilnice, dvornega svetovalca Boruckya, ki že celo leto ni bil na mestu letošnje spomladi z ministrom Pinom odstopiv-šega prvega predsednika Kocha. — Borucky uže tretjega meseca ni mogel opravljati svojega posla zarad težke bolezni.
Čuje se, da se ima državni zbor dne 28. januarija zopet sklicati.
Ogerska. — Tukajšnja kvotinska deputacija zbrala se je tudi dne 4. t. m. K prvi seji ter si je zbrala za prvomestnika Szlavy-a in F al k a za poročevalca.
V drž. zboru zavržen je bil predlog Istocy-jev, da naj se vpelje borsenski davek z 103 proti 30 glasovi, enako zavržen je bil predlog Appony-jev, po katerem naj bi se ta davek ob enem vpeljal v obeh državnih polovicah, zbornica pritrdila je samo predlogu odsekovemu, ki i/reka, da je borsenski davek načeloma opravičen, da pa sodanjemu času ni primerno vpeljati ga ter se vladi daje nalog, ne iz oči spustiti te stvari in v svojem času predložiti primeren predlog.
Nemška. — V državnem zboru dognala se je ravnokar zelo zanimiva vojna razprava. Vlada zahteva, da se število vojaštva zopet izdatno pomnoži, vrh tega pa privoli skupaj za prihodnjih 7 let. Pri tej priliki padla je marsikatera beseda, katera pomenljivo osve-tava političen položaj Evrope, in vtis besedi, ki so se cule iz ust različnih veljavnih mož nemške vlade, tolmačila je Evropa bolj v smislu preteče vojske, kakor pa v potrjenje nade na ohranitev miru. Naglašalo se je, ga toliko svoto stroškov za vojno tudi bogata Francoska ne more več dolgo prenašati, najboljše bi bilo s Francosko pogoditi se z lepo, toda tega se ni nadejati, dokler je še v Francoski močna stranka, ki nazaj zahteva dve »nemški" deželi, katerih Nemška nikdar in nikakor ne bo izpustila.
Stranke državnega zbora izrazile so se vsake s svojega stališča nasproti vladinim zahtevam. Windhorst izjavil je v imenu katoliškega središča, da njegova stranka ni nasprotna podaljšanji dosedaj privoljene moči, kolikor pa vlada več zahteva, to se mora dobro prevda-riti, dokazati se mora potreba in nujnost. Središče bo svoj dokončen sklep v tej zadevi storilo še le pri tretjem glasovanji. — Predlog odstopil je odsek v pretre-sanje in poročilo, vojni minister obljubil je v odseku podati zaupna pojasnila.
Francoska. — Vsaj za vnanji, v skrivnostih, ki se gode za kulisami, nepodučen svet, nepričakovano nastala je tukaj ministerska kriza, iz katere se da marsikaj sklepati o sedanjih političnih razmerah Francoske
iz katere se pa tudi nekoliko mora ugibati glede prihodnosti. Do krize prišlo je tako-le: Dva poslanca različnih strank zahtevala sta, naj vlada odpravi podpre-fekte. Ministerski predsednik Freycinet in pa Sar-rieu odgovarjala sta, da bi se v nekaterih krajih število podprefektov pač dalo zmanjšati, v obče pa so potrebni in vlada bo v tej zadevi sama stavila predlog. Zbornica pa je potem predlogu, da naj se podprefekti odpravijo, vendar le pritrdila z 262 glasovi proti 242.
Po tem glasovanji je Freycinet zbornico naprosil, naj odloži razpravo o budgetu, ker se mora vlaaa posvetovati. Po sklenjeni seji sklenilo je ministerstvo odstopiti in zvečer ob pol 6. (v soboto) izročili so ministri predsedniku Grevy-u svojo ostavko. Pos^ušnje vladi prijaznih strank, najti sredstvo, s katerim bi se dala ono glasovanje popraviti, do sedaj niso imele povoljnega vspeha. Freycinet odločno trdi, da mu pri sedanjih težavnih razmerah nikakor ni mogoče obdržati odgovornost vladanja, ker pri strankah ne nahaja one močne podpore, katere je pri težavnih položajih neizogibna treba.
Tudi sicer Freycinetu ne prijazni listi zastopaja mnenje, da se morajo s stranko poravnati, ako bi se ta ne posrečilo, treba bi bilo, zbornico razpustiti. Evro-pejske velevlasti pa se skrbno poprašujejo, kaj prihodnost obeta glede francoske  notranje in uuanje politike.
Pa o tem, da bi se velika politika Francoske sedaj premenjala, ni nikakor misliti: osveta proti Nemški bo ostalo geslj uaanje, priprave za to osveto — ostalo bo geslo vse notranje francoske politike. Zato bo tudi vlada naslednica Freycinetova skušala si pridobiti prijateljstvo Ruske, od Nemške pa odkrušiti zaveznike njene. S kolikim v pehom se bo to zgodilo, o tem soditi danes ni nikomur mogoče. — Snatorji se baje zelo hudujeja čez zadnje glasoAanje poslancev in zagovarjajo razpust zbornice.
Srbska. — Deputacija bolgarskega sobranja bila je včeraj v avdijenci pri kralju, sprejem njen je bi srčen, denes odpotuje deputacija v Budim-Pešt, kjer ji vseučiliščniki nameravajo prirediti slovesen sprejem. — Potem odpotuje deputacija na Dunaj, Berolin in v Rim. Členi deputacije so Stoilov, Grekov in Kolcev.
Kolera, ki se je prikazala med vojaki, se ne kaže hujša, kot na Ogerskem. Vojake spravili so v šotore, Rumunska zaukazala je Sdnevno karanteno proti popotnimi z Srbske.
Bolgarska. — Nastala je nekoliko tihota; vladar-stvo je Turški odgovorilo, da ji ne pristaja zadržavati deputacijo sobranja, ker nima pravice, izvršitev njegovih sklepov nadzorovati.
Videti je, da vladarstvo skrbi vrediti sedaj svoje denarstvo in pa vojno moč.
396